Še nekaj o draginji mesa. V štev. 50. nSlov. G.sp." sem čital misli in naz re, katere ima neki kmet iz Peaaiske doline o draj.)D)i mesa, nje začetka in v-roku. Mtd '.rsiicami ae čita, da je t& mož že precej izcrjen v kmatijstvn kakor v politiki, in namen teb vistic je, ga opozoriti le na nekatere nedoatatnosti ujetcvega apiaa. Res, živinoreja je dandaoes za kmeta prvi vir »je^o.ih dobodkov, pogoj njegovega obstanka; npraviAna je zabteva, da se prepove dovoz živioe iz drcg h dižav. Res pa je žalibog tudi, daješezlaati med nami Sioveuci nmna živinoreja tako slabo razvita, da ae ne moremo piitjževati, ako ima drngs živtd piednost pred našo. Ako bočemo Tspešno tekmoTjiti z drngimi državami, moramo akrbeti, da jih prekoaimo v ojih izknsenoati. Da za tako tekmovsije ce zadcstuje saša živinoreja, je labko nmevno. Di gtane kmeta meteraki stot krme toliko in toliko? Dobro! A glej — v drngih krajih pridelajo na orala trarnika dva in ttikrat toliko krme, kak(r pri nas — kje jo zopet vzrok tega zla? Ne li v ca» i»mih? E čemn gnojijo drngod travnike, a pii c>8 ae? Ka;ti naae gaojenje travoikov pač ni nikiko gaojeaje. E čemn drugod na travnikib delo, katerega mi niti po imenu ne pozoamo? Iq potem te pritcžnjemo? Rajse potrkajmo na prai: nasa krivda — ni začtimo delati, ne pa samo kričati po Iracikih in klicati poalacce na pomrč. Ulimose p1 prei crnj;, p trm prnJnjrai drugo. Ako boderao zoali grndi prdti, kntera nas hrani, z vstrajaim del-m, a tndi z ^nmnim" gospodarstrom dati tega, čes\r oca pctrebuje, nam bodo gofovo to gtotero ?rci!a. ii ne bo nam 8.1e. Ear se tice delavcev, moramo reči, da iatih v Slo7. goricah pe pač najmanje pogrešamo, aamo delav c je člo^ek itakor ti in jaz, in: kakor ti njemu, tsiko ^n teb'. DcrgDJo pri delavcih pa si delamo kmetje aami. Č^mn re6i: aosed pbča delavca po 50 krajc*rjev, jaz ga bodem pa po 60. Pri tem peaa so8ed, opesas pa i ti, če tudi si bogat kot Erez. Nekoliko čndno se mi pa zdi, da dopianik kar tako obsoja Tse druge stanove ter jim veleva, da naj molčijo, ako je tudi meso drago! Zdi se mi, kakor če bi se dva lačoa otročiča jokala, a bi eden zapotedal drugemn: molči, nimai pravice jokati, če 8i tadi lačen se bolj kakor jaz! — Sicer aekoliko drastičen primer, a resničeD! — Kakor pravimo kmetje: cena ae sme živini pa«ti, ker mi tedaj ne moremo izbajati, tako pravijo vgi drngi ataaovi: cena se ne sme mesu zviiati, ker mi tedaj ne moremo živeti. Opravičeno je po mojem mnenjn obajo zabtevanje. Eje pa je torej iskati prav za prav vzroka, da kneetje propadamo? — Eakor sem že eikrat omenil, v prvi vrsti pri naa aamih. Skrbino, da napredujenn v kmetijat?n, in nspredovalo b ide tudi naae blagoataoje. — In 6e obrtniki. rokodelci, uradniki itd. zaajo up>rabiti vsak napredak v svojo koriat, znajmo to tndi mi kmetovalci. Skrbimo, da bcdo naaa polja, naai travniki prina^aii obilnejše pridelke, in ne bo se nam bati konknrence tujib držav. Drngi vzrok draginje vseh atvarij, ne aamo mesa, in tako tndi vzrok propada km^6kega stann so ogromni davki, katere plačujemo. D.žava potrebnje vedno več, potem pride dežela, okraj in tndi — občina. In glej, gosp. dopianik, ako atndiraš natanko Tge vzroke, ki 80 krivi večjega davka zlaiti pri občinah, mjraš pripizaati: znpst smo veliko krivi tudi mi sami. Marsikakro naleckost bi labko v občini napravili aami, a ošabnost, mržaja do ene ali drnge osebe v tem ali onem odborn, mržnia do «črne saknje* nam brani t-> — da, ?e celo drnge hajakamo in pregovarjamo — in občiua mora pomcči iskati v večjih dokladab. Ako torej trezno nrearslimo vse to, ne pa aamo iz lastnega stelš^a, poten pač ne gmemo krivde zavračati samo na droge ter moramo z pre O8dovo z&četi najprej pri 8ibi. — Če čitamo različna političoa poročlla, !ah'io gpozaamo na prvi Hj, da se ravtio naši glnveoaki poslanei v prvi vrsti potegnjejo za kmeta. Isšli ao več ali manj iz kmečkega atann, poznajo ljegove tsžnje ter ravno valed tega atorijo zanj, kolikor jim je mog)<5e. Drng kmet.