DUHOVNO ŽIVLJENJE ANO XV. - NUM. 250 NOVIEMBRE 1948 LA VIDA ESPIRITUAL LETO XV. - ŠTEV. 250 NOVEMBER 1948 Zastonj se človek grabi za življenjem. Prazen je njegov lov za bogastvom. Brezupen je njegov boj proti Bogu. Zaslepljen je, če taji vero in Cerkev. Ne more se izmakniti zapisani postavi: Kdor noče moliti in Bogu služiti, bo v službi pekla preklinjal Boga in samega sebe za večno pogubil. Pač moreš tajiti Boga, zasmehovati božjo postavo, norčevati se iz bogoljubnih ljudi! Toda glasu pekoče vesti ne boš zadušil! BOGDAN BUDNIK: Na Vseh mrtvih dan Pojdimo v tihi, sveti vit, kjer dragi, bridki prah teles, ki z njim nas veže srčna vez, pod vznožji križev in cipres cvetov jesenskih skriva prt! Prižgimo drobne zublje sveč; pošljimo svoje vzdihe v raj in k dušam na trpljenja kraj, Boga roteči vroče, naj otme jih vic ognjenih ječ! GOSPOD, VSLI8I MK Ustvaril si me, Jezus, da trpim, saj je kot Tebe me zavrgel svet, kot Izdajalec zapljuvan, preklet x predsmrtnih slutnjah v ječi zdaj [blodim. S Teboj, Bog, le zaupno govorim, ko od gladu sem že povsem izžet, obraz imam že ves mrtvaško bled in k Tebi, Kristus, priti si želim. Ivaj, Jezus, tožim! Saj na križu Ti kot izdajalec si za vse ljudi umiral. Na učencu zdaj poglej, ki v smrtnih krčih eno prosil bo: Kaj z nami delajo, saj ne vedo, /.ato. Gospod, tega jim v greh ne Štej! Smrtni kosi ne boš utekel! Božji pravični sodbi se ne boš izmaknil! Darujmo Bogu snop težav /a njih rešitev in pokoj: žar žeje, trnje trudov, znoj in Bog bo njih trpeči roj preselil k Sebi vrli višav! SIROTA Zunaj veter brije, plan in goro krije [črna noč. Drobno dete kliče iz grobov mrliče na [pomoč. Mal i mu jv umrla, očeta v grob zaprla [bela smrt. Samo jv ostalo, žalostno zbežalo v božji [vrt. Zlata mama moja, glej sirota tvoja tu [kleči. Nima kaj obleči, nima kam se vleči, [glad preti. \ zvine niviiv k sebi, dobro je pri tebi, [mamica! Nimam druge mame, da bi ona name [gledala. I let v sv sklonilo na hladno gomilo [k mamici, Zarja rumenila, ni ga prebudila v po- [stvljvi. i> r h o v x \ OBNOVA. Sredi skrbi za telesno življenje in med ljudmi, katerim vera malo pomeni, j,, zares nevarno, da bi rojaki otopeli \ skrbi za dušo. Da bi imeli xsi na r a z p o I a g o možnost za ohranitvi p r n v e g a verskega duha, zato se bo vršila \ naprej od časa do časa “verska obnova”. Prva bo kot priprava za praznik Brežina dežne, in sicer za moške 4. dec. ob -O. uri zvečer, za ženske pa ö. dec. ob 10. uri v kapeli salez. zavoda, kjer se vrši slov. maša (Bel g rano 3803). DUHOVNO ŽIVLJENJE Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 33(51 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldan 4924 Telefon 59 - 6413 Naročnina 5.— $ letno. CERKVENI VESTNIK 7. NOV.: Maša na Avellanedi za preč. -j- Karel Fiicko. Pri sv. Rozi za -j- August Fornazarič. Molitve in shod Bratovščine na Paternalu ob 16. uri. 14. NOV.: Na Avellanedi maša za -j- Martin Mauser. Pri sv. Rozi ob 12. uri za Frančiško Močilnik. 21. NOV.: Maša na Avellanedi za Ines H. in rt ek z žalnieo. Pri sv. Rozi za Frančiško Močilnik. Molitve in shod v Novi Pompeji, začetek ob 15.30. 28. NOV.: Maša na Avellanedi v d. n. KRŠČENI SO BILI. Pri sv. Rozi Alojzij POBERAJ, sin Lojzeta in Olge Širok. Pri sv. Juliji FRANC KOGOVŠEK, sin Franca in Marije Kavčič, ROZA MARIJA HREN, hčerka Ludvika in Štefke čuk, ALOJZIJA VALENTINA VRBANČIČ, hči Slavkota in Cecilije Maček ter FRANC MARTINIČ, sin Ferdinanda in Marije Škerl. POROČILI SO SE: Pri sv. Rozi ANGELA HLADNIK in MIRKO ŠPACAPAN. Pri čud. Svetinji: VANDA ČE- HOVIN in CELESTE ATILXO CONTIN, na Pinej ru ANTON PRIMC in EMILIJA VALENČIČ, v Sabino y Bonifacio OLGA SKOK in NICOLAS INGINO. Pri sv. Juliji NIKO JELOČNIK in MARIJA KUTNAR, NOVAK ANTON in MARIJA MAROLT. PRI Sv. RAFAELU se bosta poročila ti. nov. OLGA LEVPVščEK in KAREL KOVAČIČ. POROČILA sta se CVET ANA HUMAR in MARIO FIGLIOLLA. V MENDOZI je bil krščen LAVRIČEVIM sinček Jože Stanko, MACUNOVIM pa Terezija Cvetka. BUENOS AIRES. KORENČAN Franc in Olga sta krstila hčerko. ZORC Franc in Marija Kogovšek sta pozdravila svojega prvorojenčka 20. okt. . BAHTJA BLANCA. Anton Lozar in Marija Doblekar sto kupila sinčka. Oba Lazarjeva delata v tekstilni tovarni, 'Ione v pisarni, Jože pa na tkalnem strojil. Ostrčeva je bolničarka v sanatoriju. Več Slovencev dela v Punta Alta. BK YUGOSLAVIA se registra pequena rectificacion de la linea antirreligiosa. Los acontecimien-tos son m&s fuertes que la OZNA y los caudillos comunistas. La “ reacciön ” estä vigorizändose. La materia j am äs trinnfarä definitivamente contra el es-piritu y el demonio no podrä contra Dios. llacc časi un ano lian sido disueltas las Hermanas Vicentinas. Solo se les dejö una mansion para cobijar a aque-llas que ya no tenian adonde regresar. Mientras tanto procediö el gobierno a e.xpropiar los edificios de varios asi-los de los ancianos e invalidos, trasla-dando a los internados a retirados cas-tillos medio derruidos. Pero las celado-ras y enfermeras, formadas segiin las normas comunistas y de la peor cate-goria de las mujeres perversas, no de-muestaran ningunas ganas de alejarse del ambiente urbano, donde ellas “vi-ven bien". No hallo el gobierno otra salida que recurrir a las desparramadas monjas ofreciendoles aquellos asilos, donde po- ŽALNA POBOŽNOST za rajne se bo vršila po običajnem redu na čakariti 1. nov. ob 10. uri v grobnici Jugoslovanskega podpornega društva. SAN MARTIN FCCA. Slovenska služba božja se redno in lepo vrši. Za petje skrbi lepo harmoniran pevski zbor. ROMANJE V LUJAN je organizirala šmartinska slovenska skupina za 7. nov. Vozni listki se dobe v Ayacucho 125 in pri g. Zadniku. Cena je $ 5.—. Potuje se s pulmani. ROMANJE V NOVO POMREJO se bo vršilo 21, novembra po običajnem redu. Ta vsakoletni shod, ki ga priredi Bratovščina Živega Rožnega venca, naj bo letos začetek reorganizacije Bratovščine, v katero povabimo s tem tudi novo-došle Slovence. Začetek ob 15.30 uri z rožnim vencem. To pot pač boste vsi rojaki prišli, da poromate v Novo Pompe,jo, ki je v mestu samem najbolj obiskano Mari hno svetišče. Cerkev leži v južnem delu mesta in vozijo tja vozila iz vseh strani. Naša pobožnost ima sledeči red. Najprej rožni venec s petjem, nato nagovor, pete litanije, procesija v gornjo kapelo, pozdrav Mar.ji in ljudsko petje. Molitev je edino orožje, katero ima v rokah slabotni človek, da z njun doseže vse, kar je ros treba. še vedno je daleč tisti čas, ko bomo lahko rekli: sedaj je življenje v redu in domovina in naš narod srečen. Samo z molitvijo moremo res uspešno pripomoči, da bomo to doživeli, družinski mil- izprosili in večno srečo zaslužili. 10. okt. je v baziliki sv. Roze č. ff. Hladnik poročil sestro Angelco, ki je vzela Mirkota Špacapana, iz dobre krščanske družine iz Mirna pri Gorici. Kosilo za svate, ki so bili sorodniki poročencev in njihovi stanodajalci, je bilo na Paternalu. Za konec je prišel “šmartenski pevski zbor”, ki ga po večini tvorijo so-vaščauke neveste, ki je doma iz Rovt nad Logatcem. Zbor je krasno zapel najprej pri litanijah, nato pa še pri veseli mizi. LA VIDA BSPIKITÜAL Revista mensual Director: P. Juan Hladnik Pasco 431 T. A. 48 - 3361, 48 - 0095 Suscripcičn auual 5.— $. No. Reg. P rop. Intelectual 232320 drian asi ellas volver a reunirse. Por el momento se les pone c orno condi-ciön de renunciar al häbito religioso. LA CONFIRMACION se realizö en varias provincias eslove-nas Ningün ano reinaba mayor interes para ese aeto, ya tradicionalmente muy celebrado en čada parroquia. A pesar del gran empeno de los agentes preparados para tal fin, el pue-blo respondiö ampliamente al llamado del obispo. Asi estä haeiöndose verdad la afirmaciön de que la fe llega a apre-ciarse debidamente recičn cuando im-jxme grandes sacrificlos a los creyen-tes. LA ENSExANZA RELIGIOSA Si bien el comunismo es antirreligio-so en su base, los comunistas yugosla-vos se hallan en una situaeiön harto dificil. Por hablar tanto de la ‘‘(lemo-cracia” no lian podido embaucar al pue-blo en todas las regiones. Cuando se trataba de la cuestiön, si la roligičn ha de eliminarse del programa escolar o no, se pusieron los creyentes tan firmes y tan solidarios, que a pesar de todas las amenazas y castigos no que-rrian aflojar, prefiriendo el niartirio y no doblegarse. Asi hay muchas parroquias donde la religiön se eonservö en los colegios pri-marios y hasta en los secundarios. Contra 90% de votos no se atrevieron pro-ceder. Lo que complica la situaeiön es el problema de catequistas, ya que solo puede realizar esta tarea el sacerdote. El nümero de eilos es reducido y ade-infis es muy diiieil que el sacerdote consiga la correspondiente autorizaeiön que otorga el gobierno. EL PLEITO TITO-STALIN subsiste a pesar del gran fastidio de los comunistas yugoslavos. Los que son mäs nacionalistas que comunistas dan razön a Tito, pero aquellos que son primero comunistas se ponen al la-do del cominfoim. Asi aqui en la Argentina. En Yugoslavia no tienen po-sibilidad de optar Lbremente por uno u otro, pues all! los que no siguen a Tito tienen la misma suerte que ellos mismos reservaban para los comunistas. El punto mäs interesante en este asunto es Trieste, donde hasta ahora los comunistas eslovenos e italianos cola boraban a pies juntillas contra los bnenos eslovenos que no querfan trai-cionar ni a su madre ni a su Dios. Ahora se pelean bien entre ellos. Los crimenes comunistas de antes son causa d grandlsimos danos para la causa eslovena en Trieste, ya que los nacionalistas italianos sacaban sieinpro de all! armas de ataque contra los eslovenos, si bien la mayoria de los comu-nistas triestinos no formen los partiza-nes de sang re eslava sino los italianos. Ahora los comunistas triestinos italianos estän volviendose nacionlistas italianos, exeomulgando a los comunistas eslovenos, los cuales igual siguen cie-gos por la Justa causa eslovena. Los comunistas tienen culpa de lia-ber Yugoslavia perdido esas regiones y ahora la situaeiön recien creada lleva bruscamente hacia la anexlön de la Ciudad de Trieste por Italia. Foto Erjavec SÜPERO LAS ESPBRAXZAS CLAiEVi 15 LETNICE Kako bi se pač mogla na tak dan vršiti prireditev, to kar ni šlo nekaterim v glavo. Dobri prijatelji “Duhovnega življenja” so bili v skrbeh, drugi pa so škodoželjno upali, da bo prireditev zabranjena. Pa so prišli popolnoma na svoj račun tisti, ki so bili dobrohotni, oni drugi so pa seveda rekli: seveda, farji si že znajo pomagati. Pa vsa zadeva ni bila prav nič kritična, kajti 17. oktobra niso bile prireditve prepovedane, temveč jih je stanovska organizacija odpovedala. Zato je bilo policiji kaj malo mar za take stvari. Oblast sama je bila pa povsem zadovoljna z našimi nameni, ker smo itak imeli na sporedu tudi spomin posvečen dnevu, poleg tega pa tak program, da bodo potem še lahko vsi deležni javne manifestacije. Kakor še nikdar, tako je bila ob napovedanem času dvorana polna. Samo s triminutno zamudo se je spored začel izvajati in je teklo kakor namazano. Poročilo o prireditvi objavljamo na drugem mestu. Moja dolžnost je, da kot urednik izrečem zahvalo. Najprej tistim, ki so žrtvovali dragoceni čas za vaje. Od daleč so prihajali in marsikdo je celo zaslužek zgubil. A naj mu ne bo žal, ker je delal za dobro stvar in ker je prireditev prav zato tako odlično uspela. Zasluga gre igralcem, pevcem in muzikom. Vsi so na prečudno lep način pričarali pred nas podobo domovine, ki je nam starim naseljencem že daleč odmaknjena, a zato še bolj draga, v novodošlih je pa slika domovine, beseda, pe sem in vesela godba utrdila čustva, katera naj močno žive, dokler ne pride čas, ko bomo mogli spet pohiteti čez daljne dalje tja domov. Pevovodja dr. Julij Saveli, režiser Ivan Špeh, dirigent glasbe Boris Pav-šer ter slikar Petkovšek so se žrtvovali brez mere in računa, da bi dali rojakom popolen užitek. Res smo ga imeli. Hvala Bogu. Samo Bog more take zasluge poplačati. Poslušali smo, z odprtimi usti uživali pesem, godbo, igro na odru in podobo slovenske domovine, podane v prečudno lepi sliki zadnjega dejanja. Po običaju je tudi letos tvoril srečelov važno točko programa. Prav ta točka je posebno živ izraz priljubljenosti “Duhovnega življenja” med rojaki. Bilo je 220 dobitkov, prav vsi darovi dobrotnikov. Kdo bi jih pač mogel vse našteti. Naj jim izrečem iskreno zahvalo in naj jim bo v prijetno zadoščenje to, da so tako izdatno doprinesli k splošnemu veselju. Posebno zahvalo pa sem dolžan gospem čotičevi, ICerševanovi in Kogojevi, ki so imele v rokah organizacijo srečelova in razprodaje raznih dobrot, ter fantom, ki so pomagali pri vzdrževanju reda in pridnim prodajalcem srečk in dobrot. Posebej pa naj omenim še moje posebno zadoščenje, ki sem ga imel ob tem, ko sem videl pred seboj dva mladostna prijatelja iz gimnazijskih let, ki sta aktivno sodelovala pri prireditvi, to sta dr. Debeljak, ki je bil napovedovalec in Jože Vomberger, ki je tako krasno nastopal v vlogi'Toneja. Krasna je bila prireditev. Tako lepo je uspela, da je res nekaj izrednega, in dala je tako lep prinos, da je poravnan ves zastali dolg in še za prvi mesec za naprej bo dovolj. In vendar meni nobena prireditev ni dala manj opravka in skrbi kot ta. Društvo Slovencev je dokazalo, da so se motili tisti stari naseljenci, ki so mi preje govorili: “Gospod Janez, pustite na miru te begunce. Sam glavobol boste imeli z njimi. Naj gredo, kamor hočejo...” Res je bilo skrbi in potov in stroškov in nevšečnosti, toda Društvo Slovencev, ki je povezalo novodošle v lepo skupnost, je za to priliko prevzelo glavno skrb za pripravo sporeda. Poiskalo je ljudi, ki so se velikodušno žrtvovali in ta dan sem pač presrečen doživel, da se je zmotil tisti, ki je trdil, da ni vredno dati roke tem brezdomcem v pomoč. Naj se torej izrecno zahvalim odboru Društva Slovencev za to uslugo. Še eno zahvalo pa vsem rojakom, starim in novim, da ste tako obilno prihiteli na ta praznik “Duhovnega življenja”. Vsi pa smatrajte za svojo častno dolžnost, da skrbite za to, da bo število naročnikov rastlo, da bo uprava imela možnost, da “Duhovno življenje” dvigne k lepšemu porastku in da se na ta način omogoči tudi izdaja kulturne priloge, ki jo ima uprava v načrtu za prihodnje leto. JANEZ HLADNIK. El festival del XV anlversario resul-to un triumfo. A las 15 h. el salön San Jos6 estaba ya completo, pero afluia mfis gente todavla, que hallö nlxlcaciön en la galerla. A la ho ra lndieada empez.6 el festival. Un animador en esloveno, otro en eastellano anunciaron el primer punto, subrayando anibos el gran significado del festival para la Colectivldad eslove-na. Aludiendo al primer ntimero del programa evocaron el significado del ero el hermano mayor, estudlantc en medicina, tlpo modernizado, afemlnado y vividor, no qutere sujetarse como lo baren los demäs hermanos, al ver las no- bles intenciones d,el hermano Tine. Mas todavla: lntervlene el bollchero del pueblo, el prestamista del vecindario, que logra enredar al hermano estu-dlante. La madre, mujer bonisima, todo co-lazön, sufre indeclblemente en vista NA VERNIH VUS VAN V procesiji smo romali nekoč na dan pred Vsemi svetniki na naša pokopališča. Tam so pred vrati stali “štanti”, kjer so prodajali lučke in sveče vseh vrst, rože v lončkih, vence, šopke, križe iz velih krizantem, povoščeno cvetje. .. Zraven so dajali pesek — tri lopate za dva dinarja — kakršnega si hotel: drobnega ali debelejšega. Ljudi je mrgolelo vsepovsod. Tako je bilo v večjih krajih. Na deželi pa so cvetje od doma prinašali. Le peskarji so stali pred vrati, čakali odjemalcev in vpili ob belih kupih. Plevel je moral z grobov. Napisi na očiščenih spomenikih so znova oživeli. Marljive roke so vneto čistile, umivale. . . slednjič še z grabljicami nekaj črt, ravnih ali lepo zavitih in še svečk. .. Spomin naših mrtvih. Kako smo morebiti jokali, ko je po drage prišla smrt. Danes se vsega spominjamo. Ob grobovih stojimo, vsi zatopljeni v migljajoče lučke, ki jim sapa nagaja: “Tu spodaj spe naši!’’ Potem gredo misli naprej, Predejo žalostne resnice. “Soseda je tamle; pred letom komaj so jo pokopali... ” “Stric pa na drugi strani počiva. Je že tako. Bolezen ga je pobrala v najboljših letih.’’ Tam leži nekdo, ki ga je pri delu stroj zagrabil, ob njem drugi, tretji... Pogled morda obstane ob nizki gomili z zarjavelim križem. Nihče ne ve, koga naznanja obledel napis. In spomin zdrkne na pokopališče v sosednji fari, čez vso domovino, povsod, kjer leže rojaki in čakajo poslednje sodbe. Enim so cele kapelice zgradili, ene so pozabili v zapuščenih kotih, Enim gore svečke in pisane lučke, enim pa samo zvezde. Da, zvezde! In veter jim poje bile. Hrastove korenine jih pred živadjo branijo, ves gozd otožno momlja kakor da bi molil zanje. Od ljudi ni blizu nikogar. Saj niti ne vedo, kam: ve borovje, samotne jase, kleč nad prepadom, ti že, — in enkrat, ko pride čas, bodo tudi govorili — a zdaj mati le doma za sinom toži, za sinom, ki so mu življenje vzeli: doma toži, če so ji še dom pustili. .. Sin v ječi za pobitim očetom in oče za otroci, sestre za brati... če ni že vsa družina tam nad vasjo, pod smrekovim lesom pokopana ... Koliko življenj, krivično pokončanih! Spe in čakajo po širni zemlji raztreseni, kdaj jih bo zbudila tromba poslednje sodbe. *** Za nas je dan Vernih duš spomin naših mrtvih. Ali bomo ta dan le svečke na grobeh prižigali? Ali bomo samo tako, malo za pogled, okrasili kamnite plošče? Ali si bomo samo zgodbe pripovedoval, kako lepo je bilo, ko je še rajni živel? Kaj je naša sveta dolžnost ta dan? - Da bomo lažje uvideli, kakšno dolžnost imamo in da bomo ta lepi dan globlje doživeli, si prikličimo v spomin katoliški nauk o vicah, saj so verne duše, ki jih ima na ta dan sveta Cerkev v mislih, prav duše v vicah. Kaj so to vice? Ko človek stori smrtni greh, ga zadene dvoje kazni: ena je večna (pekel), druga pa začasna, če se grešnik spokori, mu odpusti usmiljeni Bog večno kazen (pekel), časnih kazni pa ne vedno vseh. Te mora potem grelnik sam odslužiti; in sicer s trpljenjem, z molitvijo in dobrimi deli. ce umrje prej, preden je te kazni odslužil, mora v vice, da pravici do konca zadosti. Torej so vice tisti kraj, kjer duše s svojim trpljenjem odplačajo krivdo, ki so jo z grehom dobile. Ne pridejo v vice duše tistih, ki so preminuli v smrtnem grehu. O tem-sploh ni govora. Kdor ima smrtni greh, je vendar sovražnik božji in zanj je samo ena pot: pogubljenje. Naj bo človek vse življenje še tako dober: ako umre s smrtnim grehom na duši, gre v pekel tako gotovo, kakor je Bog v nebesih. Samo duše, ki so se ločile s tega sveta v posvečujoči milosti božji, pridejo v vice, da tam plačajo preostali dolg. Kaj pa s tistimi, ki umrejo z malimi grehi omadeževani? Ali more najsvetejši Bog take takoj sprejeti v nebesa? Ali ga more najpravičnejši Sodnik v pekel pahniti? Ne prvo, ne drugo. Te duše morajo najprej v vice, tam se očistijo, nato šele se jim odpro nebesa. Očiščevanje v vicah pa je tako strašno, da pravi sveti Tomaž Akvin-ski: "Najmanjša kazen v vicah presega največjo kazen v tem življenju.” Kakšne so te kazni? de la lucha por salvar la časa jr la fa-inilia de la mina. Mlentras el hi,jo ac-ttia, el la no de ja de apoyarlo con la oraciön y acciön, hasta que finalmente, luego del punto culminante del drama, cuando parece todo perdido por el perverse j nego del bolichero, triunla la dignidad y la virtud regenerado tani-bien el hijo Mirko, recibido ya de medico. A los pies de las magnificas monta-iias eslovenas, reproducidas en el esce-nario con verdadera majestuosidad, se desarrolla el ultimo aeto: las deudas liquidadas, la virtud triunfante, la arrogancia humillada. ;Que magnifico!, asi fue la opinidn de todos y hasta los que no compren-den el esloveno, quedaron satisfechos. El festival resultö todo im exito. El beneficio que dej6 aleanza para cubi-ir todos los vacios y basta para el nüme-ro siguiente. Jamäs el resultado fue tan positive como esta vez. La Direcciön de la Vida Espiritual tiene gran satisfaccidn al agradecer a todos los aniigos que tan eficazmente colaboraron para tal 6xito. SLOVENSKA MASA je redno: CAPITAL, BELGRANO 380:1 (ob 10. uri), AVELLANEDA, MANUEL ESTEVEZ 030 (ob 10. uri), SAN MARTIN FCCA (ob 8.45 uri). V MENDOZI je slov. duhovnik na Sarmiento 104 (San Nicolas). V RIO NEGRO je slov. duhovnik sa-lez-janec JOŽE PETERLIN v zavodu San Miguel, Stefanelll, Gral Roča. Rojaki v Alta Val le in v Neučuenu se v duhovnih zadevah obračajte nanj. AVELLANEDA. V oktobru se obhaja obletnica blagoslovitve zastave. Tako se je zbrala lepa družba 24. okt. najprej pri sv. maši, nato pa tudi pri molitvah, kjer je zapel litanije pojačeni pevski zbor. V lokalu Slovenske Krajine sta nato Pavel Horvat in žena Marika ter drugi Prekmurci povabili pevski zbor, ki je pri pogrnjenih mizah našel ne le okusno postrežbo, temveč tudi prijetno razvedrilo. Ob koncu je g. Sa-pač pozdravil goste in jih povabil, naj bi se tudi oni zavzeli za uresničitev Prekmurskega Doma, ki naj postane dom vsem Slovencem onkraj Riacliueln. •j- MILENA ZAKRAJŠEK je zapustila starše, stara 4 mesece, in je bila polo-ze.ia k večnemu počitku na pokopališču San Justo. Hčerko edinko obžalujeta oče Alojzij in mati .Marija Mišič. Pevski zbor, ki je nastopil na prireditvi ‘‘Duhovnega življenja" Foto Erjavec Prva, je gotovo ta, da duše ne morejo gledati Boga iz obličja v obličje. Te duše vedo, da bodo enkrat rešene; vedo, da je Bog sama dobrota; vedo, da pomeni imeti Boga, biti pri Njem, prav toliko kot imeti vse dobrine tega sveta, vse, kar koli si sploh moremo dobrega in lepega na svetu misliti. To in še mnogo več. Mi se ne zavedamo, kaj je Bog, zato to težje razumemo. Duše v visah pa dobro, predobro vedo in ga poznajo bolj kot mi, ki nas še greh vleče k sebi. Ne moremo si zato misliti, kako neizmerno hudo je tem dušam, ker so od Njega ločene. Druga kazen je ogenj. Ta ogenj je resničen in pravi, gori a ne uničuje, boli, a ne sežiga. Veže in muči dušo tam, kjer so se kazale njene nepopolnosti v življenju. Potem so še druge kazni, nič manj strašne od ognja. Trpljenje, ki ga vse te kazni povzroče, je v vicah prav tolikšno kakor v peklu, samo ta razlika je, da v peklu duše nimajo nobenega upanja na rešitev, zavedajo se, da bodo njihove muke trpele v večnost, — duše v vicah pa vedo, da jih čaka večna sreča, ko svoj dolg do zadnjega beliča poravnajo. Duše v vicah silno trpijo, a si ne morejo prav nič same pomagati. S smrtjo je konec. Niti telo si samo ne more več dobiti kakega zasluženja, niti duša sama ne. Nič več ne more sama odločati in zadošeevati z molitvami in dobrimi deli, kakor je to delala v življenju. Ko telo umrje, pride duša pred Večnega Sodnika, tam spozna svojo usodo: če ne gre v pekel in ne v nebesa, gre v vice in trpljenje se začne. Ni druge pomoči. Res ne? O, je pomoč! In sicer je ljudem dano, nam, ki še živimo na tem božjem svetu, da moremo prositi za sojene duše. Sveta Cerkev zatrjuje, da je naša priprošnja uspešna. Bog vedno sprejme našo molitev za rajnega. Popolne gotovosti seveda ne moremo imeti, da bo prav tiste duša deležna blagodejnih učinkov, za katero prosimo. Bogu vendar ne moremo ukazovati, kam naj obrne naša dobra dela, ki mu jih izročamo! In bi bilo tudi krivično. Tako bi duše bogatinov — zaradi številnih maš bile hitro rešene trpljenja; duše revežev pa ne tako brž. Seveda se nihče ne sme zanašati, da bodo drugi za njegove rajne molili. Boga ni mogoče goljufati. Mi znajmo, da je treba moliti in žrtvovati za duše v vicah. Naša prošnja bo prav gotovo izpolnjena v dobrobit dušam v vicah, to je gotovo. Zato zelo napak ravnajo tisti, ki jim trpeče duše niso mnogo mar. Nekateri poskrbe za pogreb, tak, da v treh farah govorijo o njem, za blagor mrtvega pa nič ne store. To je tista dolžnost, o kateri smo se prej spraševali. MOLITI ZA DUŠE V VICAH. Kaj pomagajo vse svečke, kaj cvetje in umiti spomeniki, ko vse to nič ne koristi dušam. Seveda je lepo, ako tudi na zunaj proslavimo spomin svojih dragih, a glavnega ne smemo pozabiti: dušam je treba dejansko pomagati. Bodisi z molitvami, bodisi z miloščino v ta namen, z odpustki, z dobrimi deli, bodisi da darujemo svete maše zanje. Kaj bi mi rekli, če bi gledali iz vic, kako nam sorodniki grob krasijo, nas mogoče hvalijo, pa prav nič ne store, da nas rešijo neznosnih muk? Lepo bi se jim zahvalili! Prav tako tudi obratno. Kako žalostne so duše, če za vse skrbimo, samo na njih rešitev nič ne gledamo. *** Pa še na nekaj naj nas spominja dan Vernih duš. Tega, da bomo tudi mi enkrat umrli. Spominja naj nas, da to življenje ni vse; da s smrtjo ni vsega konec. Spominja naj nas na enostransko življenje. Smrt nam odpre pot v nebesa ali v vice ali v pekel. Kam bo kdo šel, to si sam izbere. Celo življenje ima čas. Kakršno življenje, takšna smrt, kakršna smrt, taka posmrtnost. Troje nam bodi zato neprestano pred očmi: Prvič: da v nebesa ni tako lahko priti kakor se nam na prvi pogled zdi. Se je treba res z vnemo potruditi, zavedno krščansko živeti in izpolnjevati zapovedi. Drugiž: da malokdo od pravičnih uide vicam, Zato si s pridobivanjem.' odpustkov in z dobrimi deli čim bolj krajšajmo kazen, ki nas sicer čaka na onem svetu. Tretji6: da stoji v Svetem pismu: “S kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo.” Bog vse vidi in bo potem, ko bomo mi potrebni pomoči že poklical koga, ki bo molil za nas. Vsak pameten človek si zavaruje bodočnost kolikor more. Dajmo si jo še mi. Kolikor bolj bomo skrbeli za duše v vicah, toliko bolj bodo drugi skrbeli za nas, ako nas bo ista usoda doletela. *** Ko smo se rit večer pred Vernimi dušami vrnili domov. . . Slovenski dom je zaživel v gorečih molitvah. . . IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE Naročnina za D. ž. je š 5.— letno. Sev. Ameriko in Kanado 2.— Dol. Uruguay 3 Ur. pese, Evropa in Afrika 10 $, čile 100 čil. pesov. Za notranjost Argentine z avionom Š 10.--. Naroča in sprejema se I). ž. lahko v Victor Martinez 50, na Pasco 431, na Paz Soldan 4021, na Avclinnedi Santiago del Estero 1032. CORDOBA. Slovenska ova maša ho 12. decembra. Zapel jo l>;> č. g. POLDE KAVČIČ, ki je pred leto :i prišel iz Evrope. Dvajset njegovih tovarišev in drugih slovenskih salezijanskih bogoslovcev je leta 1945 opravilo KRVAVO DARITEV. Bili so poklani v Teherjah. Kavčič je bil po božji previdnosti otet tedaj. Naj bo njegova daritev sprava za zločine, zagrešene od bratov, zahvala za rešitev in prošnja za srečnejšo bodočnost preizkušenega slovenskega naroda. MENDOZA. č. g. Caserman je obiskal Slovence v San Rafaelu, Alvearju, At nein, Tunuyanu in Nihuilu, kjer je našel tudi precej starih naseljencev in med novimi dobil mnenje, da naj se rojaki nikar ne boje Mendoze in okolice, ker se dobro zasluži in radi ugodnih zvez z mestom nikakor ne bi bili osamljeni, čeprav bi prišli na delo v okolico. Zemlja bi se dobila po ceni od 320 ilo (>00 $ ha v kompleksu kakili 20 ha, a le človek, ki bi tudi tja šel delati. V Nihuilu je sedaj 15 naših fantov na delu. Služijo tako, da jim ostane 250.— pesov na mesec. V’ TUNUYANU je 5 fantov na delu v gradbeni stroki. Prav tam je podoba zemlje najbolj domača in če bi bilo kaj več rojakov, bi si lahko prav lepo uredili. Posebno, ker NIendoza ni jako daleč. V MENDOZI RABIJO SLOVENSKA PODJETJA reč delovnih rok, posebno mizarje in vsaj enega tesarja. Kar se plače tiče, je novi deželni glavar Brisoli že začel resno delati na tem, da se doseže slični nivel kot v Buenos Airesu, Od. 1. nov. dalje se zvišajo vse plače. LOKAVEC. V avgustu je imel zlato mašo župnik HENRIK ČERNIGOJ pri Novem sv. Lovrencu. Zbrala se je tolika množica naroda, da ni bil o vcerkvi za vse prostora. Slovesnost je vodil Mons. Toroš. Policija je zaprla Jožeta Rebeka, ker je trdil, da «je Tito ušel". V DRAGOVICI, RAVNE POD SV. GORO so umrli -{- IVAN MARKIČ, HVALA JOŽE in -J- EMA BRATKIč (Ravne) stara 25 let, ki se je vrnila iz Nemčije iz nemške internacije. Utrgan cvet v Rosariju. BERNARD FRANETIČ star 13 let, je po daljši bolezni zapustil svoje ljubljene starše 26. sept. Mnogi rojaki iz Rosarija so ga spremili na zadnji poti. Za njim žalujejo starši in sorodniki v Rosariju. V Vlili Dominico je padel iz odra MARTIN MAUSER star 44 let, doma iz Dolenjske. Ponesrečil se je v delu in je par ur po padcu umrl in bil pokopan 22. okt. Maša zanj bo na Avellanedi 14. nov. El dia de las dnimas Un dia lügubre es äste de hoy. Una niebla densa se desplomö sobre todo el pais. Parece que el sol no ha de salir en este dia. Si bien no es ni domingo ni fiesta de precepto todo el mundo se movilizö para ir a la misa v al cementerio. La pesada bruma tapo los caminos. Unos diez pasos no mas distan el grupo de las personas que va adelante. Claramente se oye la conversacion que gira en derredor del hi.io Vicente. que desaparecič en el hitimo ano. .. jQuö flor de muchacho! Asi sollozö una mujer, la madre, que tragicamente perdiö a su buen hijo... Se oven deträs unos pasos apresurados. Es el večino Gaspar que momentos mäs tarde cuando llegö a tan sčlo dos nasos de distancia, se hace visible al saludar con los “buenos dias”. Esa niebla es caracteristica para ese dia. Habrä al-gtin ano tabien lluvia o nevada, pero el Dia de las Ani-mas sin niebla es algo asi como la Navidad sin nieve. . . Las Animas... La niebla tapa la vista. Se oyen las voces, se registran los pasos, pero las figuras no se pue-den percibir. Es como para simbolizar la verdad que este dia evoca. Si no fuese por la palabra de Jesus, nuestra inteli-gencia quedaria ciega y muda. Pero Jesus nos habla por San Pablo: “Mire čada uno como alza la fabrica. Nadie puede poner otro fundamento que 61 que ya ha sido puesto, el cual es Jesucristo, Oue si sobre tal fundamento pone uno por materiales oro, plata, piedras preciosas o maderas, heno, paja, šepa que la obra de čada uno ha de manifestarse: por cuanto el dia del Senor la descu-brirarä, como quiera que ha de manifestarse por medio de fuego: y el fuego mostrarä cual sea la obra de čada uno. Si, la obra de uno sobrepuesto subsistiere, recibirä el pago. Si la obra de otro se quemara, serä suyo el dano. Noobstante el no dejara de salvarse, si bien como por el fuego” (I Gor 3). Jesus mismo dijo en otro lugar: “Aseguröte de cierto que de alli (de la carcel) no sal-dras, hasta que pagues el ultimo centavo”. Si bien se parece el misterioso destino del hombre a la densa niebla otonal, que impide la vision clara, nos dio Jesucristo el foco que poderosamente atraviesa las oscuridades y nos pone en contacto con los que han de-.jado de ser nuestros conciudadanos. La fe nos muestra aquella grandiosa luz oue se perfila detras de las corti-nas de la actualidad. Precisamente hoy, mas aue nunca, en el dia de las Animas, penetran las miradas de los multiples feligreses, que se apresuran a la misa, en los secretos de la luz eterna. Ni la niebla les obstruye el pašo hasta la iglesia, ni lo desconocido e invisible les estor-ba la consoladora verdad: Los queridos se han traslada-do a la eternidad para alcanzar alli la felicidad que va-namente todo el corazön apetece en este valle de lägri- mas. Pero tendrän que pasar por el fuego, como el mineral crudo, hasta que se elimine toda la escoria. Asi se apresura la gente hacia la iglesia. Los lu-gubres sones de las campanas llaman čada vez con ma-yor insisteneia. De los viandantes, solitarios al princi -pio, se formo ya una larga procesičn: todos acuden con pašo presuroso, para socorrer a las almas de sus queridos ; todos impulsadosc por el carino a sus finados y todos tambiön inspirados nor la consigna: con la mišma medida oue midiereis. sereis madidos [ No serä quizas le-jano el dia que tambien a ellos les toue verse reducidos al doloroso cautiverio del nurgatorio, depositados en ese mismo cementerio, o quien sabe en cual ansiando el sufragio de los demas. . .? Habrä quien se recordarä de ellos. . . ? Por eso hay que hacer ahora mšrito para que la infinita bondad de Dios cuide paternalmente de aquel que generosamente ahora socorre a los que de su oraciön y limosna necesitan. . . Abiertas las dos alas del portön in vita la iglesia a los feligreses. Puesto estä el tumulo y ya estän prendi-das las velas cuyas llamaraditas vibran con el son del sunlicante canto: “Al Rey, a quien todo vive, venid adorämosle...” Todo el mundo asiste piadosamente al canto de los maitines, sabiendo que es esta la oraciön de la Madre Iglesia por sus miembros fallecidos, todos tie-nen presente, oue esa oraciön tiene valor specialisimo siemnre, pero ho.y especialmente. Enlutada estä la iglesia, enlutados los sacerdotes, negro obscuro todo el pueblo. Hoy predican la muerte en voz alta, hoy recuerdan todos de tantos que el ano pasado en ese dia todavia les hacian compania sin pensar en la posibilidad de hallarse tan pronto en tre los difuntos. . . como tambiön hov se resisten muchos, mu-chisimos, a la posibilidad de verse al ano siguiente re-presentados en ese funesto tumulo. . . Däles Senor el descanso eterno, y la luz perpetua bri-lle para ellos, asi se repite y vuelve a repetirse la shplica que conmueve hasta las läerimas al que lleva en su corazön carino por los queridos deudos quienes invisible-mente asisten a esta oraciön, necesitados del alivio y re-denciön del fuego purificador del purgatorio. &Y quien sabe, si no me toča muy pronto el turno, para ser llama do a la eternidad y a rendir cuentas? i Dios ten piedad de mi! Al terminar la misa se encamina la procesiön hacia el cementerio. rezando el rosario, entrelazando la stipli-ca: Däles, Senor, el descanso eterno y la luz perpetua brille para ellos. Todo el cementerio se pone como el cielo estrellado. Todas las tumbas se animaron en as llamaraditas de las velas, mlocadas entre ]os biancos crisantemos, unos y Verne duše naj po milosti božji počivajo v miru . za duše v vicah . . .Oče naš. . . . . za srečno smrt, za milostljivo sodbo. . . Oče naš. . . ... za srečno zadnjo uro.. Oče naš... Vsa družina na kolenih. Eni za stoli, drugi pri neči, za mizo, otroci sredi sobe. Rožni venec molijo. Danes bolj slovesno kot vsak dan. Vse tri dele odžebrajo in na koncu vsake desetke, oče doflad'-'-"O, Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in pripelji v nebesa vse duše, posebno tiste, ki so najbolj potrebne Tvojega usmiljenja. Amen.” Oče naš... Kolena že bole, oči se že zapirajo, a nihče ne odneha. Vztrajajo za duše v vicah. Potem drugi dan k trem mašam — vsa družina. Dom varje Sveti Duh v kotu nad veliko mizo... in duše v vicah . . Da, slovenske navade so bile lepe. So bile lepe? Kaj jih res več ne držimo? o tros •xpresiö* de la derota oraciön del gantio que vino a visitar a sus inolvidables finados. iY esa tumba, olvidada, llena de yuyos y sin flor ni velita ni quien se arodille sobre ella, para derramar una lägrima y formular una ardiente oraciön?. . . No sera tu propia tumba como esta?.. . Apresürate hoy a prodi-garte en generosidad por los que de tu oraciön necesitan y que tu limosma piden, para que no faltare quien por tu alma haga otro tanto. A los pies del gran crucifijo, centro del cementerio, vuelven a cantar los sacerdotes: Librame Senor, de la muerte etema en aquel dia tremendo, cuando han de conmoverse los cielos y la tierra, cuando vengas a juz-gar al mundo por el fuego. Tiemblo y estoy temeroso mientras se aproxima el juicio y la futura ira. . . ” Se rocia el cementerio con las gotas del agua bendita, se re-pite la mišma süplica diez, veinte, den veces, de tumba en tumba, donde los modestos monumentos indican el nombre y los dias memorables del que alli descansa. . . Sube el perfume y el humo del incienso, sube la oracion. Como para simbolizar su eficacia, ahuyenta la diensa niebla que empezö a desvanecerse. . . Ya se per-fila la bola luminosa del sol y un poco mas, la niebla quedö vencida y e sol triunfa magnificamente sobre el cielo azul. . . Cuando la gente termina sus ültimas devociones para ganar las indulgencias se ven inundados por el brillo de un sol radiante. . . Cuantas de esas almas, esta mana-na todvia angustiadas por la sepracičn de Dios, han vis-to hoy anulada su deuda, eliminada la pared que les separaba de Dios para unirse eternamente con El, que es fuente de la felicidad. Como se desvaneciö le densa niebla de esta manana, cediendo a los luminosos rayos del sol, asi desaparecio tambien la oscuridad que ro-deaba a esas almas, abriöndoseles la puerta celestial de la dicha eterna. Este es el dia especial de la misericordia divina. Por eso debe ser tambien el dia de la generosidad humana. Y lo es. * Por una costumbre antiquisima el dia de las Animas es el dia del pobre. Todos los hogares pudientes preparan los “panes de las animas”. Toda la tar de anterior se amazaba y cocia el pan, Grandes canastas llenas es-peran a los pobres que, luego de haber regresa do la gente de la misa, empezan a desfilar en largas filas. Cada-uno se lleva un pan, y en čada časa le dan uno, segün las condiciones, m&s o menos grande, como puede el hogar. ‘‘Por amor de Dios y por vuestros queridos finados, dadnos el pan de las änimas”, asi repiten uno tras otro, y la duena de la časa atiende con alegria, sabiendo que esta limosna material por la misericordia de Dios va transformändose en valores sobrenaturales registrados en el Libro de la Vida, beneficiando a las almas en el purg-atorio. Los coleccionistas de los panes de las önimas, mayormente ninos conducidos por alguna persona mayor, recorren las casas entre oraciön y cantan. Algunos lle-van la colecta en carritos de mano. Esos panes se cortan luego en tajadas, se secan y quedan alimento sano de las familias pobres durante el invierno. Un panorama otonal, terminadas ya las cosechas, alguna manzana tardia todavia en el arbol, el follaje enrojecido, dorado, multicolor y el brillante sol simboli-zan a esperanza cristiana.. . Todo pasarä. Pasaremos tambien nosotros. . . Pasö la niebla y la reemplazö un sol hermoso. Pasa-rän las angustias de la vida trabajosa y sacrificada, pero todo va con rumbo hacia el Sol de la Justicia hacia la Luz Eterna, hacia la felicidad completa para los que tenemos la fe y la fidelidad hacia Dios. v Prireditev "Duhovnega Življenja" Slovenski praznik bi mogli imenovati nedeljo 17. okt., ko so se kmalu po dveh popoldne začele pomikati skupine slovenskih naseljencev iz vseh krajev mesta proti Plaza Once, in od tam na Azcušnago v dvorano San Jose. Že dopoldne so prili bolj oddaljeni, da se udeleže slovenske službe božje, popoldne pa prireditve. Kakor ko smo doma napolnili velike dvorane naših društvenih domov, tak občutek si imel. Pa je bilo tudi pomembno, saj smo praznovali petnajstletnico revije “Duhovno življenje”, buditelja, učitelja in voditelja slovenskih naseljencev v teh letih in za one, ki smo prišli v zadnjem letu. Dvorana se je napotila do kraja, sedežev je zmanjkalo, tako da so zelo mnogi morali spremljati prireditev stoje. Prišli so stari naseljenci, že utrjeni v borbi preteklih let za sveta izročila očetov, katere so morali sicer zapustiti telesno, niso jih pa hoteli pustiti duhovno, v mislih in besedi so hoteli ostati zvesti svoji materni zemlji. Zato so hoteli ta dan s svojo navzočnostjo pokazati zahvalo njemu, ki jih je na tej poti varoval skozi 15 let. Težka je bila ta pot zvestobe ves čas, dvakrat težka v zadnjih letih, ko je začelo v domovini goreti in uničevati ono lepo miselno enotnost slovenskih katoličanov. Ni čudno, da je to z vsemi dobrimi in slabimi posledicami butnilo tudi preko morja med naseljence v Argentino. Težko je bilo presoditi doma, rekli bi na licu mesta, kje je prav, še težje je bilo storiti to daleč od dejanj, ki so najbolj zgovorne priče mislim, ki so krojile zgodovino teh zadnjih let. In da so toliki stari na- seljenci tudi v tem času prešli to miselno borbo tako srečno, nosi glavno zaslugo revija ‘‘Duhovno življenje”. Prišli so novi naseljenci, ki so pač doma dobili nekateri v roko to revijo že preje, ne da bi slutiti, kako veliko delo je opravljala med onimi, ki so zdoma. Ko so pa sami prišli v njihove korake, vedo to bolje. Saj je bila revija med prvimi časopisi, ki jih je v tujini odkrito in iskreno pozdravila, ki se jih ni sramovala, ampak branila. Tudi ti novi so ji zato hvaležni, za vso brambo in za vse prošnje. Naj postane tudi njim, kakor je bila prejšnjim', vodnik v bodoča leta njihovega življenja. Prav tukaj sta se srečala dva rodova slovenskih naseljencev ob svojem važnem duhovnem pomočniku, reviji “Duhovno življenje”. Ob njem si bosta oba rodova podala roke, ga dvignila in ohranila med seboj kot svojega, obema enako dragega in obema enako potrebnega. Prišli so tudi španski prijatelji ,ki so v svoji dobrohotnosti spremljali borbo slovenskega naseljenca zunaj doma v teh letih, jim pomagali ter jih učili pot v domač, špansko-argentinski svet. Tudi za nje je bil to praznik. Hoteli so videti kaj jim bodo pokazali slovenskega, da vidijo tudi slovensko umetnost, ko so spoznali slovenskega človeka. Videli so jih doslej v delavnici, naj jih vidijo tudi pri kulturnem ustvarjanju. Pri sporedu so se menjavali stari in novi, večino so imeli novi, ki so prišli, tudi s tem namenom, da prinesejo bogastvo slovenske kulture zadnjih let, za katere so Una vista del piiblico que asistiö al Festival de “Vida Espiritual’’ Foto Erjavec bili stari naseljenci prikrajšani. Kakor je bilo napovedano se ie spored začel. Počastili smo najprej deželo, v kateri živimo in uživamo nje gostoljubje, ko je prof. Osana izvjala argentinsko narodno himno tudi v spomin dneva, ki ga je prav ta dan obhajal predsednik države gen. Juan Domingo Peron. Takoj za tem je prav razpoložensko koračnico zaigrala godba, ki se je že uredila iz novih naseljencev. Domače je zvenel udar, kakor da korakamo v defileju naših taborov v poletnih mesecih v domovini ob vzklikanju v množice; kar čutili smo spet ono staro moč in veselje ter nezmagljivo vero v bodočnost. V tej in kasnejših točkah je stopila godba pred nas; za razmere, s katerimi se mora boriti, kot lepo strnjena družina, ki je dosegla že veliko in mnogo obeta, če bo svoje delo nadaljevala, želimo si še pogosto razvedrila ob zvokih “Pavšerjevega orkestra”. V to razpoloženje je stopila gdž. Anica Laknerjeva, ki je pokazala pot otroka slovenskega, ki je odtrgan od očetne domovine, pil že duha zemlje, v kateri živi, ne da bi zgubil ljubezen do slovenskega, katerega je dihala vsak dan v domači družini; kako lepo ji je tekla beseda, ki je nizala pred nas spomine nekdanjih let. Komaj je utihnila nje beseda, že je napovedal dr. Tine Debeljak, ki je ves čas skrbel za povezanost in jasnost posameznih točk, da bo nastopil ‘‘Pevski zbor”, llllllllli-sameznih točk, da bo nastopil ‘‘Pevski zbor”. Kaj pomeni za Slovenca petje in kaj pomeni slovenska pesem v tujini, ste mogli videti, ko je dvorana v tihem in pritajenem dihu pila to dobroto človeškega duha. Dvakrat je nastopil zbor, obakrat je v svojem' programu hotel pokazati nekatere pesmi zgolj umetne, druge s čistim narodnim zvokom. Prav izvabil je i nas, kar smo v sebi skrivali, čustva tihe tožbe, nrešernosti, skromnosti in mladega ponosa; težko bol, a spet mirno srečo in močno zaupanje. Bil je res zbor slovenskih naseljencev, ki hoče predstaviti slovensko življenje bodočnosti. Dobro je bil pripravljen. Veseli moramo biti, da so pripravljeni ne kateri v takem materializmu žrtvovati toliko časa, da gojijo in posredujejo duhovne dobrine in prav kličejo drugim rojakom, naj ne utonijo v snovi. Pevovodja dr. Julij Saveli mojstrsko obvlada zbor, pevci so pa svojo nalogo odlično izpolnili. Pa je stopil pre dnas mož, ki je vodil v teh petnajstih letih skoro ves čas “Duhovno življenje” kot urednik, izdajatelj in upravnik, ž. g. Janez Hladnik, ki ga poznajo stari naseljenci, a tudi novi kot svojega dobrotnika. Pozdravil je najprej argentinske goste, jim obrazložil pomen prireditve in na kratko opisal pot ‘‘Duhovnega življenja”, nato pa je v slovenskem jeziku pokazal pot, ki jo je revija prehodila v tem času. Govo- rila je iz njega skrb a tudi boleča beseda očeta, ki j* videl življenje, čutil napade in čaka novega dviga lista, kateremu je vodnik; sa.mo eno željo je izrazil, naj bi bila revija novim naseljencem to, kar je bila starim in da bi se počasi v svitu resnice vrnili k njej nazaj tudi tisti, ki so jo v dneh zmede zapustili. Kot zadnjo točko na so postavili na oder Jalnovo ljudsko igro “Dom”. Kako simbolično, da govorijo o domu brezdomci, zato pač da nanj ne pozabijo, da njegove vrednote pred njimi zažive in ljubezen do doma v njih vzbude. Za uvod pred igro je gdč. Mayerjeva deklamira'a Kovačičevo pesem ‘‘Dom”, ki je nastala v tujini in tako lepo zvoni o domu. Zgrabili so igravci problem, ki ga je nakazal pisatelj v igri, ter ga skušali pokazati čim bolj občuteno gledavcem. Mati, ki z vso skrbjo hoče držati otroke ob sebi na domu, je dobro pokazala svojo materinsko ljubezen. Mirko pokaže podobo slov. žtudenta, ki ga tujina za čas oslepi. Vloga mu je dobro pristajala. Tine, ki je reševal podirajočo se Trato, je izrazil ponosno skrb gruntarskega sina, da bi rešil dom; prav tako že po pisatelju bolj nalahno naka-kazal razvoj svojih lepih igralskih zmožnosti Stanko, ki z Radom na moški strani dopolni zasedbo meščanskih zi z njim soseda Lojze in Miha. Prav tako je spet po-dejanje. Izrazito domačo igro je pokazal Tonej in v zvezan problem ženskih ostabh vlog razvija posredujoče vlog. Kakor pri zboru je bilo prav tako pri igri čutiti skoro nezmogljivo prostornost dvorane, ki je uničila marsikateri zunanji učinek, ki bi ga igranje še lahko pokazalo. Kljub temu se jim je posrečilo postaviti na oder s popolnim uspehom to izrazito slovensko igro. Če še omenimo skrb za razvedrilo med odmori, smo popisali dogodke tega popoldneva, ki nas je sklical zato. da bi nas seznanil in združil za življenje bodočnosti ob preurejenem litsu ‘‘Duhovno življenje”. Ogromno delo so izvršile pridne mamice z organizacijo srečolova, ročne deklice in fantje, ki so postregli s srečkami in bombončki. Vsi so na izdaten način doprinesli k odličnemu uspehu prireditve, ljenja” in dokaz, da jih je lepo število. Njim tudi gre 220 dobitki, ki so vsi dar prijateljev ‘‘Duhovnega živ- Posebnost in močna privlačnost je bil srečolov z posebno priznanje za dan, ki nam je dal tako lepo zadoščenje. BEGUNCI IZ KOROŠKE. Slednjič se je vendarle odprla pot. Prvih 181 slovenskih beguncev iz Koroške je prišlo 23. okt. z ladjo "Heinzelman’’. Med njimi tudi g. svetnik Klemenčič, župnik na Igu. Vse papirje za Argentino ima v redu še nekaj stotin in upamo, da pridejo tudi ti pred Božičem. Za ostale pa se bo uredilo po dogovoru med Argentino in IRO. Na potu je že 140 rojakov. Begunci iz Primorske, ki čakajo v Italiji, so nekateri že na pota. Drugi pa še nimajo v redu panirjev, ker se niso t ravi čas javili slovenskemu odboru. Sedaj je tukaj oblast ustavila kolektivna dovoljenja za imigracijo, zato je treba, da za vsakega njegovi sorodniki sami ukrenejo potrebno, da dobe “per mi so de desetnbarco”. Slovenska pisarna je na razpolago vsem v teh zadevah. Kdor bi kat potreboval, naj se oglasi najnrej pri g. Hladniku. To velja za start' naseljence. Novi pa naj se obračajo kar naravnost na slovensko pisarno, Victor Martinez 30. Z ladjo "Olimpia' je iz Italije na potu sedaj 240 rojakov. USTANOVITELJ ŽOSISTOV P. ČARI) J N se je te dni mudil v Buenos Airesu na potu v čile. Tukajšnji žosisti so mu priredili lep sprejem in je bilo več .javnih zborovanj, žosisti so tiskaj organizirani po nekaterih župnijah in zelo lepo delajo. Po drugih farah imajo pa organizacijo VOC (Vanguar dias Obreras Catolicas). KARDINAL HLOND, znani prijatelj Slovencev je umrl. Kot salezijanski gojenec je preživel nekaj časa tudi na Ra-dni pri Sevnici, kjer se je naučil slovenskega jezika in je tako slovenski narod imel čast, da je slišal papežkega delegata govoriti slovenski ob priliki euharističnega kongresa in mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani, kjer je bil Hlond papežev delegat. Z njim izgubi poljski narod najveljavnejšega borca za pravice Cerkve na Poljskem, VRH SV. MIHAELA. O. sept je bila pokopana -J- Pavla Cotič por. Černič, slara 54 let. GORICA. Umrl je zdravnik dr. Tzi-pano. Iz Maršalovega načrta dobi Gorica 5 milijonov za popravo na goriškem gradu, 15 milijonov zn cerkev v Gra-dežu. TRST. č. g. Janko Kramarič je imenovan za kanonika tržaške vkofije. č. g. ANDREJ GABROVŠEK živi sicer v Trstu, a bo odšel najbrže kmalu v okolico za kaplana. tŽAVLE. Brezkončno je vedno zabavljanje rdečih patriotov proti duhovništvu, pa vendar ni bilo nikogar, ki bi se spravil na delo za slovensko šolo. šele kaplan č. g. Viktor Bratulič se je lotil zares tega dela in je zbudil slovensko šolo v Žavlah, Božičih in Stra-inarjih. Celo pri sv. Barbari je žel lepe uspehe. Ta duhovnik je pred kratkim pričel v Argentino. Preje je bil kaplan v Borovnici. BAZOVICA. 3. sept. so se zbrali bratsko titovski in koininformski komunisti ob spominu bazoviških žrtev, čeprav Bidovec in tovariši niso bili niti od daleč komunisti. Tudi Italijani so delali parado. TOLMIN. Umrl je pevovodja Vinko Kili, star 65 let. SEDLO. Solzno dolino so zapustili Cenčič Jožef (Sedlo 6'), Marcola Andrej (Podbela 6), Menič Franc (Stano-višče 12), Cenčič Albin in Rosič Franc (iz Homca). PULJ-POREČ. Bivši škof Radossi je bil imenovan za nadškofa v Spoletu. TRST. škof Santin je obhajal 1 (Metnim škofovanja pri sv. Justu. DEVIN. 29. avg. je bila birma, ki jo je opravil gorički nadškof. Pri birmi je bilo nad 100 otrok. AJDOVŠČINA ali zakaj hočejo ljudje romati na Sveto goro. Oblasti bi rade preprečile romanje na Sveto goro. Pti jo je kmet pogruntal, ko so ga vprašali, * kaj meni, kako bi se dalo romanje preprečiti brez sile: Mater božjo doli in Tita gori, pa ne bo nobeden več tiščal na Sveto goro. NABREŽINA je tudi imela birmo 29. avg. Rdeči agenti so se slednjič le naveličali begati narod, ki je ta dan izpričal svojo vero. ŠEM POLA,I je imel birmo na god sv. Pelagi.ia 28. avg. Birmancev je bilo 60. Obrede je opravil gorički nadškof. VRTOJBA. Za mirenski dekanat je bila birma 29. avg. Zakrament je delil mons. Toroš. Pri birmi je bilo čez 660 otrok RIHENBERK. 6. julija je podelil zakrament sv. birme Mons. Toro;. Pri birmi je bilo čez 500 otrok. DÖRNBERG. Tudi pid nas je bila birma in je prejelo zakrament zelo mnogo otrok. KOMEN. Brez vsake nepril ke je bila birma v juliju. Birmancev je bilo več kot kdaj koli. Tudi kolačev je bilo. Manjkalo je pa vina ne za birmance, pač pa za botre. SOLKAN. 6. sept. jc bila birma v Solkanu, gorički prestolni. Opravil jo j:> Mons. Toroš. Trdijo, da je bilo pri birmi kakih 3000 otrok, ki so prišli iz vseli krajev. Birma je trajala od 9. do 15. lire. Ni če dolgo, ko so ljudje pod pritiskom komunistov odklanjali ta zakrament. Sedaj so hodili nekateri po 4 ure daleč peš, da so ga mogli prejeti. Ves čas so bile gostilne suhe. Odprle so se žele popoldne po 16. uri, ko se je začel nastopi pevskih zborov “tovariških društev", KOMEN. Na Veliki šmaren je bila taka toča, kot je ljudje ne pomnijo. Vso trto je oklestila. POSTOJNA. Pojavil se je tifus. Ista bolezen se je pojavila tudi v Brdih. SENT JOŠT NAD VRHNIKO je bil snet letos v januarju pozorišče krvavih dogodkov, po l.obr.o kot v dneh. ko je tam bila ustanovljena prva vaška straža. žakljevn družina je bila spiet to pot središče pozornosti. Peter Sečnik iz Butaj nove je ovadil komunistom, da sc mudita pri žakljevili sin Jakob Žakelj in Božidar Berlot, ki sta prišla obiskat svojce iz begunstva. OZNA je hišo obkolila in piri spio adu je bil Berlot ubit, Jakob je pa utekel. Vse člane družine je OZNA odjeljala, tudi 68 let staro mater in vsi so bili obsojeni, domačija pa podržavi jena. Novi stanovalci so sežgali križ, ki je 9 let visel na častnem mestu hiše, ki je bila 1. 1858 zgrajena. Družino žakljevo je leta 1941 prvič pregnala Gestapo, sedaj jo je pa OZNA. SV. JOŠT NAD KRANJEM ima menda že obnovljeno cerkev, katero je po-škodoval ogenj pred tremi leti. Beremo, da je bilo 22. avgusta gori žegnanje z mašo ob 6, in pol 10. uri. SV. LUCIJA PRI SKARUČNI je imela žegnanje 1. avg. z dvema mašama in govorom ter večernicami popoldne. STRME NJIVE (Kolovrat) je bilo opravilo 8. avg. z dvojno mašo in pridigo tudi prejšnji večer. Vselej je povsod tudi veliko spovedovanje. MEDVODE. Na Tehovcu je bila 8. sept. slovesna sveta maša ob priliki 400 letnice posvetitve podružnice, katero je posvetil škof Urban Tekstov. DVA N O VOM A š NIK A. V ŠKOFJI LOKI v kap. cerkvi je bil posvečen fr. METOD JERŠIN iz Golega. 2. avg. je novomašnik imel istotako prvo sveto mašo. Posvetil ga je škof Mons. Vovk. V Zagrebu je bil posvečen 31. julija jezuit P. RADEGOST GRAFENAUER. DOBROVA pri Ljubljani. Znana romanja med Šmarnimi mašami so se tudi letos vršila in bila zelo obiskana. Vsako nedeljo so bile 3 svete maše. Sklepna slovesnost je bila na dan Marijinega imena (12. sept.). NA ZAPLAZU je bila 15. avgusta slovesnost ob 10. uri. NA STOPNEM pri Škocjanu je bila letos v sveže obnovljeni cerkvi spet običajna romarska p obožnost v petek po Veliki maši (20. avg.). TRI FARE PRI METLIKI so imele tritarčko žegnanje po običajnem redu 29. avg. in 5. septembra (na Jernejevo in na Angeljsko nedeljo). KUM. Na Jernejevo nedeljo sta bili dve maši, prva p.ri sv. Neži, draga pa pii Sv. Joštu. TEOLOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI je vršila vpisovanje bogoslovcev v septembru. 1. okt. so se začela predavanja. V škofijo so se javili bogoslovci 11. sept, VELESOVO. Običajna romarska pobožnost za Mali šmaren se je vršila tudi s popoldansko procesijo in pridigo. STRANJE PRI KAMNIKU. Cerkev sv. Benedikta je postala žrtev vojne. Nemci so jo spremenili v svojo trdnjavo. Preživele so vojno le podrte stene. Sedaj so pa stranjani svoj božji hram iv- le obnovili, temveč tmli povečali in na kiasen način ozaljšali. 5. sept. je mons. Vovk novo sei kev posvetil. Tedaj je bilo pri birmi 368 otrok. BIRMANIH V L.T. ŠKOFIJI je bilo letos 0023 birmancev. Po binkoštih je ljubljanski pomožni škof mons. Anton Vovk nadaljeval z birmovanjem v vrhniški dekaniji, nato pa v višnjegorski in cerkniški dekaniji. Pri birmi je bilo: v Borovnici 185, v Preserju 161, v Rakitni 60, v Višnji gori 280, v Stični 185, v Št. Vidu 449, v žalni 77, v št. Juriju pri Grosupljem 120, na Lipoglavu 14, v Kopanju 120, v Šmarju 175, na Polici 78, v Grahovem €5, v Starem trgu pri Loži, 281, v Rabnem polju 92, mi Blokah 2. 3, pri Sv. Trojici nad Cerknico 74, pri Sv. Vidu nad Cerknico 115, v Begunjah 113, v Cerknici 227, v Planini 167, na Uncu 70 in na Rakeku 120. 1*11 X. - svetniški papež. Letos je bilo 90 let, ko je imel novo mažo ta sveti mož, ki jc nasledil na Petrovem prestolu Leona XIII. in je za vedno zatisnil oči 1. 1015 v času prve Velike vojne. Njegovo sveto življenje in delavnost, ki je iz revnega pismonoševega sina postal duhovnik, bil 9 let kaplan, 9 let župnik, 0 let kanonik, pozneje škof, kardinal in papež, ki je z energičnimi ukrepi reorganiziral mnoge stvari v cerkveni disciplini in zakonodaji, je pač nekaj izrednega. Ob priliki 90-letnice njegove nove maše se je spet obnovila 1 obinia za njegovo kanonizacijo. BLED. Na Blejski Dobravi so letos z uspehom dovršili prekopavanje starih grobov iz 9. in 10. stoletja. Našli so več zapestnic, verižic, prstanov, zaponk in drugega okrasja iz stekla, jantarja in kovin. Izkopavanje je vodil ljubljanski muzej, NEKAJ PREKMURSKIH. V ČERENSOVCI je umro Ignac Gabor (žuničov), ki je bio nekda v Cleveland!. LETINA V PREKMURJE Kromplini po dnični njivaj so prejšli, po breznom so ešče preči obrodili. Po dničnoin je tudi kukarica začutila. Za žetvo pa vsi pravijo, ka je bila bouša kak lani. Stalne so pa pritožbe, ka za silje, ka morejo na državo dati, skoro nikaj ne dobijo. Z VOZE so prišli domov na torjan-sko faro Rev. števan Tivadar. Prijatelj i Cleielandj so jin poslali blago, ka so se oblekli, ar so prišli z voze skoro brezi vrakšega gvanta. REV. TKALEC IVAN, salezijanski duhovnik, šteri so lani prišli s staroga kraja, so odšli na novo mesto St. Francis School, Watsonville, California. Njegov tovariš Rev. Pavel so ostali na svojem mesti i Richmond, Calif. HODNIKOV OÖA s čerensovec )oča Mr. Hodnika v Cleveland!) so bili nekaj diri v spitali v Soboti i so se že povrnoli v čerensovci. To je bilo prvokrat, ka so bili eni v špitali. Želemo jim' trdno zltai je. IZ PREKMURJA mamo opet samo poročila, kak morejo državi silje krej dni ati. V čerensovci so najbole dali, tudi Srednja Bistrica je dala vse, -kak so predpisali. Odranci so ne šteli dati. Petdeset kmetov bi moglo dati, pa jc prišlo samo 30. Od vsej zbirališč vozijo z lendarskogn okraja v Lendavo v Svarcov mlin. V Turrvšču in na Gaberji (Sledi na str. 182) Obveščam -sorojake, da sem začel s fotografiranjem. - Po naročilu bom izgotavljal slike iz begunskega življenja v Italiji in iz potovanja čez Nemčijo v Argentino (Steward). Izdeloval bom tudi vsakovrstna fotografska dela solidno, hitro in poceni. - Priporočam se vsem Slovencem! FOTO LOJZE RIJAVEC ALVARADO 350, Ramos Mejia ECO T. E. 658 . (R. M.) 0827 Promesas Enganosas Cap. XIII iCOMO SE EXPLICA PUES EL EXITO DE LA UKSS? 1. LAS RIQUEZAS NACIONALES. 2. EL PATRIO-TISMO. 3. LAS CONDICIONES ESPECIALES DEL CAMPESINO RUŠO. 4. LA DISCIPLINA FEERE A. 5. EL FACTOR SOBRENATURAL. Los simpatizantss del comunismo admiran los exi-tos economicos y sobre todo militares de Rusia Sovieti-ca. El hecho de haber podido ha cer frente a un ejercito tan formidable como aquel de Hitler, les parece argu-mento poderoso en pro del comunismo. La realizaciön de obras gigantescas industriales que llevo a cabo el Soviet les deslumbra por otro lado. Nos tcca pues como punto final, aclarar tambien este hecho. 1. LAS RIQUEZAS NACIONALES. Rusia es un pais inmenso de riquezas incalculables en minerales, energias hidräulicas, posibilidades agrlco-las y elemento humano. Comparando la America del Norte de hace 50 anos con la de hoy, tambien se nota un progreso inmenso, pero a nadie sorprende. La mišma Argentina de hoy dio pasos tan gigantescos durante los Ultimos 20 anos que čada observador queda admirado. Si es posible un adelanto tan notable en los paises del continente nuevo y con gente egoista en medio de la libertad de competencia y deslealtad de tantos aventu-reros, que con sus intereses mezquinos personales ponian muchisimas trabas a los planes del Capital, es natural que en un pais, donde una disciplina ferrea coordina, todas las energias del pueblo, sean alcanzados resulta-dos notables. El problema del progreso rušo reclama nada mas que un plan bien calculado y organizacißn de las energias. Segun hemos visto, los dirigentes rusos no tro-piezan con ninguna especie de obstäculos: ni huelgas, ni-competencia, ni obstruccion, ni sabotaje. Con el sacri-ficio de la libertad individual de la inmensa masa de 180 millones de habitantes, con el trabajo esclavo de to-dos ellos, es el progreso sovietico tan explicable como las admirables construcciones de las piramides faraoni-cas, levantadas con sudor y sangre sobre los huesos de centenares de miles de esclavos. Entre los engranajes de los aviones sovieticos no aparecengotas ni de sudor, ni de ligrimas ni de sangre. Solo se ove el himno de glo-ria, reproducido por el profundo y mistico patriotismo rušo que impulsö al pueblo aportar su supremo esfuer-zo para salvar su patria amenazada y para contribuir con eso para que terminen los anos de sufrimientos, im-puestos por los capitalistas al pueblo rušo, segtin la explicaciön comunista para la gente sovietica. 2. EL PATRIOTISMO RUŠO es famoso. No hay pueblo que tenga mas carino a su “Madre Patria”. En vista del peligro externo no era por eso dificil impulsar al pueblo al mäximo esfuerzo tanto en la Industrie. y campo cuanto en el frente de batalla, pues se trataba de salvar la patria. Ademäs aprovecho el comunismo la ocasion para subrayar: ahora ha llegado el supremo momento. Se trata de des-truir definitivamente a los enemigos de la gente prole-taria con lo cual terminaran los sufrimientos que padece el pueblo sovietico transitoriamente, hasta que sus adversarios sean derrotados y luego establecido el paraiso terreno prometido. fon este capitulo o Mica! Matajev Matija je korenjak, da malo takih! in dobra duša je, mehka uuša, rad se da voditi; pregovoriš ga, kakor nočeš. Mica! Mož je le mož! Mica, pamet! Ali nočeš do bridke smrti uolgcas prodajati sama na svojem domu? Kaj meniš, Mica?” •'Jejuaia — to ni kar tako, stvar je treba dobro premisliti dvakrat in trikrat!’ tako. No, le premišljuj, le, Mica! Tudi -Matija premišljuje! Kadar se naveličata premišljevati, se pa vzemita! Toda, Mica, ciiagmja je huda. Deset goldinarjev mi uaš po poroki, kajne?” “Bomo videli, če bo res kaj”, je odgovorila vdova jako hladno. Andraž je nejevoljno zmajal z glavo in se vrnil k Mataju. Kmalu za njim je prišla tudi Mica, nekoliko preoblečena: v lepi kočemajki, z novim predpasnikom, v škripavih čevljih. Sedla je Konec mize. Matija je pripovedoval o svojem potovanju, Andraž pa je modro molčal in pridno pil. "Ljubi Matija, vsi sosedje so hudi nate, da si šel v Ljubljano”, je rkla Mica, ko sta se poslavljala pozno popoldne. “Zapomni si, da bom na videz morala govoriti tudi jaz zoper tebe! Nihče ne sme v edeti, da vlečem s tabo. Nič se ne boj, vse hočem zaobrniti tako, da te ne bo bolelo preveč! Z Bogom!” “Z Bogom, Mica!” se je smehljal berač. ‘‘Pa hvala za malico! Le srečno — premišljuj!” šla sta zopet zadaj skozi vrt. Potem pa je silil Hudopisk z Matajem naravnost skozi vas, da so ju morali Teleba-novci videti. MATIJA PRED SODIŠČEM "Oha!” so jeli kričati in vreli z vseh koncev in krajev skupaj, ko so zagledali Mataja. “Garjeva ovca gre in ava klobuka ima na glavi! — Le hitro z nami p od lipo, da se boš zagovarjal za svoje grehe!” “Zakaj ne”, se je odzval telebanovski Odisej dobrodušno. ‘‘Moja vest mi ne očita prav nič slabega!” Gnali so ga z velikim hrupom in vriščem pod drevo na zatožno klop. Ko so prihromotali tudi najstarejši zapečkarji, je Mica Kobacajka, še vedno v kočemajki, toda že v copatah, tiho in slovesno zlezla na klop zraven obtoženca, si obliznila tanke ustne in pričela obravnavo. "Matajev Matija, kod si se potikal od četrtka do sobote, do danes?” je vprašala svečano. “V Ljubljani sem bil”, je odgovoril Mataj, malo poparjen, ko je opazil preteče poglede in žugajoče pesti zbrane množice. "človek božji, kaj si pa vendar mislil, da si storil kaj takega!" se je otresla nanj. “Zakaj nisi nikogar nič vprašal, zakaj si delal kar po svoji neumni pameti? Ali nisi vedel, da do zdaj še ni bilo nobenega Telebanovca tam?” "O pač!” je ugovarjal Mataj. ‘‘Moja sestra Špela!" Mica Kobacajka je osupnila, toda le •pa trenutek. “Špela ne šteje nič. Špela se je po-gospodila, ne poznamo je več, Špela ni več naša, kajne, prijatelji ln prijateljice?” “Tako je!” so pritrjevali poslušalci. “Matija, Matija!" ga je karala Mica. ‘‘Grdo je, da sl se odtihotapil tako potuhnjeno! Tiščal si v ris, potem pa v veliko mesto med izkušnjave. Velika je bila nevarnost, da se tam izpridiš in potem pohujšaš tudi nas in naše nedolžne otroke! Zdaj se pa zagovarjaj in povej odkritosrčno, kaj si uganjal v Ljubljani! ” Misijon v cIuDaDeLi ao., 20. in 30. okt. se Je kar lepo obnesel. Govore je imel g. Hladnik. Prvi večer je bila udeležba skromna, pozneje je bilo pa kar lepo in posebno zadnji večer, ko je tudi župnik P. Elizalde pozdravil h I o-vence ln mu je bila na željo zapeta tudi pesem. Dal je Slovencem na razpolag > vse prostore in igre, katero ima župiuju za socialne akte. NA ČAKARITI 1. nov. je bila udeležba zelo velika. Ö. g. Ravnikar je imel ganljiv nagovor, poln tolažbe, a tudi vzpodbude za borbo proti hudobiji ln za rešitev duše ter za krščansko pomoč našim rajnim. Mesto narodnih žalostink je tercet zapel psalme in libero. AKADEMIJA KRISTUSA KRALJA je zbrala toliko naroda, da je bila dvorana kar tesna. Lepi program je občinstvo zelo zadovoljil. IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA “KATOLIŠKIH MISIJONOV", ki bo zanimala posebno tudi Prekmurce, ker prinaša zanimive podatke o Mons. Kerecu, ki je letos praznoval srebrnomašniški jubilej. PREKMUREC — ŠKOF. Za pomožnega škofa v Pečuhu je bil imenovan dr. FRANC ROGAČ, doma iz Prekmurja. BILJE PRI GORICI. Bili smo precej časa brez dušnega pastirja, sedaj je pa prišel k nam č. g. Franjo Godnič, doma iz Komna In upravlja sedaj tudi Renče, kjer je umrl č. g. Pipan. GORICA. Volitve 31. okt. so dale tale rezultat: Krščanski demokrati 10.2-35, italijanski komunisti 115’, socialisti 2305, slovenska demokratska fronta 1532. V Tržiču so Imeli demokristjani s socialisti 6375, komunisti pa 3000 glasov. pravici", je dejal Matija in odložil dežnik pa košaro na klop. “Tiho, otroci!” je Mica posvarila nemirno mladino. “Poslušajmo Matijca!” “V Ljubljani je vse polno čudežev!" je začel Mataj in sukal svojo palico r roki. “In čudni ljudje so Ljubljančani. Ne bodite zato sitni, če vam povem kaj takega, kar se vam skoraj ne ho zdelo verjetno. — Komaj sem prišel v mesto, precej sen;' videl rdeče ln rumeno pisan voz, ki leti brez konj ali volov ali druge priprege kar sam po cesti.” "Kaj malo?” se je porogljivo zakro-hotala Mica in vsi drugi za njo. “Lejte no, takoj začetkoma se je zlagal tako debelo, da se ni mogel bolj." “Matija, slabo si začel, slabo!" ga je svaril čenčanov Janez. “Kaj boš govoril tako onegavo? še tepen boš, primaa-inha, boš pa videl!" “Prav nič se ne lažem”, je zagotavljal Mataj. “Kar sem vam povedal in kar še bom, vse je živa resnica! Videl sem tudi dosti Ljubljančanov, ki jahajo na kolesih. Gledal sem jih tako debelo, kakor zdajle vi mene. Pk — pk pk dela kolo in leti, da je kaj!" “Ali ste slišali, kaj veriži?" je zagodla Mica. ‘Kar je preveč, je preveč! Matajev Matija kvasi take, da bi se morali valjati od smeha, če ne h bilo vse skupaj tako žalostno. Le nič mu ne verjemite! ” “Saj n;u ne!” so kričali Telebanove!. “Nismo tako neumni!” “Verjemite ml ali ne verjemite, res je pa le!” je trdil Mataj, vzdignil palico in jo zasadil v tla. ‘‘Le poslušajte! Špelin mož mi je pokazal čudno omarico in rene; z njimi se lahko pogovarja z drugim človekom, ki je v Ljubljani ali v Trstu ali celo na Dunaju. Ko mu nisem hotel verjeti tega, je pozvonil, govoril v omarico, poklical prijatelja in dal tudi meni reno k ušesu. In zdaj sem slišal čisto natanko, kako sta se pogovarjala in posvetovala, kam1 pojdeta r nedeljo.” (Nadaljevanje) 21. nov. ob 15.30 SHOD V NOVI POMPEJI — Prinesite s seboj pesmarice! “LA VIDA ESP I R I TU AL-' Pasco 431, Buenos Aires, Argentina JANKO ARNŠEK krojaki mojster ARROYO TORO, TIGRE. Bi. Aires izdeluje moške in ženske obleke po evropskih in izdeluje moške in ženske obleke po evropskih in ameriških modelih. Na pismeno zahtevo pride na dom. ali na letališče; vsako nedeljo je pa po maši na Victor Martinez 50. En memoria de Rosa Renvenuto de Fratantoni PERIODICO SEMANAL aparece los dias 3 - 10 - 17 y 24 de čada mes. Dedlcado e.xclustvamente a la Industrie Lee h e ra y a la Oranja. Consultorio Tčcnico, Industrial y Veterinario -Anällsis, etc. GRATIS PARA LOS SUSCRIPTORES PRECIO I)E LA SUSCRIFCION $ 10.— A NU ALES Redacciön y Adinlnistraciön: MORENO 2718 — T. A. 45-3503 — Buenos Aires RECREO “EUROPA' RIO CARAPACHAY Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni. Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli ? I.—, otroci $ 0.50. T. A. 749 - 589 — TIGRE — FCCA. NAČRTE ZA STAVBO IN FIRMO VITO GABRIJELČIČ TEHNIČNI KONSTRUKTOR — OBRASyCLOACAS— IJaigorria 4825 T. A. 50 - 3085 “DUHOVNO ŽIVLJENJE” ||š TARIFA REDUCIRA p2 Conceslön 2580 i < ® 1UHH BD6RDI Sucesor de BO GANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS 1923 — A L S I N A — 1926 T. A. 47, Cuyo 6894 A M A R O MONTE CUDINE A Z A F R A N MONTE C U Dl N E CALIDAD Y RENDIMIENTO MONTE CUDINE S. R. Ltda. Capital 1,000.000 $. BELGRANO 2280 : V SOBOTO CELI DAN j ' odprto samo za naše ljudi, da sc fotografirate v F ij j c f A V A San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 806 DR. NICOLAS I. ETEROVIČ HURE Advokat Posredujem v vseh pravnih zadevah kot: zapuščine, odpusti, zavarovanje, nezgode itd. Uruguay 344/4 H - Capital Calle 13 N» 8 3 - La Plata T. E. 38-225Ü Tej, Paz 2004 Stavbe - načrti - proračuni - firma \ v i France Klajnšek j je preselil pisarno in sedaj uraduje I v ponedeljek, sredo in petek * od 15 do 19 ure v * j Asuncion 4802 — T. E. 50-0277 j ROJAKI IZ NOTRANJOSTI ■ Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v HOTELU " P A CIFIC O " kjer boste ceno in dobro postreženi. j CHARCAS 760 — BUENOS AIRES Lastnik: ANTON BOJANOVI« VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izv ršuje L U I S DANEU PERU 832 T. A. 34 - 3105 Talleres Gräficos “Cördoba“ Gutenberg 3360 - 3-XI-194S