Letnik 1918.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XIX. — Izdan in razposlan 5. dne februarja 1918.
Vsebina: (Št. 39—42.) 39. Ukaz, s katerim se ustanavlja strokovni odbor kupčevaleev z usnjem. — 40. Ukaz, s katerim se uravnava promet s siriščniki telet, ki služijo za izdelovanje sira. — 41. Ukaz, s katerim se uravnava prehranjevanje izven domačega gospodarstva. — 42. Ukaz o ustanovitvi uradne prevzemalnice za živino in meso na Dunaju-ŠL Marksu.
■-
39.
Ukaz trgovinskega ministra z dne 29. januarja 1918.1.,
s katerim se ustanavlja strokovni odbor kupce* valcev z usnjem.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917.1. (drž. zak. št. 307) in ukaza z dne 15. junija 1917. L (drž. zak. št. 257) se zaukazuje tako:
§ 1.
Strokovni odbor kupeevalcev z usnjem.
Za zastopanje posebnih interesov trgovine z usnjem vsake vrste se ustanavlja , strokovni odbor kupčevaleev z usnjem*.
Ta strokovni odbor ima svoj ’sedež na Dunaju.
§ 2.
Namen strokovnega odbora.
Strokovnemu odboru kupčevaleev z usnjem je naloženo:
a)	podajati mnenja iu stavili predloge v stvareh, ki se tičejo kupčije s usnjem,
b)	izvrševati odredbe, raztezajoče se na take stvari, kolikor naroči to odboru trgovinski minister,
c)	sodelovati na naredbah vojnega in prehodnega gospodarstva, kolikor se nanašajo na kupčijo z usnjem.
Sklepe načelnega pomena je naznanjati načelstvu gospodarskega odbora trgovstva (ukaz z dne 15. junija 1917. L [drž. zak. št. 257]). Ako smatra to načelstvo, da so sklepi nezdružljivi z interesi posameznih trgovinskih strok, mora v skupnem posvetovanju z načelstvom strokovnega odbora razjasniti obstoječe pomisleke in poskusiti zedinjenje; ako se to ne posreči, mora načelstvo gospodarskega odbora sklep strokovnega odbora s svojimi pripomnjami predložiti trgovinskemu ministru v odločbo.
8 3.
Sestava strokovnega odbora.
Strokovni odbor kupčevaleev s usnjem je sestavljen iz 35 udov največ, ki jih do preklica imenuje trgovinski minister izmed kupčevaleev z usnjem; svojo posle opravljajo kakor častno službo.
§ 4.
Pravno svojstvo strokovnega odbora.
Strokovni odbor kupčevaleev z usnjem je juristična oseba in na zunaj ga zastopa njegovo načelstvo. V imenu načelstva podpisuje predsed-uik ali, ako je zadržan, eden njegovih namestnikov.

8 5.
Načelstvo strokovnega odbora, m
Načelstvo strokovnega odbora kupčevalcev z usnjem je sestavljeno iz predsednika, dveli njegovih namestnikov in devet nadaljnjih udov največ.
Ude načelstva imenuje trgovinski minister do vsakočasnega preklica in stoj posel opravljajo kakor častno službo.
Načelstvo zastopa odbor na zunaj in vodi vsa opravila, zlasti tudi potrebne razprave z drugimi organizacijami vojnega in prehodnega gospodarstva.
Njemu je naloženo, da odločuje v vseh stvareh, v katerih ni izrečno določeno, da sklepa odbor (§ 7).
•
Načelstvu je dano na voljo privzemati na svoje seje izvedene odbornike ali drugo izvedence za posvetovalen.
Načelstvo mora tekoče poročati odboru o svojem delovanju, je dolžno polagali račun in mora vsako leto predložiti odboru računski sklep, da ga preskusi iu odobri.
Predsednik sklicuje seje načelstva in odbora in predseduje v njih.
Načelstvo nastavlja uradnike in pomožne moči iu ure d j poslovanje. Za načelne sklepe o lem in za nastavljanje oseb na vodilnem mestu je treba potrditve tigovinskega ministra.
§ 6-
Poslovanje načelstva.
Načelstvo se zbira na seje po potrebi.
Udje načelstva ter vladni komisar (§ 10) se vabijo Da seje pismeno ali brzojavno.
Načelstvo je sklicati na sejo v osmih dneh, ako zahteva to vladni komisar ali najmanj dva uda načelstva z navedbo razpravnih predmetov.
Načelstvo jc sklepčno, ako so povabljeni vsi udje in vladni komisar in ako je navzočih najmanj pet udov; načelstvo sklepa z večino glasov; ako so glasovi enako razdeljeni, se proglasi za sklep tisto mnenje, kateremu je pristopil predsednik. Vladni komisar ne glasuje.
8 7.
Občni zbor strokovnega odbora.
Občnemu zboru strokovnega odbora jfe naloženo :	,
a)	ustanavljati načela za ravnanje s stvarmi, oznumenjeniuii v § 2;
b)	nadzorovati upravo blagajnice in podajanje računov ter sklepati o zalaganju stroškov od-burovega poslovanja;
e) postavljati pododbore, da se poprej posvetujejo o določnih vprašanjih;
d)	posvetovati se in sklepati o vseh drugih stvareh, ki mu jih preodkaže načelstvo ali vladni komisar.
Odborovi sklepi so obvezni za načelstvo.
§ 8.
Opravilni red strokovnega odbora*
Odbor se zbira po potrebi. Na zahtevanje vladnega komisarja ali na pismen predlog najmanj šest odbornikov je sklicati sejo v 14 dneh.
Odborniki ter vladni komisar sc vabijo na seje pismeno ali brzojavno.
Na seje se morejo privzemali na odredbo predsednika ali vladnega komisarja izvedenci s posvetovalnim glasom.
Odbor je sklepčen, ako je navzočih najmanj deset odbornikov, med katerimi so najmanj štirje udi načelstva. Predsednik glasuje tudi; ako so glasovi enako razdeljeni, odloči njegov glas. Vladni komisar ne glasuje.
«
Odborniki imajo vsakčas pravico staviti načelstvu predloge, o katerih mora sklepati čim prej. Posvetovanje in sklepanje nv>ra ostati tajno, ako se to sklene ali ako to zahteva vladni komisar.
e 9-
Posebne dolžnosti funkcionarjev in nameščencev strokovnega odbora.
%
Vsi udje načelstva in odbora 1er vse osebe, ki se udeležujejo poslovanja, si morajo prizadevati
z najpopolnejšo neprislranostjo in naj večjo vest-nosljo.
Vsi fimkcijonarji in nameščenci odbora so dolžni molčati o vseh stvareh, za katere zvedo v tej la.-lnosti in katerih izkoriščanje ali sporočanje na zunaj greši zoper namene odbora ali se tiče opravilnih razmer posameznih oseb, in morajo to pismeno obljubiti.
Dolžnost načelstva je skrbeli za to, da se zabroni zlorabljanje ali sporočanje havedb o opravilnih razmetali, ki dohajajo odboru.
Pozivu, naj naznanijo navedbe, ki so jih interesenti podali pisarnici, morajo ustreči uradniki in pomožne moči le teJnj, ako jih na to pozove vladni komisar ali ako je načelstvo storilo na to mereč sklep, ki ga je odobril vladni komisar.
§ 10.
Državno nadzorstvo.
Strokovni odbor kupfevalcev s usnjem je pod državnim' nadzorstvom, ki ga izvršuje vladni komisar. Imenuje ga trgovinski minister.
Vladnega komisarja je vabili na vse seje in pravico ima vsakčas povzeti besedo in staviti predloge, o katerih se mora sklepali. Pravico ima tudi odložiti izvršitev sklepov in odredb odbora in njegovega načelstva dotlej, da odloči trgovinski minister končno' elja» no.
Vladni komisar ima pravico vpogledovati v vse knjige, zapiske in opravilne spise in zahtevati vsa pojasnila, ki se mu zdé potrebna.
§ H-
Kazni«
Prestopki tega ukaza ter odredb, ki jih- je izdal trgovinski minister na njegovi podstavi, kaznuje politično oblastvo prve stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zaporom do treh mescev, ako «e dejanje ne kaznuje strožje.
§ 13.
Razpust strokovnega odbora.
Strokovni odbor kupčevaletev z usnjem razpusti trgovinski minister, zaslišavši načelstvo in
gospodarski odbor trgovstva (§ 15 ukaza z dne 15. junija 1917. 1. [drž. zak. št. 257]).
- § 13.
Začetek veljavnosti.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Wieser s. r.
40.
Ukaz urada za pn hranjevanje ljudi v porazumu z udeleženimi ministri z dne BO. januarja 1918. L,
8 katerim se uravnava promet 8 siriščniki telet, ki služijo za izdelovanje sira.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917.}. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako:
Zasega.
§ 1-
S časom, ko dobi ta ukaz moč, so vsi za izdelovanje sira služeči siriščniki telet — v naslednjem se imenujejo le siriščniki —, kar jih je v javnih klavnicah in pri kupčevalcih, ter vsi, ki pripadejo v bodoče ob klanju v obrtnih obratova-hščih, izvzemši tiste, ki prihajajo od zakolov, izvršenih v režiji vojaške uprave, »li ki pripadejo v bodoče iz takih zakolov, zaseženi v prid avstrijski družbi za promet živine in mesa na Dunaju.
« 2.
Zasega ima učinek, da je prepovedano prodajanje in podelovanje siriščuikov telet po zasebnikih in da je dovoljeno le avstrijski družbi jta promet živine in mesa na Dunaju.
Obetojgče pogodbe, id nasprotujejo te»u zaukazu, so nične.
Politično oblastvo J. stopnje more dovoljevati izjeme v prid takim sirarnam, ki so doslej same narezale svojo potrebščino sirila.
Hramba in izročanje.
§ 3.
Lastniki in hranilci so dolžni stvarno ravnati z zaseženimi siriščniki in jih hranili/lotlej, da jih odvzame Avstrijska družba za promet živine in mesa.
S siriščniki je ra nati in jih hraniti po uka-zilih Avstrijske družbe za promet živine in mesa.
Cene.
§ 4.
Ob kupovanju siriščnikov ne sine Avstrijska družba za promet živine in mesa plačevati višjih cen nego nastopne cene:
za posušene siriščnike brez napak za enega................................K 1.20
za posušene, poškodovane siriščnike za enega.................................... . K 0.80
Za siriščnike, ki so ob času, ko dobi ukaz moč, že v posesti kupčevalcev in se ponudijo Avstrijski družbi za promet živine in mesa v nakup v 14 dneh, računaje od časa, ko velja ukaz, more Avstrijska družba	za	promet	živine	in mesa
plačati dokazane napravne	stroške,	toda	ne več
nego.................................K 2.80
za en posušen nepoškodovan siriščnik.
Ta ugodnost neha 4 tedne potem, ko dobi ta ukaz moč.	/
Uvoz siriščnikov.
§ b.
Siriščnike, ki se uvažajo iz dežel ogrske svete krone, iz Bosne in Hercegovine, iz zasedenih ozemelj in iz carinskega inozemstva, morajo tiste osebe, ki so izvršile uvoz blaga, ponuditi Avstrijski družbi za promet živine in mesa v 8 dneh po prihodu blaga v Avstrijo z navedbo terjane cene.
Ponudniki so vezani na svojo ponudbo 14 dni z učinkom, da se 'blago, ki je predmet ponudbe, nc sme otujiti v tem času.
Cena za blago, ki ga je prevzela Avstrijska družba za promet živine in mesa, se določi po svobodnem dogovoru.	\
Ako se ne doseže porazurn o višini cene, naj določi ceno, privzemši stranke, okrajno sodišče, v čigar okolišu je blago, v nespornem postopanju, zaslišavši izvedence.
Določitev cene ni omejena z najvišjimi cenami, določenimi v § 4.
Avstrijska družba za promet živine in mesa je dolžna ob prevzetju blaga, ki ga je zahtevala, plačati začasno kupnino v gotovini, ki jo je ponudila.
§ 6-
Odločba okrajnega sodišča se more izpodbijati 'z rekurzom v 8 dneh. Zoper odločbo II. stopnje hi dopusten nadaljen pravni pomoček.
V koliko mora stroške postopanja povrniti ena izmed strank ali jih je deliti med strankami, odloči sodišče po svobodnem preudarku. Dolžnost dobave se ne odlaga s sodnim postopanjem.
Kazenska določila.
§ 7.
Prestopke tega ukaza kaznujejo politična oblastva I. stopnje z denarnimi kaznimi do K. 20.000 ali zaporno kaznijo do 6 mescev.
Razen tega more oblastvo izreči, da zapade blago, na katero se nanaša kaznivo dejanje, in ako se stori prestopek v izvrševanju obrti, izgubo obrtne pravice.
§ 8.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Hofer s. r.	Wimmer s r.
Silva-Tarouca s. r.
41.
/
Ukaz «rada za prehranjevanje ljudi z dne 31. januarja 1918. L,
s katerim se uravnava prehranjevanje izven « domačega gospodarstva.
, Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako:
§ 1.
V obrtnih in ne obrlnih obratih za oddajanje jedi se eni osebi ne sme oddajati več nego:
A. ob običajnem opoldanskem času:
enkrat juho,
enkrat meso in prilogo,
enkrat močnato jed ali sir.
]}. ob običajnem večernem času:
enkrat meso in prilogo, enkrat močnato jed ali sir.
Ç. izven opoldanskega in večernega časa:
enkrat juho ali enkrat meso.
Oddajati sadje in kompot je dovoljeno, za vsako pojedino.
Ob dneh, ob katerih je užitek mesa obče prepovedan, naj stopi na mesto mesene jedi jed, za koje pripravo se ne sme porabljali meso.
Tudi ob drugih dnevih se more mesena jed nadomestili z ribo ali prikuho.
Drob in klobase veljajo za mesene jedi.
Za oddajanje obeda in večerje mora določiti imetnik obrata za oddajanje jedi krajevnim razmeram in navadam ustrezajočo neprekinjeno dobo. Izbraue jedilne ure se morajo naznanili oblastvu in narediti razvidne na razločno s ceste vidnem mestu opravilnih prostorov.
Na kolodvorske gostilne se ne uporabljajo določila sprednjega odstavka.
§ 2.
Politično deželno oblastvo more gostilniškim in točilniškim obrtnim obratom določenih okolišev ali posameznim gostilniškim in točilniškim obrtnim obratom Daložili dolžnost, da oddajajo redno opoldne in zvečer najmanj en „vzpored jedi“ (menu) po naprej določeni enotni ceni. Z vzporedum jedi ge umeva v zmislu lega ukaza najmanj juha in meso, riba ali prikuha s pri.ogo ali meso, riba ali prikuha s prilogo in močnata jed ali juha, prikuha in močnata jed; za največjo izmero so merodajna določila § 1.
Tisti gostilniški in toČilniški obrtni obrati, ki oddajajo redno vzpored jedi v zmislu sprednjega
odstavka, morajo naznaniti političnemu okrajnemu oblastvu. kako je sestavljen ta' vzpored jedi, in njega ceno.
§ S.
V	gostilniških in točilniških obrtnih obratih se smejo oddajati močnate jedi le, ako se odvzame težni vrednosti 25 g moke ustrezajoči del izkaznice o porabi kruha in moke (popotnega izkaz i) za vsako porcijo. Politično deželno oblastvo določi, kako je izvršiti to skrčenje karte.
Z močnato jedjo v zmislu tega ukaza se umeva vsaka pretežno iz prave moke ali nadomestnih mok vsake vrste narejena jed, ki se oddaja ali za samostojno jed ali za prilogo. Od tega so izvzeti iz moke pripravljeni vkuliki juhe v doslej običajni izmeri.
§ 4.
Določila ukaza ministrstva za notranje stvari z dne 14. julija 1910. 1. (drž. zak. štev. 218), oziroma z dne 3. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 89), s katerim se omejuje poraba mesa in masti, ostanejo v moči.
§ 5.
Občine so dolžne sodelovati v izvrševanju tega ukaza.
§ 6.
Prestopke tega ukaza in na njegovi podstavi izdanih predpisov kaznuje politično okrajno oblastvo na denarju do 20.000 kron a li z zaporom do 6 mescev.
Ako se je storil prestopek v izvrševanju obrti, se more izreči izguba obrtne pravice.
V	oteŽilnih okolnostih, zlasti v primeru po-novnega prestopka, se morejo nalagali navedene kazni druga poleg druge.
8 7.
Na javne in zasebne zdravilnice se ne uporabljajo določila tega ukaza.
8 8-
Ta ukaz dobi moč 15. dne februarja 1918. 1.
Hofer s. r.
(glOTMÜtoh.)
30
42.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi v porazunm s poljedelskim ministrstvom z dne 1. februarja 1918. 1.
o ustanovitvi uradne prevzemainice za živino in meso na Dunaju-Št. Marksu.
H
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se zaukazuje tabo:
§ I-
Urad za prehranjevanje ljudi ustanavlja uradno prevzemalnico za živino in meso na Dunaju-Št. Marksu.
§ 2.
Uradni prevzemalnici za živino in meso je izključno dobavljati vso živino in vse meso,
a) ki je določeno za občinski okoliš mesta dunajskega in za občine, imenovane v § 2
semenjskega reda za dunajski osrednji živinski semenj v Št. Marksu,
b) vso živino in vse meso, ki se razen živine in mesa, oznamenjenega v točki a), uvaža v Avstrijo iz Ogrskega in Hrvaškega.
Dobavljati se mora po zaukazih semenjske komisije za osrednji živinski semenj v Št. Marksu.
§ 3.
Prestopke tega ukaza kaznujejo politična oblastva I. stopnje z denarnimi kaznimi do 20.000 kron ali z zaporom do 6 mescev. V ote-žilnih okolnostih se morejo poleg zapornih kazni nalagati še denarne kazni. Razen tega more oblastvo izreči, da zapade blago, na katero se nanaša kaznivo dejanje, in ako se stori prestopek v izvrševanju obrti, da se izgubi obrtna pravica.
§ 4.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve,
Höfer s, r.	Šilva-Tarouca s. r.
k c. kr. dvorne in državne tiskarne.