72. številka. Ljubljana, v četrtek 28. marca. XXII. let«, 1889. Izhaia vsak dan zvečer iziraši nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejcman za a vst ro-oge rske dežele za vse leto 15 gld., z;i pol leta 8 gld... za Četrt eta 4 gld., za edpn ,„7w ili 41) kr - Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom račnna se jeden mesec 1 gici. «u Kr. i* u j« j ^ ^ e^ j^j^ ^ ^ kl. za fietrt ]etaf _ Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila nlacuie se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., co so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah It 12. UpravniStvu naj ae Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilcem istrskih mest! Na dan 1. aprila t. I. pozvani ste vršiti najsvetejšo Svojo državljansko pravico. Birati imate ta dan Svojega zastopnika za državni zbor na Du-naji. — Dosedanji zastopnik istrskih mest bil je deželni glavar, pokojni dr. Vidulicb. Ta človek, odgojen v mladih svojih letih v tujem duhu bil je res na daleč poznan, imel je znanje in skušenj, toda ni občutil za svoj rod, kar bi čutiti moral. Zastopal je samo ltalijnne istrskih mest, a ne one izmej Vas, kateri še niste zatajili materno mleko in sladko zvoneči hrvatski jezik. Vidulich imel je vsaj ime hrvatsko. Danes voliti na njegovo meato moža, kateremu niti ime ne bi gla silo po naše, zaznamovalo bi še večje nazadovanje. Istici hrvatskega jezika morajo glasovati za človeka svojega roda, izkušenega domoljuba, kateri poznava jezik in potrebe Vaše in druge jezike, da se njih v slučaji potrebe posluži. Ta človek, izvoljenec velike veČine Vas istih, katerih mišljenje Id voljo poznamo, je: Mate IVIandić, urednik „Naše Sloge" v Trstu. Njega Vam toplo priporočamo! Njegovo ime bodi zapisano na slehernej VaSej glasovnici. Njegovo žarko rodoljubje, njegovo znanje, srčnost in pravičnost bodo storili, da Vas bode zastopal kakor pravi domorodec, da bode neustrašeno branil Vaše pravice, utrjene na zakonih, da hode izkazi val Vaše potrebe in načine, po kojih da Vam država pomore. A pravičen, kakor je, ne bode zahtevni, da naš jezik gospoduje kateremu drugemu jeziku, ampak nastojal bode, da se uspne jezik naš na ono mesto, katero mu pripada po božjih in posvetnih zakonih, da ne bodemo več sužnji tuje misli in tuje govorice. Gospod Mate Mandic pozna žalostno stanje naše mornarice, pozna težko vzdibanje kmetskega stanu (i tega ima mej Vami, prebivalci mest) ; on, sin naroda, pozna vse potrebe narodne, on jih bode jedino dostojno iznašal na dan. Glasovi, katere oddaste njemu, bodo nadaljni svečani protest proti temu, kar vedno kriče in pišejo nasprotniki naši; da v istrskih mestih ni druge narodnosti, kakor zgolj Italijani! Ne žalite tega dne! Ne bodi Vam težak trud, da pridete na volišče ter tam oddate svojo legitimacijo in glasovnico, izpolnjeno z imenom predloženega Vam kandidata. S tem pokažete, da ste čil narod, da mislite na svoje splošne koristi, ter da se bistvenega Vašega vida ne more oslepiti ne s sijajnimi imeni, ne z rumenimi tujimi cekini. Naš predloženik je rojen Istran ; njegov rod sega globoko v prošle veke, Istra je prava njegova domovina. On torej ni nametnik, kakor so drugi, ki morajo svoje stariše iskati po krstnih knjigah izven Istre! Človek, katerega mi priporočamo Vašemu glasu, pozna dobro tudi drugi jezik, kateri se govori v Istri, pozna pa tudi oni jezik, v katerem se razpravlja v državnem zboru. Že to priporoča ga toliko, da bodo tudi pravi Italijani zanj glasovali. Drugi predloženik ni tak. Za druzega ne sme biti niti jednega naših glasov. Živel gospod Mate Mandić! V Trstu, 22. marca 1889. Predsedništvo pol. društvo „Edinost*'. Uredništvo »Edinosti". Narodna zmaga v Celji. x. Štajerski Slovenci so si priborili po trdem boji in zasedli so trdnjavo, katero so branili naši nasprotniki z vsemi postavnimi in nepostavnimi silami malone dvajset let. Slovenci so zmagali pri volitvah za okrajni zastop Celjskega okraja in s to zmago pridobili so jedno onih postojank, katere so bile po umetnem volilnem redu osnovane, da bi v ujih vladala peščica Nemcev nad slovenskim prebivalstvom. Ko je 1869 1. štajerski deželni zbor sklenil okrajne zastope za Štajersko po vzgledu jednacega zakona za Češko, oklenil se je Šmerlingovih inte resnih skupin, dasi se za mnoge kraje na Štajerskem taka razločitev v štiri skupine: veleposestvo, veletržtvo, mesta in kmetske občine ne ujema s krajnimi razmerami. A deželni zbor računal je in se zanašal, da bodo na slovenskem Štajerji prve tri skupine ostale v nemški oblasti in preglasovale četrto kmetsko skupino. Toda celo pri tej razdelitvi bi se utegnilo zgoditi, da bi četrta, kmetska skupina imela toliko zastopnikov, kakor ostale tri, ako bi za Štajersko veljal isti volilni red, kakor za češke okrajne zastope. Tam se namreč število zastopnikov na skupine razdeli po razmeri davka, kolikor ga plačuje vsaka skupina. Gotovo pravična določba. Ako na primer kmetska skupina plačuje 10000 gld. davka, veletržci 500, veleposestniki 1000 in mesta tudi le 1000 ali 2000, potem bi bilo pravično, da ima kmetska skupina od 40 zastopnikov 30, vse druge skupine pa le 10. Tega pač ne, izjavila je nemška večina štajerskega deželnega zbora, ko so slovenski poslanci po predlogu dr. Vošnjaka zahtevali tako določbo v volilnem redu. Nemci so sklenili, da ima vsaka sknpina jednako število zastopnikov v okrajnem zastopu. In tako se je zgodilo, da je kmetska skupina imela le 4. ali k večjemu 3. del zastopnikov, če ni bilo veletržcev v okraji. Pa ne samo to. Za veliko posestvo se je v zakonu zahtevalo 60 gld. zemljiškega in hišnega davka, a ni se določilo, koliko mora biti zemljiškega od tega zneska. To nejasnost zakonskega določila izkoristili so si meščanje, zlasti v Mariboru, Celji in Ptuji in ako je hišni posestnik le par krajcarjev plačeval zemljiškega davka, ves ostali znesek pa je spadal na hišni davek, upisali so ga mej veleposestnike Več ko sto Celjanov postalo je tako kar čez noč veleposestniki in mesta Celje, Ptuj in Maribor so imela namesto jedne tri skupine v svoji oblasti, veleposestniško, veletrško in mestno. Slovenci so se oglašali proti takemu krivemu tolmačenju zakona, a dolgo zaman. Šele, ko je državni zbor v svojem volilnem redu odločil, da ima volilno pravico v veleposestvu le ta, kdor vsaj C|G cele davčne svote plačuje zemljiškega davka, obrnila se je stvar na bolje. Pravi veleposestniki so šli s svojo pritožbo do upravnega sodišča, ker pri nainestništvu v Gradci neso ničesar opravili in upravno sodišče je razsodilo, da oni meščanje, ki plačujejo le neznatno vsoto zemljiškega davka, nemajo pravice voliti v veleposestvu. Po tej jasni razsodbi udalo se je namestništvo v Gradci in je razpustilo na nezakoniti podlagi izvoljeni okrajni zastop Celjski ter v novi volilni imenik ui vsprejelo Celjskih hišnih posestnikov, ampak le prave veleposestnike. A Celjani, če prav potrti, neso izgubili vsega upanja, delali so s svojim starim orožjem, skušali strahovati in podkupiti volilce. Toda spodletelo jim je. Narodnjaki neso rok križem držali in včeraj so praznovali lepo zmago, znamenito ne samo za Celjski okraj, ampak za vse Slovenstvo. Izvoljeni so bili z 48 glasovi proti 42 gospodje M. Vošujak, državni poslanec; dr. Ivan Sernec, deželni poslanec; Konrad V a Bi 6, vitez Berks, I. Hausen bich ler, Stožir, Peč-njak, Maatnak, P o spe h in K. Vrečar. Ker je tudi v kmetski skupini zmaga gotova, bode prihodnji Celjski okrajni zastop imel 23 naroduih mimo 17 Celjskih mestnih zastopnikov. Podrt in poražen je spet jeden tistih stebrov, na katerega se je naslanjal nemški most do Adrije in da je Dumreicher, ki je pred par dnevi v državnem zboru slikal grozne napredke Slovencev, vedel še o tej zmagi, pretakal bi bil še več solz na razvalinah zatiranega Nemštva. Celjska zmaga nam spet kaže, da resna volja, krepko delo in vera v uspeli dovede konečno do zmage. Možem narodnjakom, ki so stali na braniku in vodili bitko, kakor tudi zavednim volilcem, ki se neso dali premotiti, vrlim zmagovalcem kličemo imenom Slovenstva in Slovanstva: Hvala in slava vsem ! Iz državnega zbora. Na Dunaj i 26. marca. 1889. Poročal sem že zadnjič, kako je opravljal posl. Dumreicher v zadnji seji Slovence. Označil sem nekoliko orožje njegovo, katero je uporabljeval in povedal, da mu odgovarja danes g. poslanec prof. Šuklje. To se je tudi zgodilo. V poldrugo uro trajajočem izvrstnem in ostrem govoru povedal je gosp. prof, Šuklje nasprotniku Dumreicber-ju, kakor zaslužuje. Gosp. prof. Šuklje pravi koj v začetku svojega govora, da bode določno dokazal, da je vse, kar je navel posl. Dumreicher o slovenskih razmerah, popolnoma v protislovji z resničnimi dogodki in ni nič druzega, kakor izjava bolehave strankarske strasti. Prerešetal je potem g. prof. Šuklje vse posamezne trditve in izjave, ter pobijal mirno a dosledno in neovrgljivo napade Dumreicherjeve, dokazujoč puhlost in izmiš-Ijenost vsega, kar je bil povedal. Na Kranjskem je 447.000 Slovencev in 29 00O Nemcev. Teh Nemcev pak prebiva 20.000 skupno v Kočevji. Navzlic tem Številkam sedi v deželnem zboru kranjskem 10 nemških poslancevin imajo Nemci svoje glasove, svoje zastopnike v drugih važnih deželnih upravah. Potem odgovarja g. prof. Šuklje jako krepko Dumreicher ju zaradi -Ljubljanskega Zvona", katerega je oni tako napadal in osramoti barona Dumreicher-ja, z isti-nami, s katerimi osvedoči nenavadno malenkost nasprotnih izjav- Jako umestno in v resnici dobro pove potem Dumreicher-ju, da je narod slovenski krepak, zdrav, narod poljedelsk, demokratičen in povsem nadepoln. Slovencev je dovolj znanih slavnih po vsem svetu, mož, ki so se odlikovali s svojimi zmožnostmi in svojo učenostjo. Zavrne nasprotnika, ki je trdil, da neso Slovenci še ničesar storili na slovstvenem polji. Odgovarja mu glede Slovencev štajerskih in koroških. Posmodi mu prav dobro glede očitanj Dumreicherjevih nasproti Slovencem, ki zahtevajo v šolstvu le to, kar je v ohranitev narodnega življa, kar je vender temu prijatelju Slovencev preveč. Potem je povedal gospod poslanec tudi nekaj Mladočebu dr. Gregru, ki je pred kratkim govoril. Poročal sem kaj in kako je povedal dr. Gregr in omenil sem v poročilu svojem, da nam tekmovanje in negovanje Slovana dr. Grega z levičarji nikakor ne dopada. Isto mu jo očital danes gospod prof. Šuklje. Slovanskemu poslancu in tako izbornomu govorniku, kakor je dr. Gregr, uikakor ne pristuje plavanje z levičarji, imajočimi mej seboj najhuje neprijatelje Slovanov. Ne morem se danes več pečati z govorom gospoda prof. Šukljeja, v katerem je zadostil slovenski stvari in uničil brezvernega nasprotnika. Saj 8e priobči po stenografskem zapisniku. Sledili so potem mnogoteri potrebni in nepotrebni stvarni popravki. Ko se tudi to konča, vsprejme se po govoru poročevalca dr. Mattuša budgetni oddelek, šolsko nadzorstvo. Na vrsti je član: akademije znanostne. To vsprejme se brez debata. Prične se razprava o znanostnih in umetnostnih muzejih. Prvi govori grof VVuiiubrand. Ou priporoča vladi, zlasti naučnemu ministru, da se briga bolje za znanostne in umetnostne ostaline. Dogodi se premnogokrat, da propadejo važni spomeniki, imenitni ostanki, priče umetnega delovanja, kar je velika škoda. Prigodilo se je celo, da so se prodale spovednice prave umetniške vrednosti zaradi slabega gmotnega stanja dotične cerkve, iz katerih so si napravili bankirji svoje kredence. Govornik ua-glaša, da je dolžnost vlade, da se briga tudi za to, da ljudstvo, zlasti mladina kaj pridobi po umetniških ostalinab, katere bi imele potem tudi praktično vrednost in bi res spolnjevale namen svoj. Potem govori poslanec Wrabetz. On priporoča vladi umetniške šole, obrtniške, zlasti njih pripravnice in želi, da bi bil ustop olajšan, omogočen tudi učencem, ki so dokončali meščanske šole. A uprav sedanji minister naučni, pravi govornik, nema srca za te stvari, nasprotno je on še otežavil obisk šol umetniško obrtnijBkih, kakor drugih, priiedivši zlasti večjo šolnino. Prihodnja seja danes zvečer ob 7. uri. Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru 11. marca 1889. (Konec.) Će se mora prebivalstvo slovensko boriti z naravnimi odnošaji, katere sem začetkom omenil, če se mora boriti proti nasprotovanju vseh oblastev, če se mora boriti s časopisjem, se mora vender šteti za pravo junaštvo, da se slovensko prebivalstvo tu in tam z uspehom upira. Potreba je torej, da dobi prebivalstvo slovensko kako zastopstvo, in ko smo poprej omenjeni predlog stavili v visoki zbornici, se je zdelo poslancu za Beljaško mesto, ko je omenil ta predlog, potrebno tako-le spregovoriti (čita): „To umešanje gospodov iz Kranjske jim ne bode nič koristilo. Tu na Dunaji v drž. zboru morejo staviti predloge, če se za to ne zmenijo, da zopet proti temu protestujejo koroški Slovenci. Pa ne svetovali bi jim priti v deželo (Čujte! Čujte! na desnici.) Naši Slovenci so dobrosrčni, a utegnejo kaj neuljudni postati, če vidijo, da jih hočejo tuji agitatorji nahujskati proti nemškim sodeželanom". (Čujte! Čujte! na desnici.) Gospoda moja! Ce bi kaj tacega čitali v „Freie Stimmen", bi se nič ne čudil, kajti ondu sem tudi zares čital. Pa da se to govori tu v zbornici, kjer smo popolnem na legalnih tleh stavili predlog, katerega gospodje morejo podpirati ali pa odkloniti prav po svojej volji, da nam na teh legalnih tleh pridejo z argumenti pestij in polen, nam ž njimi prete, če pridemo na Koroško, tega bi ne bil pričakoval". Če pridemo na Koroško, kar tudi nameravamo (Pritrjevanje na desnici. — Poslanec dr. Steinvvendcr: Le! Le!), seveda ne bomo prišli k gospodu poslancu in pristašem njegovim, temveč k prosilcem za slovensko ljudsko šolo, prišli bodemo k onim, ki so nam hvaležni, da se zanje potegujemo (Poslanec Ghon: Da bodete hujskali!), k onim tisočem, ki dobivajo knjige od družbe sv. Mohorja in jih čitajo, in jaz ne verujem, da bodete tedaj imeli še žalostni pogum, motiti z naliujskano dru-haljo občevanje naše z našimi soplemeniki in somišljeniki in apelovati na pesti in polena. (Poslanec Šuklje: Ne bojimo se! Hvala Bogu! — Poslanec Trojan: Pa lepo je le! — Živahna veselost na levici.) Predno se poslovim od Štajerske in Koroške, usojam se osvežiti začetkom sproženo misel, namreč, da ni bilo dobro, tako dolgo mirno gledati, vsaj največje ovire bi se bile morale odstraniti, katere se stavijo sporazumljenju. Njega ekscelenca gospod ministerski predsednik je rekel, da vlada skuša položaj tako urediti, da bode mogoče sporazumljenje. Če pa vlada pušča že leta tako postopati uradnike, tedaj moram pač reči, da v dejanji je vlada še kaj malo pokazala to prizadevanje svojej če sedaj prehajam na kranjske razmere, pokazati bi mogel, kako malo povoda imajo Nemci pritoževati se. Pokazati bi mogel, kako se jim daje pravica v uradu, v šoli in javnem življenji, in sicer bolj kakor Slovencem. Temu nasproti bi pa lahko pokazal, kako se pri uradih in posebno pri političnih in od njih odvisnih uradih, malo brigajo za § 19. Nemci so res imeli na Kranjskem pozicije, katerih neso mogli obdržati, ko se je jel vzbujati slovenski narodni duh. Te pozicije zgubili so in nič druzega in nemajo nobenega povoda za pritoževanje in ko bodo preboleli to zgubo, bode ondu zavladalo sporazumljenje, ki bode lahko služilo za vzor. Jedne stvari pa ne morem preskočiti, tiče se mojega volilnega okraja ter ima ravno tako javni kakor tudi lokalni interes, tako da se nadalje ne sme prikrivati javnosti. Na čelu okrajnemu glavarstvu v Postojini je mož, kateremu se poslednje državno-zborske volitve neso vršile prav po volji; četudi ga je opominjal predstojnik njegov, vender^ se je mešal v volitve in ko je videl, da vzlic temu mu stvar ne gre po volji, se je tako daleč spozabil, da se je javno zakrivil razžaljenja časti (Čujte! Čujte! na desnici.), zabavljal je čez vodje slovenske v obče in posamične osobe. Vodje slovenski seveda neso mogli zahtevati zadoščenja, ker nikdo ne bode rekel o sebi, jaz sem vodja, pa druge osobe so uložile tožbo in okrajni glavar je bil obsojen v globo oziroma pa v zapor (Čujte! na desnici.) Vender uraduje še vedno okrajni glavar v tem okraji (Čujte! ne desnici). — — Poslanec dr. Vitezić: Comme chez nous! V Istri je ravno tako!) Vprašal bi, kak upliv morejo imeti kazenske obsodbe, katere mora večkrat izreči okrajni glavar, če si kaznovani misli: Jaz vender nesem slabši nego okrajni glavar. (Prav res! na desnici.) To je vzbudilo tako razburjenost v okraji, da se je smelo pričakovati, da bodo odkazali možu drug delokrog. Tu je gospod okrajni glavar na lastne stroške skrbel za razburjenost v okraji, skrbi pa tudi za razburjenost na stroške druzih. Majhnih stvarij, ki tudi neso spodobne, ne bodem navajal iz delavnosti njegove, če tudi bi se ne smele nikakor dogajati pri uradniku, kateremu je kaj mari njegovo dostojanstvo in stopinja, spregovoriti hočem le nekaj besed o upravi pač mnogim gospodom znane Postojinske jame. Postojinska jama se oskrbuje na podlagi pravil, katere je potrdilo poljedelsko ministerstvo in podpisal poljedelski minister. V teh pravilih so točno označene pravice in dolžnosti upravne komisije. Jako važna določba teh pravil je, da ima komisija predlagati račune svoje deželni vladi. Deželni glavar pa že več let ni bil sklical nobene seje, komisija torej ni dobila nikacih računov in zatorej tuđi nikacih predložiti ni mogla. Ko so sklenili pri deželni vladi stvar malo podrezati, je res sklical sejo. Namen tej seji je pa bil, da pregovori člane komisije, da podpišejo zapisnik seje, ki je že bila pred jednim letom. Nekateri so se branili in zlasti jeden, ki je tudi deželni poslanec, je rekel, da le tedaj podpiše, če se v zapisniku pove, kdaj se je predložil v podpis. Ko okrajni glavar in predsednik komisije v to ni privolil, pa je dotičnik podpisu svojemu sam dodal dan in mesec. Nadalje je jako važna pravica upravne komisije, da določuje tarif za obisk jame, dovoljuje znižanje in olajšanja v ozira vrednih slučajih. Tu pa postopa okrajni glavar s tako brezozirnostjo, ki sploh označuje delovanje njegovo. Jedenkrat dovoli znižano pristojbino, ko je prišla množica obiskovalcev, drugič pa zopet ne, ker mu obiskovalci tako ne ugajajo itd. S sledečim slučajem hočem označiti njegovo delovanje, kar se tiče ustopnine. Skoro bode dve leti tega, kar so prišli visoki angleški gostje z eskadro v Trst. Hoteli so obiskati jamo. Marljivi okrajni glavar, ki bi morda rad dobil kak red, hitel je v Trst, povabil visoke goste, naročil pri lastniku „ Adelsbergerhof-au — velicega hotela, ki je gotovo marsikateremu iz vas znan obed primeren visokim gostom. Družba se je jako čudila gostoljubnosti okrajnega glavarja, toda morala si je dati dopasti, ker je okrajni glavar odločno izjavil, da ne vsprejme nikacega plačila. Okrajni glavar mcral je nazadnje misliti na plačilo računa — bilo je kacih 800 gld. On pa ni vedel prav, kdo naj plača, storil je par zanimivih potov, pa brez uspeha; nazadnje posegel je v blagajnico, jame, ima namreč pravico nakaza — vzel 400 gld. in jih poslal hoteliru s sledečim pismom (čita): „Euer \VohIgeboren! Im Anbuge ubersende ich Ihnon den Betrag von 400 fl., mit welchem ich Ilire Rechnung aus Anlass" — tu so našteti gospoda, ki so bili tedaj prisotni — „beglichen zu haben vvunsche. Ich iiberlasse es lhnen, eine wei-tere Forderung an mich, als den Vorsteher der Grottenvervvaltungscommission im gerichtlichen Wege geltend zu machen und mache Sie nunmehr scliriftlicb vviederholt darauf aufmerksam, dass, wenn Sie es nicht ftir opportun erachten konnen, meinem berechtigten und billigen Wunsche nachzukommen, ich mich sehr unliebsam veranlasst sehen wurde, gegen Sie mit Repressalien vorzugehen (Čujte! Čujte! na desnici. — Poslanec grof Lažanskv; Turško gospodarstvo! — Poslanec dr. Vitezić: Zloraba uradne oblasti!), unter vvelchen ich lhnen nur die eine bekannt geben zusollen glaube, dass ich allen Giisten des Hotels Adelsbergerhof den Grot-tenbesuch vervvehren werde. (čujte! čujte! na desnici. — Poslanec dr. Trojan: Lep okrajni glavar !) \Venn Sie dacher die Angelegenheit noch heute nicht in Ordnung bringen, so konnen Sie gevviirtig sein, dass bereit« die Montagsbliltter in Triest, Laibach und Wien eine Erklilrung der Grottenver-vvaltungscommission in dem oben gedeuteten Sinne entbalten vverden. (Klici na levici: Oho! Ostudno! Pritiskanje!) Es wird sich alsdann bald heraus-stellen, ob Ihr Benehmen ein praktisches gevvesen sei. Adelsberg, am 5. November 1887. To pismo bilo je objavljeno v nekem listu, pa ni vzbudilo one pozornosti, kakor jo zaslužuje. Hoteljer je bil vprašan, kaj misli storiti na to izzivanj«. Pa modri Francoz — ali prav za prav Švicar — je odgovoril: Odprtih mi je mnogo in gotovih potov, pa nobenega ne bodem nastopil, se bode že našla prilika, da bodo na višjem mestu zvedeli za to nespodobno postopanje uradnika, ki ima vender varovati čast in interese dežele, in ne dvomim, da bodo spoznali, da je uprava Postojinske jame v čisto nepravih rokah. Rekel je, da Postojinčani niti ne vedo, kaj imajo s Postojinsko jamo. Ko bi mi, menil je, v Švici imeli tak objekt, moral bi obogateti ž njim ves kraj. Ne prišlo bi na leto le po 3—4000 obiskovalcev, temveč 30—40000 in z njihovim denarjem bilo bi pomagano trgovini, malej obrtniji in kmetijstvu in Po-stojina, kraj brez dohodkov in dohodkinih virov, moral bi postati biser Krasa. Tako Švicar. Postavljaje se od tega fakta, omenil bi še dva slučaja, iz uradnega delovanja tega gospoda, ki imata javni pravni interes. Nek okrajnjan je nedavno prišel v preiskavo. Ta okrajnjan bil je tožnik v prej imenovanoj pravdi proti okrajnemu glavarju zaradi razžaljenja časti. Pri volitvi samej, o katerej sem prej govoril, je nasprotoval okrajnemu glavarju. Ta okrajnjan prišel je v preiskavo. Jaz priznavam, da je okrajni glavar lahko mislil, da ima po § 83 kazenskega postopnika pravico ve deti, da je okrajnjan v preiskavi. Pa mož se s samim faktom ni za dovolil, katerega je itak vedel, temveč poslal je noto dotič-nemu okrajnemu sodišču, v katerej je zahteval, da se mu natančno naznan ijo okoliščine slučaja, dokazila, povodi sumnje itd. Okrajno sodišče si je mislilo, da to vender ne gre, in se ne ujema z načelom ločitve pravosodja od uprave, da se za take stvari poprašuje in je prav dobro odgovorilo okrajnemu glavarju, da je državno pravdništvo poklicano pretresti dokazila in uzroke sumnje in da le ta oblast ima pravico dalje postopati. Stvari ne bi omenjal, ko bi ne bila velike važnosti, kajti če se politični organi na ta način utičejo v pravosodje, bi to utegnilo biti za državno pravdništvo povod, da v stvari bolj nego sicer z vso strogostjo zakona postopa, da se izogne očitanju, da gleda skozi prste. Jaz ne rečem, da je tako bilo v tem slučaji, navedem le fakt, da se je £)fl|P Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodi^ St. 72 28. marca 1889. bila že uročila zatožba, katero je zavrnilo še le nad sod išče. Opomnim, da sta ta in pa drugi slučaj, kateri bodem še omenil, že popolnoma rešena, da torej ne nasprotuje nobenej določbi, te se o njiju govori. In drugi slučaj. Imel je ta okrajni glavar v občini svoji razdeliti ustanovo. Sklical je preje-malce te občine in pri tej razdelitvi bi se bilo imelo razpravljati, če ne bi se tu zložilo za kak sicer hvalevredni namen. Bili so raznih mislij in tako je tudi mož, ki je deželni poslanec tega kraja, imel nesrečo, da je bil druzih mislij, kakor okrajni glavar. Ta deželni poslanec bil je tudi voljen proti volji okrajnega glavarja v deželni zbor. Gospod poslanec bil je le druzih mislij o razdelitvi in porabi teh denarjev in okrajni glavar jel je režati nanj in bi se ga bil še celo lotil, ko bi se oni ne bil nmaknil. (Čujte 1 Čujte! na desnici.) Ta mu je v javnem listu očital brezozirnost da se vede nespodobno za njega dostojanstvo in Btopinjo. Priznali mi bođete, gospođa moja, da je deželni poslanec imel prav, ko mu je to očital. Okrajni glavar je vender dognal, da se je kazensko sodišče bavilo s to zadevo, a nazadnje se je pa vender le moral umakniti okrajni glavar. Tožbo so zavrnili in tako se je stvar končala s fijasko za okrajnega glavarja. In vender še dobiva častne diplome od občin. (Smeh na desnici.) Morda se bode to navajalo njemu v korist, za me je le nov oteževalni moment, ker to dokazuje, da se meša v strankarske prepire. Spominjam se druzega moža, bil je tudi okrajni glavar na Kranjskem, rekel je o Taaffejevi vladi pred več leti: Semo neprijazni oblaček na ne-besu je, ki bode kmalu zginol. Tudi ta mož dobival je častne diplome iz svojega okraja. Pozneje je poskušal srečo v „Deutsch-Landsbergu" in štajerskem deželnem zboru in sedaj je tajnik pri Sol-nograjskej trgovskej zbornici. To je bila usoda okrajnega glavarja, ki je dobival tudi častne diplome od občin svojih. Jaz želim okrajnemu glavarju Postoj inskemu srečo, samo to želim, da bi ne imel priložnosti mešati se v prihodnje volitve za deželni zbor po letu, kar želi storiti, kar je že obetal, ne da bi se za koga menil. Jaz nisem udeležen, nisem deželni poslanec in tudi ne želim postati. Sedaj ko sem malo pogledal na Kranpko, dovolite mi, da glede Primorja prav ob kratkem omenim nekatere karakteristične okoliščine. Na Primorskem zlasti na Goriškem so razmero znosnejše nego kje drugod. Tu je precej jed-nakomerno zastopstvo v deželnem zboru in deželnem odboru. Le v Goriškem mestu vzdiguje glavo italijanski element. Tu se dajo iz občinskih denarjev podpore društvu „Pro patri a", ne da bi se menili za to, da tudi prebivalstvo slovensko donaša za občinske namene, in da je društvo „pro Patria" izključno italijansko društvo in sicer društvo, ki zasleduje bolj politične nego šolske namene. Slovenskemu bralnemu in podpornemu društvu zabranjuje se že več let, da ne sme blagosloviti in razviti svojega društvenega znamenja, kar se italijanskim društvom, kakor se je lani zgodilo, brez težave dovoljuje. Lani je slovensko telovadno društvo praznovalo slavnost svoje ustanovitve. Prišli so gostje iz Ljubljane, Trata itd. in morali so se v zaprtih vozeh peljati v mesto, in na kolodvoru so je čakali policija in žandarmerija (Čujte! na desnici). Slavnost ee je morala vršiti v zaprtih prostorih, kajti sicer bi se ne bila dovolila. Te skrbi ne potrebuje prebivalstvo slovensko od vlade; temveč le želi, da se ž njim tako zastopa, kakor z italijanskim. V Trstu je prebivalstvo slovensko prava raja glede na magistrat. Tu ne poznajo druzega deželnega slovenskega jezika; kdor ne zna italijanski; pri Tržaškem magistratu nič ne opravi. Če se uloži slovenska uloga, se zavrne. Meritorično se take uloge ne rešijo. Nedavno postavil se je na tamošnjem pokopališči spomenik nedavno umršemu domoljubu in se je zabranilo na spomenik napraviti slovenski napis, kateri bi obsegal dan, mesec in leto rojstva in smrti dotičnika v slovenščini. (Čujte ! Čujte! na desnici.) Ko se je za to prosilo s slovensko ulogo, se je zavrnila z opazko, da je ne razumijo in kaj modro je namestništvo reklo, da se s tem ni rušil zakon. Kaka je bila usoda s slovensko šolo, katero je zastopala „ Edinost", je znano. Osnovala se je privatna šola in tudi ta je bila italijanskim listom trn v peti; in srečno so dosegli, da je ta šola še več dni ostala zaprta, ko se je že bilo naznanilo, da se otvori. V okolici strežejo tako imenovani kapovili magistratu. Vsako selo v okolici je nekdaj volilo svojega župana na tri leta. Sedaj pa magistrat nastavlja kapovile in se ne biga za mnenja in želje prebivalstva, in nastavlja ne najboljših temveč najvolj-nejše, one namreč, ki se dado rabiti za njegove namene ali bolje rečeno, ki so dado zlorabiti. Kako je pri sodiščih, spada sicer v pravosodnji resort. Pa je znana stvar, da se posebno pred porotniki s Slovencem obravnava le po tolmači in kako da znajo oblastva proti porotnikom ubrati pravo struno, to dokazuje dodatek, ki se nahaja v noti policijskega ravnateljstva Tržaškega o zato-ženci, uredniku nekega hrvatskega lista. Ko je brati v noti neko politično kvašenje, pravi se na konci (čita:) „V Trstu nema druge službe kot duhovnik, kakor da slednji dan čita svojo plačano mašo; dohodki „Naše Sloge", katero izdaja ne bodo baš sijajni; navezan je torej na subvencijo, katere vir ni težko najti." To izjavo je zatoženec takoj najbolje označil z „oficijozno infamijo". Mi smo zaradi tega inter-pelovali visoko vlado, pa še nismo dobili odgovora in bi vlado nujno prosili zanj. Tudi jaz moram izjaviti, kakor je že storil jeden moj rojak, da mi v Trstu in na Primorskem strogo ločimo italijanski patrijotični element od iredentovskega. Italijansko-patrijotični element mi ravno tako spoštujemo, kakor člane druge narodnosti, katera nam ne odreka spoštovanja. Mi se borimo le proti iredenti, s katero vlada kaj prizanesljivo postopa. Iredenta je precej nov izraz, ko sem jaz študiral, še ni bil v rabi. Iredenta se je v svojem blesku pokazala 1882. leta povodom razstave in utelešenje njeno bil je Oberdank. Ko se je imel postaviti spomenik povodom t>00 letnice, od kar je Trst zjedinjen s habsburško monarhijo, počila je blizu razstavališča petarda in lahko v Trstu slišiš, da temu spomeniku ne bode sojen dolg obstanek. Pred očmi vlade uživajo Italijani iz kraljestva, katerih je v Trstu kacih 15.000, vse mogoče prednosti od občine Tržaške in magistrata. Uradniki sicer niso, ker niso državljani, toda občina kakor je Trst ima še mnogo druzih mest in služeb, pri katerih se dobro izhaja in le poglejte, koliko je tujcev na teh mestih. Domačini, posebno če so Slovani, vsprejmejo se le, če svojo narodnost izdajo in svoj jezik zataje. Nam rekajo tujci („Sciavi"), oni so pa „bratje iz kraljestva". In baš ti bratje iz kraljestva sestavljajo jedro iredente, oni zlorabijo gostoljubnost, ki se jim daje v nezapopadljivej kratkovidnosti. Ni je narodne slavnosti v Italiji, da bi iredenturski vodje ne bili zastopani in kako njihova navzočnost vzbuja zado-voljnost celo v najvišjih italijanskih krogih, se morda še spominjajo od lani nekateri gospodje, ki čitaj o časnike. Ali se je potem čuditi, da so se, ko se je slavila štiridesetletnica, odkar nam je previdnost naklonila pravično in milo vladanje Njega Velečaetva cesarja, in ko v Avstriji ni bilo podložnika, ki ne bil slavil tega dne, v Trstu so se razširjale take tiskovine, da pravemu avstrijskemu domoljubu srce se strese, če jih prečita — jaz sem jfeo storil. Avstrijski orel se je tako popačil, da je človeka kar groza in ko se je to zvedelo po svetu, je hitela „Triester Zeitung* torej list, kateri opravlja službo vladi, zagotavljati, da so to le »mladostne neumnosti", kakor se je to že večkrat zgodilo. To niso le mladostne budalosti, to naj dobro premislijo državni krmilarji na Dunaji. Če pa list, kakor je „Triester Zeitung", list, ki služi vladi, tako olepŠuje veleizdajsko ravnanje, kako bi se potem čudili, če je mogel bivši italijanski minister bogo-častja pisati pismo, katero je nedavno prečital gospod poslanec dr. Vitezić v katerem je — ponavljam najmarkantneje stavke — (čita): „Spričevalo, katerega nara" — iz avstrijskih krajev — „pošiljate, da prebivalstvo onih krajev deli z nami veselje in žalost je gotovo poroštvo, da nekega dne — in to ne bode več dolgo — one katere veže ljubezen, umetnost in modrost vlade navdušuje in zavednost narodov zjedini v jedno državo. „Kako se moremo čuditi, da italijanski državnik tako piše avstrijskemu državljanu? In kako bi se čudili, da je „IHustrazione Italiana" povodom pretresujočega dogodka v Meyerlingu o pobitem očetu mogla reči! on čuti pri smrti sinu isto bolest, kakor jo je mati Oberdankova, ko so obesili njenega sinu." (Čujte! Čujte! Nesramno! na desnici.) Vprašal bi vlado, če glasu Slovencev ne sliši? Kako dolgo če misli vzbujati začudenje patrijotičnih Italijanov s svojo prizanesljivo.stjn, toliko časa bode še držala svojo železno roko na slovenskem dina-stično mislečem prebivalstvu v Trstu? Mi si pa po pravici pripisujemo zaslugo, da potegujoč se za narodnost svojo v Primorji ne gledamo le na korist naroda svojega, temveč tudi na korist države. Dovolj časa sem že vas zadižaval, a sedaj hočem končati, mi slovenski poslanci smo razodeli svoje misli in vladi vse povedali. Slovenski narod, ki se pa ne debeli od govorov poslancev njegovih; pričakuje z zaupanjem, da se bode vlada z vso resnobo lotila izvajanja ustave. (Pritrjevanje na desnici.) Govor poslanca g. prof. Šukljeja V seji državnega zbora dne 28. februvarja 1889. (Konec.' Gospoda moja, dovolite mi, da storim korak dalj»\ Kaj iz tega sledi ? — in zakaj prav za prav tukaj gre. Dovolite mi tukaj odkrito, v resnici občuteno besedo. Ako bi moral misliti, da sloni cela narodnostna ideja, ki sedaj še nadvladuje dobo našo, le na plemena momentu, ako bi izvirala le iz čiste brutalne okoliščine skupnega roda, potem bodite preverjeni — verjeti mi smete kot poštenemu možu — jaz bi bil prvi, ki bi jo od sebe vrgel. Toda, gospoda moja, z narodnostno idejo so spojeni najvažnejši duševni odnošiiji. Razvoj kulturni vrši se v okviru raznih narodnih krogov v danih naravnih oblikah, s svojim jezikom dedujejo narodi najdražjo zapuščino svojih pradedov, in kdor hoče dandanes narodu vzeti jezik njegov, kdor hoče ovirati razvoj tega jezika, ta se konečno prepriča, da zadržuje v napredku narod sam, da ga slabi. (Odobravanje na desni.) Le poglejte dandanašnjo Koroško. Tolikokrat govorite o miru; usojam si odgovoriti vam na to, da v nekem oziru tudi na razmere duševnega življenja v deželi veljajo besede starega Rimljana: „Solitudinem faciunt, pacem appelant " (Prav dobro! na desnici.) Kako je na Koroškem? Poročila korošk"ifl sre(i_ njih šol zadostno dokazujejo, kako nezr rtten je del mladine učeče se, ki bi bil koroške^s]ovenske hA_ rodnosti. V vseh podjetjih in sIužbtlh je sedaj največje pomanjkanje takih K ^ ki razumejQ slo_ venski; pravosodnji minis^er je bil priraoran „sta_ noviti pet novih slu/.^ za avskultante, z izrecno omejitvijo, da se prosilci morajo izkazati z znanjem slovenščine. Tako se godi v vseh višjih družbin-skih slojih. Izpodbijati torej ne bodete mogli zaključka, ki ga izvajam iz tega, da ona nemška kultura, s katero že dolgo časa in v toliki meri osrečujete koroške Slovence, ni mogla pomagati jim do višine povspevajočega se vrstnega gibanja. (Odobravanje na desnici.) Hud in težaven je boj, ki ga bijemo ravno za Koroško. Prepričani pa smete biti, da bomo vstrajali v tem boji, in, gospdda moja, jaz verujem, da bodemo zmagali, in sicer jedino zaradi tega, ker smo prepričani o njegovi pravičnosti. (Živahno odobravanje na desnici.) Končati moram. Žalibog se moram odpovedati veselju, da bi odgovarjal gospodu poslancu dr. Men-gerju v političnem oziru. Kako v izobilji je ponudil hvaležnega gradiva, ako se na primer sklicuje na to, da je dala prostostne postave ona (leva) stran. Da, dala, to je res, pa držala jih in izvrševala ni. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.) Dali ste člen XIX., toda tako, kakor ste ga izvršili, pa ni vreden papirja, na katerem je bil tiskan. (Odobravanje in ploskanje na desnici.) Gospod poslanec Menger pravi, da je prva dolžnost, napraviti narodnostni zakon. Zdi se mi da je trebalo dolgo časa, da ja prišel do tega prepričanja. Državni osnovni zakoni so iz leta I8G7., njegova stranka je imela absolutno večino do leta 1879., in v dvanajstih letih obstanka njenega jej ni prišlo na misel, ustvariti to vzajemno jamstvo za naše politične prostosti. Narodnostni zakoni, pravim, a ne zakon, ki se tiče državnega jezika. Zoper državni jezik in dotično postavo se bodemo bojevali, ker smo v tem oziru bolj ustavoverni kakor ona (leva) stranka. (Živahno odobravanje na desnici.) Baviti se ne morem dlje časa z gospodom poslancem Mengerjem ter si bodem nsojal le še končno opazko. Mnogo sem pričakoval od letošnje proračunske razprave. Včerajšnji nvodni članek v „Neue Freie Presse", ki je vendar glasilo »združene nemške levice", je bil pa tudi popolnoma po tem, da je zbujal najprenapetejše nade. Pretilo se je z neusmiljenimi besedami; toda to smo že premnogokrat čnli, da bi bili za kaj takega še občutljivi; toda sklicevanje na goreče smolnate vence, ki bodo leteli s klopi stranke vladi nasprotne na ministersko klop (živahna veselost na desnici), napravilo me je jako radovednega. Obžalujem s stališča svojega, da se ni zadostilo radovednosti moji. In marsikatere izjave, ki smo jih slišali na pr. od gospoda poslanca Scharschmida, nikakor niso dišale po grozovitosti (veselost na desnici) ; donele so marveč, kakor tiho zdihovanje po ljubezni. (Veselost in: Prav dobro! na desnici.) No, pustimo to! Iz vseh govorov vaših, akoravno so bili jako različni po oblikah, čula se je jasno vodilna misel, da namreč gospodarstvo v Avstriji ne pristoje rodu nemškemu, marveč le delu njegovemu, nem.ško-libt-ralni stranki. (Prav res! na desnici.) Navajali so se za to razni razlogi. Kakor pri vrst.ivni setvi, je tudi tukaj različno vrtenje. (Veselost na desnici.) Pred vsem se je poudarjalo, da morajo Nemci vladati, ker je to njihovo pridobljeno in priborjeno pravo. Drugikrat se je zopet reklo, da morajo Nemci gospodovati v interesu države, in letos je gospod poslanec Carneri celo iznašel nov uzrok, da tirjajo nemško gospodstvo vojne razmere, ko vender nadvladuje militarizem sedanji položaj. (Veselost na desnici.) Gospoda moja! To je za-me le dokaz, da ima liberalna stranka poleg mnogih izvrstnih lastnostij tudi jedno veliko hibo, to namreč, da jej manjka razumevanje zgodovine, da ne znajo soditi o tem, kar je postalo zgodovinski in v tem zmislu urejevati dejanj svojih. (Odobravanje na desnici.) Stari Salust že je v prvem poglavji h „katilinarični zaroti" pravo pogodil, ko je rekel: Nam imperium facile his artibus retinetur, quibus initio parfum est". Kdo izmed vas mi more dokazati, da je tako nastala Avstrija, ker si je rod nemški z ostrino mečevo podjarmil druge narode? Avstrija je nastala po prostih pogodbah (odobravanje na desnici) s tem, da so se združile že obstoječe, več ali manj na narodni podlagi urejene države v jedno celoto, in to je takrat skoraj gotovo prouzročilo iztočno vprašanje, strah pred turško silo. (Odobravanje na desnici) Posamične države so se oklenile druga druge, da ohranijo krščansko omiko svojo in narodno svojstvo pred turškim barbarstvom. Zasluga habsburškega doma je — in iz tega izvira ona trdna in neomahljiva zvestoba narodov avstrijskih do cesarskega doma — da si je izvršil, utrdil in do današnjega dne ohranil to zvezo. Vi, gospoda moja, pa si mislite drugače organizacijo Avstrije. Vi hočete uporabljati na monarhijo avstrijsko vladno metodo dandanašnjih jednonarodnih držav, ne da bi pri tem pomislili, da se je ta poskus ponesrečil že v teku zgodovine. Poskusilo se je to v dobi prosvetnega absolutizma in v poznejših letih absolutistične dobe, ko je zginila pro-sveta in ostal absolutizem. Ako se to ni posrečilo v časih, ko so spali narodi, kako hočete to doseči sedaj, ko so se vzbudili narodi (odobravanje na desnici), ko vlada narodnostna ideja ter smo za trdno sklenili, zoper vsakogar obvarovati in braniti narodno svoje svojstvo. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.) Nasvetovali so se vam v novejšem času novi poti. Ne vem, ali bodete hoteli hoditi po njih. Menim pa in to vsaj verujem. Večina, kakor se je tukaj sešla, zrcalo razmer avstrijskih, zapustila ne bo starega svojega tiru ter se bo slej kakor prej bojevala za ono Avstrijo, kakor si jo mi predočujemo, za Avstrijo, ki je pravična vsem narodom svojim, ki spoštuje tudi verska njihova prepričanja (odobravanje na desnici) in ki nam je vsem zave-tiščo v teh težavnih časih. V tem zmislu, gospoda moja, sklepam ter priporočam, da se preide v nadrobno razpravo. (Živahna veselost in ploskanje na desnici. — Govorniku čestitajo z mnogih stranij.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. marca. Časopisi gališkili ttusov pišejo proti L'ech-ten8teinovemu šolskemu predlogu, ker Be ž njim daje deželam preobširna avtonomija v šolskih zadevah. Rusi ne pričakujejo od Poljakov pravice, zaradi tega pa se boje, da bi se s povekšanjem deželne avtonomije gospodujočemu poljskemu življu ne dala priložnost, že bolj zatirati ruskih sodeželanov. Ne zmeneč se za srbski zakon, kateri je sklenil Babor lirvat.ski, silijo oblastva na Hrvatskem srbske duhovnike, da bi cerkvene matice pisali z latinskimi pismenkami. To imajo Srbi za plačilo, da v saboru njihovi zastopniki tako zvesto podpirajo vlado. Ministerstvo ogeralco se bode nekda v kratkem precej pretnenilo. Odstopil bode tudi naučni minister Csaky. Tisza si nekda ne upa tega moža obdržati v ministerstvu, ker si je ukazom svojim, da se ima po srednjih šolah bolj gojiti nemščina, nakopal nevoljo vse dežele. Kako so njegov ukaz tedaj proslavljali avstrijski nemški listi in se veselili, da že na Ogerskem spoznajo veliko važnost nemščine. Sedaj pa lahko vidijo, koliko čislajo nemščino onostran Litve, ko je dotični ukaz omajal ministru stol. Sedaj ne bodo več mogli avstrijskim Slovanom Madjurov staviti v vzgled. % nanje države. Oilnošaji mej SvU: j<» in HiinI jo so se znatno zboljšali, odkar je odstopil kralj Milan. Glasila ruske vlade zlasti Bruseljski „Nord", kaj prijazno pišejo o Srbiji. Res, da nekateri ruski listi neso zadovoljni z Ristićfin, a ti časopisi nemajo sedaj upliva na vnanjo politiko. Da pokaže Rusija naklonjenost svojo Srbiji, bode povzdignila svoje rezident-stvo v Belemgradu v poslaništvo. Kako daleč so že zašli lEolgarf, kaže to, da je v Sofiji jel izhajati časopis „Rodoljubec", kateri dokazuje sorodstvo mej Turki in Bolgari. Ta list na vse mogoče načine proslavlja Turčijo. „Ro-doljubec" je organ Radoslavovcev. Ti menda ho čejo s pomočjo Turčije priti na krmilo. S prva je Ra-do8lavov, ko je stopil *■ opozicijo, se laskal Rusiji, a ko mu Rusi neso prišli takoj na pomoč, je začel laziti za Koburžanom in ga nagovarjal, da naj odpusti Stambulova, a ko tudi tu ni nič opravil, začel se je laskati Turkom. — V Plovdivu imenovali so Ko-buržana častnim meščanom. To se je gotovo zgodilo na željo princa samega. Že dlje časa biva v stolici vzhodno rumelijskej, da bi tako dokazal, da mej Bolgarijo in Vzhodno Rumelijo ni več nobenih mej. Ob obletnici 26. t. m. proklamacije lliiniu-nlfe za kraljestvo je senat vsprejel v zmislu ustave kraljeviča prestolonaslednika mej senatorje. To je želela vlada, da se pokaže, da so Rumuni udnni vladajočej dinastiji. Socialističnega zakona v temelji ne mislijo podaljšati, zato pa hočejo dopolniti kazenske zakone Skoro vse določbe socijalističnega zakona uvrstili bodo v kazenski zakon in jih bodo še toliko razširili, da bodo ž njimi lahko kaznovali še druge politične zločince, ki neso socijalisti. Na ta način bodo svobodo v Nemčiji še bolj omejili. Nemci radi očitajo Rusiji, da zatira vsako svobodno gibanje, v resnici pa nemška vlada še brezozimeje postopa z nasprotniki svojimi. Čitatelji se pač še spominjajo, kako so preganjali katoliške duhovnike v Nemčiji. Sedaj ko bo jenjali borbo proti katoličanom, pa Bi8marck preganja socijalne demokrate, naprednjake, Poljake, Dance in AlzaČane. Ker je liolumlski kralj nevarno bolan, nameravajo nastaviti regentstvo, kateremu bode na Čelu bivši ministerski predsednik Heemsberk. Položaj je v Holandiji jako težaven, ker ni nobenega princa kraljeve krvi, princesinja, ki ima prevzeti vladanje, pa še jako mlada. Minister Smitb, ki je vodja angleške spodnje zbornice, je jako boleheu in ne bode dolgo mogel ostati na mestu svojem. Kdo bode naslednik njegov, se še ne ve, imenuje se več osob, pa nikdo prav ne ugaja. Vlada bi najrajši, da bi lord Har-tinston stopil v ministerstvo, da bi tako si bolje zagotovila podporo unijonističnih liberalcev. Dopisi. Iz Celja 26. marca. [Izv. dop.] Vsaka reč, pravijo, ima svoj konec, sveder pa tri. Jeden konec je že v naših rokah, druga dva pa bodeta, upati je, v kratkem. Celjski in nemškutarski večini in njihovej samopašnosti v okrajnem zastopu je danes odklenkalo. Amen je, „oh zdaj pa nikdar več, ve-Belje preč je preč." Razkadila Be je njihova slava, vsi renegati jej neso mogli pomagati. Skupina veleposestnikov, in ti odločujejo večino, izvolila je slovenske zastopnike, vrle slovenske može poštenjake v okrajni zastop. Marsikomu bi se neverjetno zdelo, kakova je bila agitacija nasprotnikov. Toda niti grožnja niti Judini sreberniki niti neraškutarska usiljiva priliz-Ijivoat in licemerBtvo neso mogli preslepiti slovenskih poštenjakov, veleposestniških volilcev. Tolpoma so hodili po okolici in napadali vo-lilce, če so prišli v Celje, temu grozeč, da mu odtegnejo zaslužek, temu ponujaje lepo svotico, naj bi vsaj ne volil, temu klevetno Črneč zavedne tukajšne Slovence, ki ne verujejo v zveličevalno njihovo pa-ševanje. — Verlorene Libesmlih'! — Bili so že tako neznosni, da so Be morali votilci zaklepati pred njimi. Ta lov pa je imel tudi marsikatero smešno stran. Nek slovenski posestnik kmet, vedoč, da ga bodo napadli blagorodni Celjski Bismarckovi pribočniki, umaknil se jim je bil v gozd. Toda porabili so svojo jedino le v takih slučajih izkušeno nemško-celjsko temeljitost, ter so ga šli v gozd — lovit. A izpodletelo jim je! Pripetilo se jim je kakor Ribniškima lovcema, ki sta šla, da bi kosa Btreljala „tam v zelenem btlkovji": Kus je bil pa „Spasov" sit: Fr, fr, fr po bttkovji! — — Agitovale so tudi nemške dame. Gospa St. obljubila je bila soprogi slovenskega volilca, da jej rada prepusti travnik za pašo, ako se njen mož volilec odj>elje ua volitveni dan v Celji. „-Ako bi moja živina čakala vaše trave, že davno bi bila pocrkala", odgovorila je omenjena posestnica odkritosrčno. Še zabavneje pa je, kako so naši nasprotniki slikali sami sebe. Kriljuti bi jim prilepil in živ krst bi ne mogel dvojiti, da neso kerubini in serafini, noseči blagoslov božji po tem bednem svetu, temveč le samogoltui zagrizenci in renegatje. Zanimiva je poznavati take Celjske Biedermajerje. Izvirni so na vse plati. Sanja se jim o belem dnevu. Ako koga čujejo govorečega slovenski in brinečega se za slovansko stvar, takoj jih spreleti kurja polt: prisrčni Bismarck, pomozi, glej Kazaki! Ce se v advoka-turski pisarni piše tudi slovenski: glejte, glejte, ruska pisarna. A v bedastoči skušajo raztegniti pojem kolosalnosti. Zadnja „Deusche Wachttt, sluteča, da se bo za Slovenco nekoliko spreveslrilo, piše, da so Slovenci zatrli vse blažje čute v srci, ker bržkone ne pojdejo brezpogojno njim na lini anice. Kaj bodo pač sedaj počeli v svojej togoti? „Veifluchte vvindisehe Hunde" je danes popoludne njihova parola, katero je lahko slišati na ulici. Ako bi bili dostopni za blagohoten svet, svetovali bi jim, naj prosijo gosp. Rakuscha, svojega razaajajočega bojevnika, bogatečega od slovenskih okoličanov, da jim dade trdnih železnih obročev, da jih ne raznese prevelika togota in neznosna nadutost. Želeli bi, da se nikomur ne pripeti nobena nesreča vsled tega poraza. Gospoda naj se lepo potolaži, kajti jeza škoduje in žal bi nam bilo, ko bi mahoma izginila specijaliteta nemškutarjev Celjskih. Iz ICruuja 24. marca. [Izv. dop.] Kakor strela iz jasnega neba treščila je začetkom meseca avgnsta 1887. I. mej nas orni nožna ministerska naredba, ki je imela namen, uničiti premnogo srednješolskih zavodov, mej njimi tudi spodnjo gimnazijo v Kranji, iz pedagogičnodidaktičnih uzrokov. Nastal je vsled te naredbe po celej Avstriji silen vriš, in posebno Cehi osnovali so zoper učnega ministra tako izdaten naskok, da so skoro omajali ministra njegov fotelj, in da je on za dobro spoznal, ukap-ljati dobrodeljno olje prijenljivosti v skeleče rane, ki jih je Čehom usekala preje navedena ministerska naredba. In marsikatera točka te naredbe dejala se je ob veljavo oziroma ostala je neizvršena. Le nemila usoda, ki je zadela gimnazijo Kranjsko, ni se dala do sedaj obrniti na boljše. Dva razreda naše gimnazije zaključila sta se že, in če se v kratkem razmere ne zaaučejo na bolje, odpravila se bode naša gimnazija definitivno s koncem tekočega šolskega leta. Zatorej je za našo gimnazijo neizmerno pomenljiva debata, ki se ravnokar vrši na Dunaj i o denarnih potrebah naučne uprave. Nemirno pričakujemo izid te debate in nje posledice, ker vemo, da nam je dana zadnja priložnost, da se izposluje nadaljni obstanek naše gimnazije, kajti če gospod minister sedaj ne odjeuja, izgubljen bode ne le za Kranj in za Gorenjsko, ampak za cel narod slovensk učni zavod, ki stoji na narodni podlagi. Se smemo upati, da se ta stvar izteče ugodno. V državnem zboru sede naši poslanci, kateri zastopajo narodne naše težnje in od katerih tudi smemo pričakovati, da niti našega mesteca koristi ne bodo izgubili iz očij. Gospod Klun je že lani v deželnem zboru dobro zastopal naše stališče in hvaležni smo mu, da tudi v državnem zboru ni po- zabil na nas, in da je potrebo naše gimnazije na-glašal že v generalni debati. — Nekateri poslanci zaradi prenaglega zaključenja glavne debate neso prišli do beeede. pričakujemo pa od vseh, da Be bodo krepko postavili na noge, ko pride budgetni naslov .srednje šole" v razgovor, kajti nadaljni obstanek Kranjske gimnazije ni samo zadeva mesta Kranjskega, ampak eminentna zadeva cele dežele kranjske in celega naroda slovenskega, kateremu se z odpravo srednješolskega zavoda vsekako zavira kulturni njegov napredek. — Nujno potrebo Kranjske gimnazije dokazuje nam najbolj živo nezaslišani naval učencev v Ljubljansko gimnazijo, kjer je v 21 razredih, napolnjenih s slabim in zdravju škodljivim zrakom, nakopičenih nad 900 učencev. — Ali je profesorjem mogoče, uspešno nadzorovati toliko množico učeče se mladine v šoli in zunaj šole, ter z večkratnim izpraševanjem izdatno skrbeti za dober napredek teh učencev? In če v Ljubljani, kjer zrak onesnažuje vzduh nečedne Ljubljanice, barijski dim in barijska megla, nastane kužna bolezen, kakor se je godilo pred 2 leti, kaj potem? Ali se da upravičiti, da učna uprava toliko učencev kopiči v jeden učni zavod, ki mora vsled kužne bolezni zaključen biti po več mesecev? Ali bi ne kazalo in ali ne zahtevajo zdravstveni in pedagogično-didaktični" oziri, da bi se delalo na to, da se Ljubljanska gimnazija nekoliko oprosti učencev? In ali bi ne bilo dobro sredstvo za to razbremenenje, da bi se nadaljni obstanek Kranjske gimnazije zagotovil in obisk te gimnazije za Gorenjce bolj strogo uredil ? — Mesto je zdravo, zidano na trdo Bkalo, ima svež in krepčilen zrak, ki mu prihaja z bližnjih snežnikov, skoro ne pozna kužnih boleznij, — ima lepe šolske prostore in dovolj za profesorje in učence primernih stanovanj; — nadzorovanje učencev v učenji in obnašanji pa je v malem mestu in na malem zavodu gotovo ložje in izdatneje možno izvrševati, kakor na velicem. Trdilo se je, da nadaljni obstanek naše gimnazije koliduje s koristmi mesta Ljubljanskega, češ, ako se odpravi gimnazija v Kranji, ustanoviti se bo morala druga spodnja gimnazija v Ljubljani. Mislim, da ta kalkulacija ni pravilna in koristna, če se odpravi naš zavod, dobi Ljubljana gotovo novo spodnjo gimnazijo, negotovo pa je, če bode ta zamenja ugodna za naš narod, kajti naši narodni nasprotniki, nategnili bodo sigurno vse svoje sile, da se ustanovi v Ljubljani nova nemška gimnazija, kakor jo je Dežman v deželnem zboru predlagal. — In če se v Ljubljani sedaj ustanovi 2. gimnazija, potem zgubljena je Kranjska gimnazija na vse veke, in ni misliti, da bi se kdaj zopet osnovala na novo. — če pa Kranj ohrani svoj sedajšnji zavod, to nikakor ne bode zabranjevalo, da Ljubljana z ozirom na preobilen obisk v kratkem vender le dobi še 2. gimnazijo. Mislim torej, da je sedaj, ko se nam nudi zadnja prilika, delati na vso moč za ohranitev Kranjske gimnazije, in da je na strani naših poslancev želeti vzajemnega in možatega postopanja ministru nasproti, ki je lansko leto v budgetnem odseku g. Tonkliju sam pripoznal svojo prenagljenost zaradi razpusta naše gimnazije. In uspeh prizadevanja naših poslancev znal bi biti ugoden, ko nam je zagotovljena podpora naših bratov Čehov in Poljakov, in ko nam je celo voditelj opozicije dr. Herbst v budgetnem odseku obljubil imenitno bvojo pomoč. — Bog daj srečo! — Domače stvari. — (Konfiskacija). Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravduištvo zaradi dopisa iz Postojine, ki se je bavil z okrajnim glavarjem vitezom Schvvarzem. Današnja številka ima Štiri strani priloge. — (Zmaga Slovencev pri volitvi v okrajni zastop Celjski) šinila je Nemcem in nemškutarjem v vse ude. Jutršnje volitve v kmetskih občinah se uiti udeležili ne bodo. Današnja „Tagespost* javljajoč ta hvalevredni sklep pravi: „Boj pri včerajšnji (oziroma predvčerajšnji) volitvi bil je tako srdit, kakor še nikoli; Nemcev pošteno postopanje bilo je nasproti tajnim potezam slovenske stranke, žal, brez moči. Bodočnost bode pač kmalu dozorila žalostne plodove te zmage". O poštenem postopanji Celjskih Nemcev smo že obzirno obvestili čitatelje naše, da prav lahko presojajo, kakšni so „Tagespošte" pojmi o poštenosti. — (»Tagespost") je jako žalostna vsled predvčerajšnje slovenske ztmge v Celji. Vsa pobita toži: „Damit hat die slovenische Partei einen fiir den Bezirk verhanguissvollen und beklagensvverthen Er-folg errungen". Ker je izid volitve tako močno po-paril, je naravno, da jo v oči bodejo trobojnice po slovenskih vaseh, zlasti pa nad občinskim uradom in nad Uausenbichlerjevo krčmo v Žalci, še bolj pa nastavljeni topiči, 8 katerimi so pozdravljali vračajoče Be volilce, na čelu njim g. župnika Jeraja. — (Iz Novega Meata) prejeli Brno več do pisov o bodočih volitvah. Iz ist'h rnzvidimo, da ni bil naš dopisnik dobro poučen, poročajoč nam o vedenji tamošnjih trgovcev, čegar splošno obsoja se le jeden Novomeških trgovcev, pristno sliko je gospod dopisnik kaj dobro pogodil. — V jednem teh dopisov jadi kuje zopet, kakor se vidi jako pesimističen gospod, poročajoč, da se ne bodo nekateri narodni uradniki in še (»ar drugih gospodov volitve udeležili, vsled česar bi utegnila nasprotna stranka zmagati v prvem razredu. Imena naznačenih gospodov porok so nam, da se ne bode to zgodilo. Uver-jeni smo, da bi omenjeni gospodje narodno s v o j o d o 1 žn os t tttdi tedaj Bpolnili, ako bi ne bilo nasprotnikov na volišči. — Novomeškim narodnjakom želimo le složnega postopanja in gotovo bo zmaga na njihovi strani. — (Na Dunuji) zmagali so pri občinskih volitvah v prvem razredu judje in liberalci. — (Gospod dr. Alfonz M o sebe) odvetnik, mestni odbornik, dež. poslanec i. t. d. v Ljubljani pristopil je podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunnji kot podpornik poslavši društvu 5 gld. Srčna mu hvala! — (Deželni odbor kranjski) je sklenil, da se namesto pokojnega Dežmana vodstvo deželnega muzeja Rudoifinuina začasuo izroči gospodu Alfonzu M tlllnerju, umirovljenomu profesorju. Gosp. MUH ner je rodom iz Radovljice, kot atarino-slovec na jnko dobrem glasu po svoji izvrstni knjigi „Emona", vrhu tega pa tudi dobro pozna vso deželo Kranjsko. — (Pri zabavnem večeru „Pisatelj-skega društva") je g. prof. S. Rutar opisal svoje potovanje po Reziji in potem slikal Rezijance, njihov jezik, enačaj in šege. Berilo je jako zanimalo poslušalce in želeti je, da se pHja?rV'Iep0s!0Vn?I" listu. Predsedoval je g. prof L. Pintar. — Prihodnji zabavni večer bode v soboto dne 30. t. m. Predsedoval bode g. A. Žumer, čital g. prof. Pintar. — („Odbor za zgradbo Fr. Levstikovega s po m en i k a") nam javlja, da se mu je na razposlane pozive za podporo prvi odzval gospod Fran Kalister veleposestnik v Trstu, z zneskom 25 gld. Slava mu! Vivat sequentes!! —c. — (Iz Trsta) piše nam okoličan : Dne 25. t. m. ob 1. uri popoludne vršilo se je za Trst jako pomenljivo razkritje spomenika na vrtu pred južnim kolodvorom. Po slavnem Ren diči izdelani kip je krasen, a moj namen ni popisavati ta umotvor, marveč italijansko udanost do Avstrije. Dne 24. okolu 71/, ure poči petarda v via Coroneo, vržena iz II. nadstropja hiše št. 0. Ob 2. uri po polunoči druga petarda tudi tam, da je bila vsa kadetska šola po konci. Isti večer ob 71/* uri peljala se je mimo rečenega spomenika osoba v brumu in vrgla v cunje zavito petardo na tla. Policijski agent Nučič, stoječ ondu na straži prime jo v roke, a razpoči se mu v rokah in mu odtrga dva prsta. Čeravno je bilo dovolj stražnikov ondu in je obljubljenih po 50 gl. vsacemu, kdor prime tacega zlodejca, ga vender neso ujeli, kajti namesto, da bi bili voz ustavili hiteli so ranjenemu Nučičti na pomoč. — Drugi dan rano počila je zopet petarda v pomorski vojašnici. — Glede slavnosti same pišejo se nam tudi čudne stvari. Vsi uradi bili so odlično zastopani, le mestni zbor ne. Župan dr. Bazzoni se je bolnega naredil in tako je jud Luzzato zastopal „naj-zvestejše mesto". Sramota! Kadar bode Luzzato v državnem zboru zopet deklamoval ob italijanski lojalnosti, treba ga bode vsekako opomniti na te žalostne dogodke. Sploh pa bi bil skrajni čas, da se glede neznosnih razmer v Trstu na pravem mestu reče odločna beseda in skrbi, da se irredentovska rak-rana izžge. Prijateljska roka doposlala nam je več italijanskih listov. Mej njimi našteva „11 Mat-tino" pod naslovom „Nedeljski odmevi" vse petarde, ki so se nu ta dan razpočile. Bilo jih je petero. „Edinost" piše o tem: „Vse petarde počile so skoro ob jednem in istem času na predvečer razkritja spomenika. To je jasen dokaz, da neso bile proizvod po jedinega hudobneža, temveč premišljeno in pripravljeno delo neke skrite, toda vender dobro poznate stranke! — (Slovanska glasbena akademija) bila je v nedeljo zvečer v čitalnični dvorani. Bogati, skoro preobširni vspored, obsezajoč, izimši jedno, same slovanske skladbe, privabil je toliko občinstva, kakor ga že dolgo nesmo videli pri čitalničnih veselicah, kar nam je prijeten dokaz, da raste zanimanje za slovansko glasbo, ki je v razmerno kratki dobi velikansko napredovala. Na vsporedu bili so zastopani Iv. pl. Zaje, Smetana, Jenko, Ko-cipinski, Moszk<>wski, Kuhač, Glinka, Gerhio in drugi. Najlepše točke bile so izvestno: sekstet iz Smetanove opere „Prodana nevesta", Bliozniysli si Marinko", ki so ga pele gospa Gerbičeva, gospici Bučarjeva in Daneševa in gg. Pianecki, De č man in Patern oster. Vender se nam je pri tej točki zdelo, da so glasovi gospodov bili nekoliko prekrepki, čemur je menda uzrok previsoko uglašeni klavir. V drugi vrsti je posebno ugajal karakteristični Kuhačev zbor »Makedonec žalno pjeje", nam specijalno i>a Varlamov „Krasni] Ba-rafan", ki ga je gospa Gerbićeva i/.vr:.tno pela in ki je in ostane najlepša pesen, kar jih je bilo kdaj zloženih. — Gerbićeva barkarola „Mirno plavaj Čolnič moj ', mešan zbor z haritniioviin same-spevom, ki ga je pel g. Puciliar, napravila je velik efekt in bila vreden zaključek temu večeru. Izmej ostulih točk dopadal je zlasti poljski trospev „Piesn Majeva", ki so ga pele gospa Gerbićeva in gospici Bučarjeva in Daneševa. Jenkov slavni zbor „Šta čutiš" pel se je dobro, a bil bi še boljši, da je bil tempo malo hitroj I in markantnoj i. — Povodom te akademije obračamo se vsled večstranske želje do onih mladih Ijudlj, ki bo pri tacih prilikah preglasni in nemirni, z resno zahtevo, da v bodoče ne motijo pozornosti občinstva. Dotičnim p. n. roditeljem pa priporočamo, da v tem oziru sami katero reko. — (Deželni šolski svet štajerski) imenoval je Josipa T ičarja, naduftiteljem ? Šmar-tinu pri Gornjemgradu, Antona Z m r z 1 i k ar j a, učiteljem pri sv. Frančišku, Frana Zo p f a, učiteljem na ljudski šoli v okolici Ptujski. - _=-( y i) f a m a t i'c n o ci r u s t * C "•)„., . je Slovenske Talije 54. zvezek Vsebina : Teške ribe. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Mihael 11 »lučki. Poslovenil Josip Dehevec. — Popolna žena. Veseloigra v jednem dejanji. Cena 80 kr. — (Tihotapstvo z m e a o ni ) postaje zadnji čas v Ljubljanskem okraji kar moderno, drzno. Kar spodleti pri mestnih mitnicah in stražnicah, si poišče pota na ugodnejšem polji, izven mestnega teritorija, ter „roma" po okolici Ljubljanski na okrog! Da so duša temu podjetju seveda mesarji s svojim podmićenim korom raznovrstnih poinagačev, tega mi še omeniti ni treba. Za to četrtletje izbrala »i je družba dvomljive poštenosti za „glavni kvartir" Zalog, Vevče in pa Zadvor. — Kdor bi mi ne hotel verjeti, da gre ta „g'schatt" v istini dobro, povem mu samo to-le: Pred kratkim zaklal je jeden sam mesar omenjenih vasij do trideset goved, od katerih ni niti jedne objavil ni dotične m u ocle-dovalcu mesa in živine, niti uradu užit-ninskega zakupa v Zalo g u , temveč je: kupil v „kontrabant", klal v „kontrabant" in — prodal v „kontrabant" ! In tako delajo tudi sosednji mesarji. — To tihotapstvo ima pa seveda po vsej Ljubljanskoj bližavi svoje filijale in ageute, — ki opravljajo ta posel z nenavadno spretnostjo. Ne vemo Bicer, je li temu početju kriv prešibek zakon ali malomarno nadzorovanje dotičnih organov, to pa trdimo naravnost, da žuga ta malovestna obrt človeškemu zdravju in življenju dan na dan z večjo nevarnostjo, ker konsument je tu prvi, pri katerem bo to zlo najhuje maščuje! Čuda potem pač ni, če se čujejo dan na dan tožbe o slabem mesu in raznih mesnih izdelkih ko se vse to prevaža v mesto, tu od brezvestnih mesarjev kupuje in od nekaterih krčmarjev z vso slastjo gostom prodaja itd — Saj je dobro, da le gre! Kaj če pač to, je li žival bila ogledana, zdrava ali bolua, pobita in zaklana, da se le v denar spravi, si misli brezdvomno ta in oni! Tacih in jednacih slučajev bi bilo možno slehern dan dovolj naštet', ali — : občinstvo ni tu za to, da bi čuvalo mesto javnih organov to početje. Skrajni čas pak je, da se pride tej manipulaciji temeljito do živega! — (V Gradci) so črkostavci napovedali stiHJk, ki se ima pričeti s 6. dnem aprila. — (Nezgode.) Preteklo nedeljo ob Vali-uri zvečer začelo je goreti v drvarnici posestnika J. Goličiča na Suhi pri Škotjiloki. Ogenj se je razširil in uničil hlev, hišo in streho na Ilotnanovcm hlevu. Tudi trnje krav in jedno tele je zgorelo. Škode 2000 gld., zavarovandi je bilo le 700 gld. — Pri Grosupljem podsnlo je hlapca Ignacija X nuka in ga poškodovalo tako močno, da je kmalu umrl. — Na Studenci pri D. M. v Polji našli so otroci pri čiščenji gnojne lajte otroško truplo. Stvar se je objavila državnemu pravdništvu. — (Vabilo k letnemu zboru Posto-jinske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda ) V zmislu §§. 11 in 12 pravil družbe sv. Cirila in Metoda časti se podpisani sklicati letni zbor Postojmske podružnice iste družbe za dan 31. marca t. 1. ob 4. uri popoludno v prostore čitalnice Postojinske s sledečim dnevnim redom: 1. Letno poročilo načelništva. 2. Nasveti družbenikov. 3. Volitev načelništva. 4. Volitev podružničnih za st pniknv za veliko skupščino. — Načelništvo podružnice družbo sv. Cirila in Metoda v Postojini, dne 24. marca 1889. F. Vičič 1. r., predsednik. — (Vabilo k slavnost,) katero priredi v ponedeljek dne 1. aprila 1889. svojemu častnpinu Članu Franu Levstiku v spomin akademično društvo „Slovenija" na Dunaji z blagovoljnim sodelovanjem gospice Josipine J a m n i c k e, gosp. Ljudo-vita W e i g 1 e i n a, člana c. kr. dvorne opere, g. Vlaha Bud manija, nekoliko članov iz tamburaškegu zbora si. hrvatskega akad. društva „Zvonimira." Vspored: A) Pozdrav predsednika. 1. P. H. Sattner: „Za dom mej bojni grom." Moški zbor. 2. Slavnostni govor, govori vs>'UčilišČni docent gospod dr. Karol Strekelj. 3. Raff: Koračnica za klavir; svira gospod Vlaho Budma ni. 4. A. Foerster: „Samo", moški zbor s čveterospevom. 5. a) V. Budmani: „Djevojka junaku", b) Fr. S. Kuhač: „Srdcu". Sopran-solo poje gospica Jo sipi na Jam-nicka, na klaviru spremlja gosp. Vlaho Budmani. 6. J. Malat: „Venkovsko obra/.ky". Za dve gosli, cello in klavir; svirajo gg. J. Abram, D. Poga-čar, D. M a še k, vitez Bosnadolski in O. Dev. 7. F. S. Vilhar: a) „Mornar", b) „Kam?" Bas-solo poje gosp. Ljudevit W ei g le in, član c. kr-uvorne opere, na klaviru spremlja gospod Vlaho Budmani. 8. a) S. Jenko: „Strunam", za tambure udesi la gospica H. Adame t z. b) „ Venec narodnih pesnij." Udara tamburaški zbor hrvatskega akad. društva „Zvonimira", pod vodstvom gospoda Dobroslava Brliča. 9. A. Nedvčd: „Vojaci na poti". Moški zbor. B) Prosta zabava. Zbore vodi častni pevovodja „Slovenije" gospod Jan Jifik. Lokal: Hotel Goldenes Kreuz, VI., Mariahilfer-stra88e 99. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Slavno ravnateljstvo konservatorija je blagohotno dovolilo, da sodeljuje gospica Josipina Jamni cka. Klavir Czapka. Dobrovoljni doneski se hvaležno prejemajo. Čisti dohodek je namenjen „podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji". Vabilo velja za ustopnico. Adresa za telegrame : „Slovenija", Wien, Hotel „Goldenes Kreuz", Mariahilferstrasse. — (Akademično društvo „Triglav" v Gradci) ima v torek dne 2. aprila t. 1. v hotelu „Zum goldenen Rosa", Mariahilferstrasse štev. 9, IX. redno zborovanje. Na dnevnem redu je. 1. Čitanje zapisnikov. 2. Antikritika g. stud. phil Ko runa. 3. Kritika o predavanji g. stud. med. Rakeža. 4. Kritika o predavanji g. stud. iur. Krančiča. 5. Predavanje g. stud. med. Rakeža. 6. Poročilo društvenega soda. 7. Slučajnosti. Začetek ob osmi uri zvečer. Gostje dobro došli! — (Iz Kviškega pri Gorici.) Vabilo k rednemu pouku, katerega priredi tukajšnja „Čital-nica" v dan 31. t. m. ob 4. uri popoludne po blagoslovu. Vspored: 1.) Petje. 2.) Nagovor in pozdrav predsednikov. 3) Petje. 4.) Govor: „Kako up-ljiva delavnost na blagostanje, na nrav in na i/omiko kmet. ljudstva". — Po posebni prijaznosti prevzame govor velezaslužni gospod Andrija širok, učitelj v Šmartnem. 5.) Petje. Po pouku bode prosta zabava. Ustopnine ni nobene. V obilno udeležitev vabi: Odbor. — („Službovnik n em š k o-s lo ve ns k i za cesarsko kraljevo vojsko. Prvi del. Drugi natis službovnika iz leta 1 873. Poslovenil Andrej Comel plemeniti So čebran, c. kr. major v pokoju") je naslov knjigi, ki jo je gospod prelagatelj sam založil, ua- tisnila tiskarna družbe sv. Mohora in katera obsega v nemškem in slovenskem tekstu 286 str. Gospod major Comel pl. Sočebran je kot pisatelj vojaških knjig tako dobro znan ter izdal že toliko knjig za slovensko vojaštvo, da je njegovo ime samo najboljše priporočilo. „Službovnik" kakor vse druge omenjene knjige dobivajo ne po knjigotržnicah in pri pisatelji samem v Gradci (Grazhacbgasse 40). Gosp. major pl. Comel naznanje, da je tudi „Poučilo o streljanju" (Schiess-Instruction) in vežbovnik (Exerzir-Reglement) že poslovenil in je bode prej ko mogoče izdal. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 26. marca. Dolenja zbornica vsprijela s 10!) glasovi večine §§ 24. in 25. brambenega zakona. Okolu zbornice bilo ogromno ljudstva, a ker je redarstvo storilo obširne naredbe, ni bilo nobenih nemirov. Beligrad 26. marca. Vsi časopisi z veseljem pozdravljajo vest, da se kraljica Natalija v jednem meseci povrne na srbska tla. — Črnogorski knez poslal regentom ročno pismo, zagotavljajoč, da sc je vsled vladne pre inembe zopet obnovilo staro prijateljstvo mej srbskim in črnogorskim bratskim narodom. Beligrad 27. marca. Bivši metropolit Mihael poslal je iz Moskve Itističu telegram, v katerem kralju Aleksandru častita, da je zašel prestol. Berolin 27. marca. Iz Zansibara se brzojavlja, da so Nemci v soboto Sadani bom-bardovali. London 27. marca. Dolenja zbornica s pritrjen jem vlade vsprejela predlog, da se vlasti pozo vejo na konferenco ob odpravi trgovine z robi v Vzhodni Afriki. — John Bright umrl. Razne vesti. * (Mati naše presvetle cesarice) zbolela je nevarno, kakor Be javlja iz Monakovega. Ker je visoka gospa doživela že dobo 81 let, bati se je najhujšega. * (Povodnji.) Iz Varšave se javlja 26. t. m.: Reke Narev, San, Vieprc in Bistrica izstopile so iz svojih strug^ ter poplaviig niltf ležeše kraje in ve Silio Viia'ij. Skoda,' je velika. Železnični most pri Ljublinu je v nevarnosti, da se poruši. * (Svetovna razstava) v Melbourne, katera se je 31. januvarja t. 1. zaključila, ima po najnovejših poročilih 3Va milijona gld, primankljaja. Občinstvo udeleževalo se je razstave nekda v prav pičlem številu. * (Ustreljen vojak) Iz Požuna poroča se 26. t. m : Danes bil je Falkovini, rojen Du-najčan, četovodja pri 72. pešpolku, mej vojaško telovadbo na dvorišči vojašnice ustreljen. Je li ne srečnega vojaka kdo nalašč ustrelil ali se je pripe tila le nesreča, še ni dognano. * (Poneverjanje.) Fran Kolare, pisar pri Duks-Praški železnici, ponaredil je podpis generalnega ravnatelja Peharja na neki izmišljeni nakaznici in tako prejel 18. t. m. od poljedelske kreditne banke 5870 gld. Ker nezvestega pomožnega uradnika 22. t. in. ni bilo v urad, so ga iskali ter našli v neki gostilni v Smihovu in zaprli. Pri njem dobili so še 1939 gld., mnogo dragocenoBtij in obilo loterijskih listov, na katere je bilo stavljeno 2 do 6 gld., na jednem celo 30 gld. Zločinec priznal je takoj svojo krivdo, rekoč, da je s pone-verjeno vsoto hotel poravnati svoje dolgove. * (Strah pred sodiščem.) Posestnikova soproga Ana Schrodl iz Herzogbirnbauma imela je te dui priti k okrajnemu sodišču v Stockerav in tamkaj pričati v neki pravdi. Nesrečne žene polasti se pa pred sodnikom tolik strah, de se isti dan, ko bi se bila vršila obravnava, obesi. Šele pozno zvečer našli so nespametno posestnico doma pod streho obešeno in — mrtvo. Poslano. Blagorodnemu gospodu ces. kr. okrajnemu glavarju vitezu Scli-warzvL v Postojini. Ni moj namen z Vami obširno polemizovati na „odprto pismo", katero ste povodom mojega govora dne 11. t. m. doposlali članom poslanske zbornice, ker kam bi prišli, če bi poslanci v obče dobivali opravičevalna pisma od osob javnih ali privatnih, s katerimi se v državuozborskib razpravah pečajo, in bi na taka pisma odzivali. Par besed naj mi pa bode veuder dovoljenih. Vi mislite, da sem se jaz za to z Vami bavil, ker ste me pred tremi leti, kakor pravite, „prav ob kratkem odpravili," ko sem prišel v Postojino in k Vam, da se z Vami seznanim. Ne, maščevanje me ni vodilo, ampak povod mojim besedam bila so Vaša dejanja, katera sem navajal in katera bi noben poslanec prezirati ne mogel, če govori o politični upravi, posebno če se dogode v njegovem volilnem okraji. — Tudi ni bilo treba zlorabiti poslanske imunitete, da se to pove. To so vender vsakemu razumnemu Slovencu znani Vaši čini, katero je bilo celo odveč v „odprtein pismu" i/.recno in vse zaporedom priznati Tega pa Vam nihče ne bode zameril, da imate sami milejšo sodbo o svojih dejanjih, kakor jo imajo o njih — drugi ljudje. — Vašega pouka o tem, kaj se spodobi in kako je treba čuvati „uradno tajnost", ne morem sprejeti, ker če se ogledate, mi morda utegnete sami priznati, da neste mož, pri katerem bi se človek teh čednostij priučil; pač pa Vam verjamem, da bi Vam bilo ljubo, da bi vsa Vaša dejanja, katera sera razpravljal, zakrivala „uradna tajnost". Konečno me veseli Vaša obljuba, da hočete svoje uradniške dolžnosti ne oziraje se na moje pritožbe in pretenja (?) točno izpolnovati, vender mislim, da bi za Vas in za nas prav bilo, če si poskusite za izvrševanje svojega lepega namena kak drug kraj izbrati. — S primernim spoštovanjem Dr. Ferjančič, državni poslanec. Na Dunaji, dne 23. marca 1889. Zahvala in prošnja. Knjižnici „Podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico" blagovolili so nadalje darovati p. n. gospodje: Josip Žirovnik, učitelj v Begunjah, 24 knjig; Fran Oblak, c kr. poštni oflcijal na, Dunaji. knjige „Matice Slovenske za leto 1887.; Bi m en S točk I, knezo-škofijski duhovni svetovalec in župnik v Šent Lenartu pri sedmih studencih, 5 gld. za 5 iztisov knjig „družbe sv. Mohora" ; J o s. Apih, profesor v Novem Jičinu, 7 lepo vezanih knjig; Šimen Rutar, c. kr. profesor v Ljubljani, 10 mark v zlatu; Anton Ga-brdn, župnijski oskrbnik v Orni, 2 gld. — Nadalje je podarila slavna „Matica Slovenska v Ljubljani" o priliki Štiridesetletniee vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. 15 iztisov knjižice: „Zgodovina avstrijsko-ogersko monarhije" in 2 iztisa krasne knjige „Spomenik o 6001etnici začetka habsburške vlade na Slovenskem". Ob jednem nam je popraviti neljubo pomoto, ki se je bila urinila v zadnjo zahvalo. Ne gospa Magdič, ampak gospa Ivanka Žižkova, soproga gospoda dr. Žižka v Ormoži, podarila je naši knjižnici nad 100 lepih knjig. — Vsem, ki so s svojimi darovi pripomogli, da se širi omika in narodna zavest tudi mej zatiranimi in tlačenimi koroškimi Slovenci, bodi izrečena najprisrčnejša in najiskrenejša zahvala! Bog plati! Dovoljujemo si prositi še nadaljnih darov; po-Hebno dobro došle bi nam pesmi s sekiricami, da bi jih mogli izposojevati ali pa razdeliti mej naše ade Loške in Šent-Lenardske pevce. Kdor more kaj storiti, prosimo ga lepo v imenu svete naše slovenske stvari. Za načelništvo „Podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico" : Matija Wntti, Zdravko Kraut, načelnik podružnice in po- knjižničar in župnik na Brnci sestnik na Loftilu pošta: (FUrnitz). Riegersdorf). »J Stff prinaša v 6. številki naslednjo vsebino: Ustava in pa položenje. — Politiška uprava na Slovenskem. Govor dr. Ferjančiča v državnem zboru 11. marca 1889. — Lužiški Srbi. Poleg Jaroslava Lisca izdelal —kb—. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. „SLOVANSKI SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju ^SLOVANSKEGA SVETA" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr., četrtletno 90 kr. Za vnanjo porabo. Pri protinu in trganji, bolečinah po udih io vsakovrstnih unetjih pokazalo bo je posebno uspešno Moli-ovo „Francosko žganje". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (55 - 3) PotBila.no. Vnciu bolnim na živcih se lahko b popolnim prepričanjem priporoča, da naj bo seznanijo z že v 17. izdaji izšlo knjižuro Romana Weissmann-a: , Ue ber Nor-ven-Krankheiten und Schlagfluss, Vorb o u-gung und Ileilung", ki sa dobi zastonj in franko v lekarni gospoda Josipa Nvobodc v LJubljani. iSU) — (Zasledeni ponarejalcl nitne vode.) Bilo je že omenjeno, da v obče po vsem civilizovanem svetu tako priljubljeno in razširjeno Anatherin ustno vodo zobozdravnika dr. J. G. Popp-a na Dunaji zlasti na Ogerskem v velikej meri ponarejajo in kvarijo. Ko je izdelovatelj v Budimpešti osnoval generalno zastopstvo za Ogersko, zma-tral je načelnik generalnega zastupstva za dolžnost svojo, nastopiti večje potovanje po Og-erskej, da jedenkrat naredi konec tem sleparijam. Uspeh tega potovanja je bil čudovit. Do sedaj je dal v 9 krajih na 10 mestih kaci h UU) steklenic ponarejene Anatherin ustne vode konfiskovati in proti ponarejalcem začeti Bodnje korake. To stane sicer precej denarja, toda izdelovatelj hotel je jedenkrat prav korenito potrebiti, ker bi dober glas t« že 40 let preakušeno vode utegnil trpeti zaradi nespretnih ponarejanj dobičkaželjnih ljudi}. Da se ponarejalcem delo oteži in koristi velicemu občinstvu, sklenil je izdelovatelj, steklenice povekšati za polrvico prejSnje količine. Izdelovatelj rad to žrtvuje z nado, da se bode občinstvo v bodoče bolj varovalo pred pokvarjenimi, ponarejenimi in druzirai ničvrednimi m nekoristnimi sredstvi. Cena Anatherinovej ustnej vodi dr. J. G. Popp-a je po velikosti steklenice 50 kr. do gld. 1.— m gld. 1.40. Zahtevaj le dr. Popp-a Anatherin ustno vodo, ker te sicer lahko prevarijo. To ustno vodo ima dvorni zobozdravnik dr. J. G. Popp na Dunaji, kjer naj Be pismeno na roči, in VBe lekarne, droguerije in partumerije. (617—14) SS3PK1------ „LJUBLJANSKI ZVOK" Mtoji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. rm-t JSi----^ - JSL"»tr>i---r gl.lkr. Špeh povojen, kgr. . Si. kr, Pšenica, hktl. " 83 i— 70 Rež, n 4,50 Surovo maslo, „ — 84. Ječmen, » * • * 4110 Jajce, jedno : . , . _ 2 Oves, n 2 67 Mleko, liter .... —_ 7| Ajda, n 4]67 Goveje meso, kgr. _ 56 ProMO, n 433 Telečje „ „ — 52 Koruza, n ' ' • 4 88 Svinjsko „ „ _ 56 Krompir 3 41 Koštrunovo „ „ — 3« Leča, n 19 _ * Pišanec...... — 60 Grah, j) . ♦ • 18 Golob...... — 20 Fižol, » 11 — Seno, 100 kilo . . . 2 5o Maslo, kgr. . — 99 Slama, „ „ . . . 2 ;\2 Mast, Speh trišeu m — 70 Drva trda, 4 pmetr. | 670, n * f>4 „ mehka, 4 „ | 430! Meteorologično poročilo. 9 Q Cas opazovanja Stanje barometra v ram. Temperatura Ve-trovi Nebo Mokri na c mm. 25. marca 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer • 40 0 mm. 7358 mm. 7343 mm. 10" C 12 4° C 6-6° C si. sev. m. svz. si. bvz. jUn. jas. jas. 0 00 mm. 26. marca 7. zjutraj 2. popol. V. zvečer 7291 mm. 7256 mm. 725 3 mm. 5-6° 0 Isl. bvz 7-4° 0 j al. vzh. 4-6° C »1. vzh. 1 obl. obl. obl. _ 0 80 mm. dežja. Srednja temperatura 6-7c noriualom. Dianajslsa. "borza, dne 28 marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včerai — Papirna renta . - • gld. 88*80 — gld. Srebrna renta.....» 84 2(> — „ Zlata renta...... .11145 — „ 5"r marčna renta..... 99*85 — , Akcije narodne banke. , 891*— — , Kreditne akcije..... , 30425 — „ London........ „ 12120 — , Srebro...... * —'— — » Napol.......... 9-58 — „ C. kr. cekini .... , 5-70 — „ Nemške marke..... , 59-20 — . 4°/0 državno srečke iz 1. 1851 260 gld. 137 gld Državne srečke iz 1. 1*64 100 „ 180 „ Ogerska zlata renta 4° „ ... 103 „ *>gerska papirna renta 5n,0 ... 94 „ 5'70 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 „ Dunava reg. srečke 5°/,, . 100 gld. 196 „ Zemlj. obe. avstr. 4l/jl\0 zlati zast. listi . 121 „ Kreditne srečke.....100 gld. 187 „ Rudolfove srečke .... 10 ,, 91 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 ,, 131 ,, Trammway-druSt.. velj. 17(> gld. a v. 234 danes 83-80 84 30 111-45 9985 891-— 303-50 121-25 9-58 5-70 59-20 50 k 75 , 25 . 96 75 50 , 50 , 50 \ 25 , 95 Nič več mokre noge ali trdo usnje! To doseže le I. JFJenRke obleke i. t. d. i. t. d. razpošilja proti povzetju zneska kot reelna in solidna dobro znana (100—13) zaloga sukna SIEGEL IMHOF v BRNU. Izjava: Vsak odrezek jo 310 m dolg in 13<> cm širok, torej zadostuje za cel> moško obleko. Tudi so posije VMeega blaga toliko metrov, kolikor kflo želi. Jamči se, da so pošlje ravno tako blago, kakor se izbere uzorec. Z^^^Z Uzorci zastonj in Trauko. IZI^IZ 1 1 in 5-9°, za 1-6° in 0-5° nad C. kr. Rgg |iiiv. železniška tovarna ANTON JKKTL v Spitalske ulice št. 6 trgovina z manufakturnim blagom proda vso svojo zalogo i»<> vnovič J»ko xiiixuuili eeuali. — Dobi se še v veliki množini: Različno blago Krnovsko CJ&gerndorf); barhent inrliian, kariran in rudeč, popolnoma pristen; tiskani kotoni; bombažni in svilnati robci; črni in ra&nobarveni baržun za kine obleke; nogo-vice za gospe in otroke m~?) in sploh množina vsakovrstnih stvarij, ki spadajo v to kupčijo. na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje fcSES^ft!^ "t**" Vf?^"' V. Ve4Iikojilzberi' i" ognjisculli «le!ov, o^mJLJ^^^t^Si m vel,ko8t,t.1utd: ltd-« »l»Ka J stavbe: stebrov, SSa^h^^^^^^t^jJ^P^ 111 °le^nih> P^lic za okrižja, celih držališč hodnih oŠ"lc'8t^nh oken .itd., » »traniSfi^ plino- in vodovode, celih vodo- priD^vlKb ™*n^ovlh cevij sesalk .td., ruunlSklU priprav: stop in mečkal, ktniv 7 "apraV' f 'f .T,eXr^e,,k^mn0,T' rodnllkih voZk itd, fužin- nike ne^SS vS&^lZJ^ "tih, trdlblih valjarjev litih v surovo leleme'oblikov-SnlPn^^le^VnkleM'l ^l*pC,CV' ltd ' «V«'J»i". ***** surovo litih in zlikanih, paruili strojev do 60 konjskih sil, rastlinjakov m pavllijouov iz liteea in kovanega železa, ««Ii„Hklh priprav, pa,»ir«ič«ili priprav, ovnov a vodne stavbe reservarov v vseh velikostih iz ploSčevine in litega železa, turUin no Srn doveT in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, trausuiis.j»kiti priprav AtilI 3oS za jermena čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih sten sk b in visečih steljk, ploidia vrvi, konopce in žične vrvi, itd., strog„v vOdoauSnnlS odvajajoeili vododržnlh strojev, vodnik koles iz Utega in Kfi? žaKulk delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkularnih Tavoletti- m žag z jarmom, sti«kaluiee: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd, železa v palieak in osij iz kovanega pretopljenega zeieza. (217_2) B«~ Vprašanja grlode oen so hitro odgovoro. HI V hišab ranjcega d. Aleksandra Dreo-ta se oddajo v najem razna stanovanja, prodajal-niče in skladišča. (234 1) Natančneje s^e izve v pisarni odvetnika čir. Ant. IFTefferer-ja, v Ljubljani na Križevniškem trgu. 90 J. Deller-jeva Jedino razprodajo za Kranjsko ima J. l,2\l\4«E-;i« v Ljubljani, Rimska cesta 0. RADGONSKA Tri stanovanja, obstoječe vsako iz dveh sob in kuhinje, so takoj ali pa o Sv. Juriji za oddati, Natanč rje se izve pri lastniku Ivanu ltorštnik-u v Kurji vasi. (228—2) \ U j i Ml I j NJI mizna in osveževalna pijača. Freskušeno zdravilo za katar sapnih organov, protin, reviaati-zem, želodčne in liielinrne bolezni. najčistejša alkalična Se ne sme zamenjati z Radenjsko kislino. (209—3) S= KISLINA. Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja pi mlaja po najnižji ceni in zanesljivo kalj i ve PETER LASSNIK TT X_ij-UL"blja.xii. Poštna naročila se proti poitn mu povzetja hitro razpošiljajo. ~Qn* (181—5j Išče se kovač OŽenjei) ali samec, da takoj prevzame v najem kovači)«. Kovačij« je pri cesti, ki drž. i/. Logatca v Idrijo. Poleg nje je kišu l ver sobami in kletjo ter toliko zemljišča, da je moč rediti kravico. Natmčneje pOTe Tonind Gantur, vnlgo 9COlttX*i v Gudevičn pri Idriji k. st. »O. (286] ^fof ^ti ~!c^ y^ \as- yv ^y >*i i<£ sxV<' ^rv j ^^^^^^^^^V.^v\.^^^^^v\ * Zobozdravnik Schvveiger (178—6) stanuje hotel „Stadt VVien", II. nadstropje štev. 23. Ordinira od '/,10. do 1 \ 1. zjutraj in od 2. do r». ure popoludue. Ob nedeljah in praznikih od 1 ,10. do 1. ure. ^£ ^ ^ W ^ ^ W x>**' s^ '^Jtf' >^/" Vodna žaga (l e»«» rez niču), stoječa na Kočnlei pri Nori blizu Medvod, pro«la se takoj. — Več pove Mihael < arinan ondi. (229—2) Hiša na prodaj. v Moli« u p.i Litiji, blizu farno cerkve, na lepem kraji, pripravna IM štacurm s špecerijskim blagom, kakor je že več let. Hiša je v dobrem stanji, poleg je lep vrt in njiva, ležeča proti solucu. — 8 hišo vred proda se tudi mr štacunska oprava, kakor šteluže, tektnice, težaki itd. — Natančneje se izve phmetio a i ustno pri lastniku Antonu Kkuk-u, posestniku k. st. 62 v M. Juriji pri Kranji. 936—3? BLAGAJNE rabljene in nove po ceru Bamo pri H. ItEItdiEK-ji, Ilioiiij. tiirahen, Briiuuersl riiMse I o. (58—17; Priporočilo in naznanilo. Usojam si udano iri/.iianjuti slavnemu p n občinstvu, da. sem prevzel gostilno „Pri Lipi C„Zur Linde'3 v Zido^mktill nI i- • n da bodem »tresel z najboljšim vinoin od — 1 do Is kr. liter ter točil tudi izvrstno KoMler-jevo earsko pivo po IO kr. vrček. — Vsako jutro sveži golu* po IO kr. porcija-, opoliulne obeti« juha, meSO in dve prikubi, 20 kr. — V nadi obilega obiska zagotovi jam točno in izborno postrežbo. Fran ^TočLišelC. gostilničar. || POSOJILNICA V RIBNICI registro^ana zci.clr-a.g'a, z omejeno zavezo. VABILO OBO kateri bode Une 81. marca 1889. 1. ob 4. uri popoludue v zadružnej pisarni. DNEVNI RKD: 1. Poročilo načelništva za leto 1888. 2. Volitev načelništva. 8. Slučajni predlogi. (2!G—3) V Ribnici, dne 111, marca 1889. ]%'ačelništvt». Profesorji e. kr. klinike naj l>n«»ii« profesor Prasehgj profesor Kelui.lzle r. polt. profesor Oppolzer. kakor tudi \ee družili slovečih zdravnikov /.ap»ujejo In priporočajo le pristno in svetovno mImviio e. kr. dvornemu zobozdravniku r. za vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vsaka druga zobna voda, kot pre-servativno sredstvo proti \ sem zobnim in tt-tniui boleznini, priznana voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, če se hkratu rabi z Dr. POPP-a zobnim praškom ali zobno pasto, ohrani vedno zdrave in lepe zobe. iJBSf"" Pri neprestani rabi dr. Popp-ovih zobnik sredstev se pre-ySP" preel lit odstrani rast drobuik gllvie, zh katere je iisluu .ollina tako ugodna tta. katere se lotijo zob, da začno guiti. Dr. Popp-a zobna plomba iu ":!!SiJJ"J» Ur. Popp-a zeljiščno milo r&TSSS^^t^ Cena: Anatherin nstua voda v ilvojno povekšanih steklenicah po 50 kr., gld. 1.— in gld. 1.40. — Anatherin zobna pusta v puščicah po gld. 1.22. — Aromatična zobna pasta a ;!.'» kr. — Zobni prašek v škatljicah po 63 kr. — Kobna plombu v etuiji gld. 1. — . — Beljiieuo milo a 30 kr. Q0T~ Preji kupovan ;ein ponore jene Anatkeriu ustne vode, ki je po analizi le iz kislin napravljeni preparat, s katerim we zobje prezgodaj uničijo, »e isrecno svari. (616_27) Dr. J. G. POPP, VVien, L, Bognergasse Nr. 2. Dobiva se v Izubijani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczy, E. Hir-sebitz, G. Ploooli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Edvard Bfahr, Peter Lussnik, bratje ririsper; v Postojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: P. Bomebea, lekar; R. Eogeliberger, trgovina s galanterijRkim blagom; v Idriji: J. WartO, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; Martin Pettatl, trgovec; v Škofjej Loki: 0. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. IJraune, lekar: v Ajdovščini: M. Gugliebno, lekar; v Liliji: J. Beueš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; p Norem mestu: F. liaika, D. Ri:zoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; p Kamniku: .1. Močnik, lekar; v Trebnjem: Kiiprecbt, lekar; p Crnoml)i: J. Blažek, lekar; r Vipavi: A. Leba lekar. Najboljše in najcenejše v ploščevinastih pušicah se dobivajo pri ADOLFU HA UP T M ANN-U XiCriTBZi%7a&xfrjeL. (218—3)