Učiteljski shod. Kranjsko učiteljstvo namerava sklicati stanovski shod, ker so razmere, v katerih živi, postale neznosne. NajboljSi dokaz temu je dejstvo, da zapnščajo učiteljski stan žlani, ki jih bo slovenski narod še jako pogrešal. Vrzeli v naSih vrstah prihajajo vedno večje, in bridko bo to občutilo v kratkem času nase ljudstvo. Nič ne bo slovenskemn narodu pomagala tolažba, da ,,ostane denar v kasi". Ne le lastna korist, ampak tudi ljubezen do naroda narekujeta učiteljstvu, da to visoko povzdigne glas za izboljšanje svojega gmotnega stanja. Naj li mari svojim kolegom branimo, da drug za drugim zapuščajo ta važen stan? Ne, tako brezsrčni pač nečemo biti, a nespametni bi bili oni, ki bi nas slusali. Prav ra?najo nasi kolege, da si isčejo manj grenkega krnha. V sobotni številki se bavi ,,Slovenec" z učiteljskim shodom. S celim člankom, panatisnjenim iz ,,Slov. Učitelja", se ne bomo bavili, ker nam še precej ugaja, da ga ni zabelil zopet z navadnimi ocvirki, da namreč napada posameznike; pač pa hočemo pojasniti razmere, ki se vedoma napaeno tolmaeijo, kakor bi bilo le od tega odvisno izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva. Članek se podtika nekemu učitelju. Ne bomo se prepirali o tem, ali je zmožen pisati take reči učitelj, ki se peča le s solo in mora s tistimi borimi vinarji žifiti sebe in svojce, ker za drugo bolje plačano delo mu ne ostaja časa, ali ga je spisal neučitelj. To pustimo za danes na strani, ker ne sodi k stvari. Ali nekaj moramo pribiti na steno. nSlov. Učitelj" namreč piše: ,,da je pa regulacija tako nesimpatična pri ljudstvu, je del nčiteljstva sam kriv, o čemur pa nočemo pisati v tem trenotku. —" Po tej sodbi je bržkone del ueiteljstva, ki je kriv, da je regulacija nesimpatična pri ljudstvu, liberalno učiteljstivo, ki ni volilo poslancev klerikalne stranke. To je drzna trditev. Rcgulacija je nesimpatična pri Ijudstvu edino le radi tega, ker se gre za novce! Evo dokaza! Znana je afera svatovaclavske posojilnice. Prelat Drozd gotovo ni bil liberalec kalibra kranjskega liberalnega učiteljstva. A vendar niso hoteli češki prelati in celo škofje odpreti svojih mošnjičkov, ko se je slo za asanacijo posojilnice, ampak so jih imenitno zadrgnili, dasi trpi ugled katoliške cerkve zaradi grozne sleparije in dasi ti prelatje posedujejo cele milijone. In če ti bogataši, ki nimajo družine, zategujejo svoje mošnjieke, kaj se bi čndili kranjskemu kmetu, če se boji izdati par krajcarjev več, če se hočejo večjim izdatkom izogniti celo ljudje, ki se vozijo v zlatih kočijah in ki bi si morali dati potegniti celo kožo črez glavo, če bi to zahtevale koristi sv. cerkve, po današnjem sv. rere. Ravno med učitelji ne bi smel nihče biti liberalec, drugače 3e mu gmotno stanje ne izboljša. Ako pravi imenovani list: „. . . uspehov pričakujemo v sedanjih razmerah le od takega stanovskega nepolitičnega shoda", čemu potem namigavanje na politično mišljenje učiteljstva. Da, tudi mi smo za nepolitičen shod, ki naj pokaže svetu krivice, ki se nam gode, in ravno zato mislimo, da je neumestno, da se govori o delu učiteljstva, ki zadržuje izboljšanje. Mi ne zahtevamo nagirade za svoje politično mišljenje — mi zahtevamo le poštenega, ne pretirano visokega plačila za svoje resno in trudapolno delo, ki je le naši domovini v korist. Ko se je šlo za zvišanje uradniskih plač, ko se je šlo za zvišanje profesorskih plač in ko se je obravnavalo o zvišanju oficirskih gaž, ni živemu krstu prišlo na nm, da bi bil deval na rešeto njihovo politično mišljenje, dasi je znano, da so med temi stanovi Člani klerikalnega mišljenja le bele vrane. Ako pomislimo, koliko milijonov požre vojstvo, se nam mora pač čudno zdeti, da razen soc. demokratov in radikalnih elementov glasujejo vse stranke za vsakoletna zvišanja v budgetu vojnega ministrstva. Klerikalcem bodisi te ali one narodnosti niti na misel ne pride, da bi glasovali proti zvišanju z izgovorom, da imajo celo židje največ dobičkor pri raznih takih operacijah. Ugovarjalo se nam bo: to je že res — a to je državna potreba. No — temu ne oporekamo. Ali pa ni državna potreba ttidi šolstvo, ki naj pomore ljudstvn do večje izomike, ki naj mu omogoei pot do blaginje? — Opozorjamo le na statistiko izseljevanja. Ali ni duševna potreba, pridržati doma ljudstvo, ki je krvavelo stoletja in stoletja za državo in za diDastijo, ki je bilo sčit, za katerim so se skrivali drugi narodi? To dobro ljudstvo naj izgine s površja, naj se utopi kot blago nizke cene v vesoljstvu, na njegovo mesto pa mu prihajajo ljudje — kozmopoliti, katerim je mari le lastni žep, ki -se ne brigajo ne za prestol, a jim tudi oltarja ni mar ! Propade naj naše šolstvo, potem propade blaginja, in uboštvo — beda je dandanes mati vsega zla. Človeka, ki zagazi v bedo, ne varuje tudi vera, to nam priča maziljenec kaplan Mašek, ki je hotel zastrupiti celo svojega župnika in to med sv. mašo! Liberalno učiteljstvo hoče imeti protestni shod, a le v tem pomenu, da bi še nadalje več ne tlačanilo. Nikakor pa ne stremi za tem, da bi par najboljših kričačev našlo kako posebno milost dež. Sol. sveta. Ne milosti, te ne zahtevamo in jo tudi najodločnejše odklanjamo, pa bodisi od katerekoli strani hoče, mi zahtevamo le poštenega plačila za pošteno delo! Zatorej pa: ne računamo na dobrohotnost vseb strank, ampak le na njih pravicoljubnost in apeliramo le na zdrav razum članov vseh strank. Naše bede ni treba nič več kazati narodu, ne poslancem, zakaj vsemu svetu je očita. Ali ni mari sramota ne za učiteljstvo, ampak za deželo, da si fabrikant šivalnib strojev izposodi za svojo reklamo nevesto, bedno hčer učitelja? In celo židovskemu založuiku Rubinsteinn v njegovih »Beračevih skriTnostih** vrlo dobro služi beda učiteljeve vdove. Da bi se žrtvovali poslanci, ko bodo sklepali o regulaciji, to je pa nekaj posebnega! Pošten poslanec, ki želi svojim volilcem sreče, jim bo tudi razjasnil, da je dandanes dobra šola za ljudstvo neobhodno potrebna. Dobra šola pa je mogoča le, če so učitelji dobri! In če izgubi mandat zavoljo tega, bo imel vsaj zavest, da je pošteno delal, da ni sleparil svojih volilcev. Poslanec pa, kateremu je le za mandat, je pa največji slepar, če ga izkuša obdržati le s tem, da slepari ljudstvo in mu obeta zračne gradove. 0 žrtvah tu ni torej nobenega govora, ampak edino o poštenosti. Piše se dalje, da pridejo neodložljive reci na vrsto pred regulacijo. Ali ni regulacija tudi neodložljiva reč?! Ali je res morebiti volilna reforma važnejša nega izobrazba naroda? Naj ima nase Ijudstvo še tolikanj volilnih pravic, ako pa ne bo imelo naobrazbe, ga po inozemstvu ne bodo rabili za drugo kot za kulije, in makari naj mu deželni zbor podeli pravico voliti celo v gospodsko zbornico ali celo papeža samega. Učiteljstvo ne zahteva, da bi se kake neodložljive stvari odstranjevale, a protestira pa tudi, da bi se odstranjevala regulacija. Če pa res že ne bi bilo mogoče pred jesenjo izdelati načrta za regulacijo, naj se pa sklene vsaj provizorij, s katerim se določa, da se vsaj zadnje tri kvinkvenije povišajo vsaka za 120 kron, gotovim krajem pa naj se da tudi začasne draginjske doklade, kakršne v isti številki glede državnih uradnikov nSlovenec" tako simpatično pozdravlja, dasi poteko tudi one iz mošnjičkov klerikalnih volilcev. Kdor pa hoče meriti učiteljstvu z dnigo mero, je ne le sovražnik učiteljstva iz maščevanja, ampak grobokop slovenskega naroda, grobokop nnašega dobrega ljudstva".