Spanija lahko usfrari nevarne zapleiljaje V zadnjem času je postala Francova Španlja zelo gibčna. Potem ko je odigrala vlogo posrednika med Francijo in španijo, je pohitela s svojimi zahtevami glede francoskega' Maroka (francoska kolonija v severnozapadni Afriki). Španska vojska je medtem že zasedla tangersko mednarodno ozemlje (nasproti Gibraltarju v severni Afriki), ki si ga je zaman pkušala prisvojiti že v zadnji svetovni vojni. Današnja španija pa ima glede na dolgo drlavljansko vojno le malo pogojev za močno Bunanjo politiko. Nesoglasja v samem vladnem taboru tudi ne morejo okrepiti te politike. Razgovori o francoskem Maroku pa vsekakor niso nikaka izmišljotina. Vzpostavitev fipanskega svetovnega vladarstva ali imperija epada med glavne točke »španske falange«, kakor se imenuje glavna stranka Francovega režima. španski pas Maroka je izhodišče za takšne težnje. širitelji teh načrtov poudarjajo, da ima španija pravico do ozemlja na severni afriški obali, ker so ta ozemlja pripadala španski državi še za časa Ferdinanda KatoliSkega (1558—1564), Karla V. (umrl 1558) in Filipa II. (umrl 1598). Z isto utemeljitvijo pa bi potem Španci smeli zahtevati tudi Tripolis, južno Italijo, Sieilijo itd. Ugotoviti je treba, da se pristaši generala Franca ne omejujejo le na načrte, temveč da se tudi oborožujejo in pripravljajo. Tako so na primer še pred francoskim zlomozi zgradili utrdbe na Pirenejih (pogorje med južno Francijo in Španijo). Se- Bpanskl zimanji mlnister Suner se rokuje v Ber- tlnu s Hitlerjem. Ob Hitlerjevi strani sta italijan- skl Eunanji minister grof Ciano in nemški toftnač dr. Schmidt danjl predsednlk francoske vlade maršal Petain je imel kot francoski poslanik v Madridu priliko, da te utrdbe spozna. Ob koncu državljanske vojne je ostalo generalu Francu na razpolago še okoli 1300 tujih letal. Letalskl minlster pa je napovedal izvežbanje 2000 letalcev v tem letu ter nadaljnjih 3000 v prihodnjem. V Španiji so tudi ostala tuja vojaška zastopstva. Nejasno pa je stanje prometnih naprav, prlstanišč itd. Španska oporišča pa bi v primeru pomorske borbe lahko odlično služila komur koli. Končno stališče Francove Španije bo gotovo odvisno od pomorske vojne in njenega razvoja. Angleško brodovje, pomnoženo s francoskim, lma trenutno premoč v Sredozemlju, toda Angleži bodo morali računati z možnostjo ogrožanja s strani španlje. Današnja Španija ne misli le na vzpostavitev svetovnega vladarstva, temveč tudi na zaščito španskega sveta v Ameriki po geslu: Španski svet za Španee! Španija predstavlja med evropskimi državami veličino, ki ni velika. Toda glede na svoj zemljepisni položaj, vojaške možnosti ter diplomatske zveze lahko ustvari zapletljaje, ki bi mogli daleč presegati okvir njenega lastnega mednarodnega pomena. V zvezi s tem moramo beležiti tudi glasove, ld krožijo po svetu okoli osebe francoskega vrhovnega generala Weyganda. Ta general je bil pred meseci poslan v Afriko v francoske kolon:je, da bi napravil tam red in ohranil kolonije za vlado maršala Petaina. V francoski!' kolonijah v Afriki vlada namreč močna agitacija za pobeglega francoskega generala De Gaullea. V resnici ie ta general zasedel že več francoskih kolonij s svojim vojaštvom in jih prJključtt v francoski še vojujoči se tabor. Podpirajo ga Angleži. General Weygand je V Parteu je ot-^i^ irama&onaka raastava. Ve- llki f ramasonski mojster je zaprisogal nove člane v dvojrani, koje opi-ema je vldna na sliki svojo nalogo rešil in ohranil nekaj kolonij za vlado v Vichyju. Moral pa bi se že vrniti nazaj v Francijo, tega pa doslej še ni storil in je ostal v Afriki. S tem v zvezi se širijo glasovi, da je ostal general Weygand v Afriki radi — Španije, ker če bi se hotela španija polastiti kakšne francoske kolonije v Afriki — tako pravijo glasovi — je general Weygand pripravljen, da jih rajši odstopi generalu De Gaulleu. In s tem vprašanjem v zvezi je vloga in zadržanje Španije silno važno.