DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. hkaja rrečer nai prri in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan pratnik, izide „DOMOLJUB' dan poprej. Cena mu je SO kr. celo Isto. — Spisi in dopisi naj te poiiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBALjubljana, v semenUMh ulicah it. 2. Naročnina m injfraii j>a opra mufrv .DOMOLJUBA' Vodnikove uhae it. 2. — Naznanila se t sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Štev. 19. V Ljubljani, 1. oktobra 1896. letnik IX. Socijalni demokratje in družina. Premišljevali smo dosedaj, kako pomoč imajo pričakovati od socijalnih demokratov razni stanovi. Videli •mo, da niti kmetu, niti obrtniku, niti rokodelcu soc. demokratje nočejo pomagati. A tudi drugim stanovom so napovedali boj, ki naj bi njim samim pridobil nadvlado. Da niso socijalni demokratje prijatelji bogatinov, trgovcev, veleposestnikov, to se razume samo ob sebi, ker silno sovražijo vsacega, ki ima kaj. Se bolj jim pa mrzi duhovnik, ker po njih nauku je vera zasebna stvar in vsakdo veruje kar hoče in potem duhovnika d; treba. Duhovnik, v prvi vrsti katoliški, pa svari svoje verne, naj se varujejo pred volkovi, ki pridejo v ovčjih oblačilih in to soc. demokrate silno griie, ker tako duhovnik mnogo Ijudij odvrne od njih pogubnih naukov. Zato bi »oc. demokratje, ako se bi jim posrečilo svet dobiti v svojo pest, najprej uničili duhovnike; in sami pojejo v neki pesmi: Takrat bo zavladalo sploSno veselje, ko bode visel zadnji duhovnik na črevih zadnjega kralja. Ravno tako malo imajo pričakovati zboljšanja svojih razmer uradniki in učitelji. Niti uradnikov, niti učiteljev soc. demokratje ne bodo rabili v prihodnji državi, kajti vsi bodo morali isto delati in vsi le isto znati, se vč, če bo res. Poleg tega pa soc. demokratje pravijo, da vsi tisti, ki delajo z duhom, kakor duhovniki, uradniki in učitelji, prav za prav le lenobo pasejo, ne pa delajo, ker delo jim je le delo z rokami in druzega dela ne peznajo. Nobenemu vseh teh stanov, kar smo jih do sedaj navedli, soc. demokratje nočejo pomagati, dasi so tudi več ali manj pomoči potrebni; pomagati pa jim nočejo zato, ker jim ne kaže, ali ker bi s tem sebi bili t obraz in svojim naukom postali nezvesti. Stanovom, ki »e kaj imajo, »oc. demoratje nočejo pomagati in nU utegne kdo vpraSati, ali zamore dru- žina pričakovati od socijalizma rešitve in obnovitve ? Toda tudi družina ima Se nekaj, kar more zgubiti in socijalisti ji zato nočejo pomagati, ker hočejo pomagati le tistim, ki nič nimajo. Družina je v človeštvu to« kar je rastlini korenina, kar je temelj veliki hisi. Na družini sloni vse človeštvo in njega pravi red. A žali Bog, tudi rodovina je začela polagoma propadati vsled brezverskih postav in popačene človeške narave, ki vedno bolj na dan sili. Ako se bo obdržala družina taka, kakor jo je Bog postavil, ohranilo se bode tudi človeštvo in to bo nepopačeao, ako bo družina nepopačena. Razvidno je torej, kako tesno da ste družina in človeštvo združena. In ker hočejo soc. demokratje ves svet preobrniti in na glavo postaviti, zalo so začeli svoje pogubno delo pri družini. Seveda tega prav naravnost nočejo pripoznati, a res je vender le, ker razdirajo glavni temelj družine, zakon. Družina sloni pred vsem na nerazruSljivosti zakona, na nalogi podu-čevanja invzgojevanja otrok. Podufevanje in vzgojevanje otrok pa je le možno tedaj, ako ima dru- -žina kaj svojega zasebnega imetja, da se živi. — In vse te podlage družine hoče socijalizem odpraviti. Socijalni demokratje zahtevajo, da se odpravijo vse postave, po katerih je ženska glede pravic na slabšem kakor mož. In s tem je družina razrušena, kajti mož ni več glava družine, nič več se ne spolnuje za* poved Božja, ki je rekel v raju ženi: »Pod oblastjo moža boS in on bo čez te gospodoval.« Mož bi potem dejal pri kaki stvari »tako 'je,« žena bi pa rekla »ni tako, ampak tako je « in vednih prepirov bi ne bilo konca ne kraja. S tem bi pa tudi gospodarstvo peSalo in imetje ginilo in imeniten pogoj za vzdrževanje družine zginil: K a j t i brez imetja napraviti si družino je nesmisel. — Toda socijalisti gredo Se dalje. Kakor uče prvi njih vodniki, je zaVcn med možem in ženo le neka zasebna pogodba, pri kuteri nimata niti cerkev, niti država kaj opraviti. Mož in žena ostaneta le toliko časa vkup, dokler se jima zljubi. — Kakor hitro se ohladi medsebojna ljubezen in se za'no prepiri, se zakon lahko razruši in vsak del, mož in žena skleneta lahko nov zakon. Res, socijalisti bolj hitro pač ne bi mogli razdreti družine, kakor s tem, da proglase zakon zarazrušljiv, nasproti katoliškemu nauku, po katerem je zakon nerazrušljiv. Le malo pomislimo, kam bi ta »prosta ljubezen.« kakor jo socijalisti imenujejo, peljala. Svet bi postal velik zverinjak in ljudje bi bili hujši ko levi in tigri. — Pa še več: popolnoma uničiti hočejo socijalni demo-kratje družina, s tem, da ji odvzamejo izrejo in odgojo otrok. Prvi in najpoglavitnejši namen zakona in potem tudi družine je vender vzgoja otrok in za'o je neobhodno potrebno, da mož in žena vedno živita in delata vkup. S^j vidimo, kakoSni so otroci v družinah, koder hodii« uiu£ in Sena vsak svoja pota in po cele dneve nista doma. Otroci takih stariSev rastejo ko divjaki v gozdu, ž njim pa raste tudi surovost in pregreha. Temu nasproti pa hočejo soc. demokratje koj po rojstvu m &-teri vseti dete in je potem odgnati v velikih skupnih odgojilnicah. S tem bi se človek popolnoma odtujil človeku, ker ravno pri materi ima vsak otrok prvo šolo in prvo vzgojo, ki je odločilna za celo življenje. — Še jedenkrat povzamemo, kar smo tu navedli o nevarnostih, katere prete družini od socijalnih demokratov. Da zamore družina obstati, treba je nerazrušiji-vosti zakona, vzgoje otrok in zasebnega imetja. Zoper to pa soc. demokrati pridigujejo : prosto ljubezen, skupno od stariSev ločeno vzgojo otrok in jednakopravnost žene in moža v družini. Ako bi se to vresničilo, potem propade družina, dalje razni stanovi, država in vse človeštvo. Mesto da bi pomagali družini zopet na noge in ji dali, kar ji po božjih in natornih postavah gre, jo hočejo prevrniti. Soc. demokrati družini nočejo pomagati. Pomagati pa hočejo, kakor pravijo, tistim, ki nič nimajo. A tem ne morejo pomagati. In o tem bomo govorili prihodnje. Kaj jc novega po svetu? Driavni *bor se snide dne 1. oktobra. V prvih sejah se bo najprej razpravljal domovinski zakon in pa rakon o varstvu volilne svobode. Oba dva zokona sta važna, posebno pa potrebuje prvi temeljitega zboljšanja, ker je bil dosedaj jako pomanjkljiv. — Presvetli cesar je potrdil novi volilni zakon. Vsak nov volilec v peti volilni skupini, ki Se ni vpisan v občinskem volilnem imeniku, se mora najpozneje v 8 dneh od dneva, ko je bil razpis volitve objavljen, zglasiti v občinskem uradu svojega bivališča ter dokazati svojo volilno pravico. _ Delodajalci, ki imajo pri svojih podjetjih delavce, ki so zavarovani zoper nesreče, kakor tudi gospodarji morajo v 8 dueh vse najmanj C mesecev pri njih službujoče možke, ki bo avstrijski državljani in 24 let stari, naznaniti dotičnim županstvom. S tem zakonom dobi nad 3'/, milijona državljanov voli'no pravico in ti volijo 72 poslancev. V kratkem bodo te volitve in upamo, da bodo izvolili zastopnike, ki bodo v resnici zastopali koristi ljudstva ter tako pripravili pot boljSim časom za nižje stanove. 3« Ogcrskem Se prav nič niso odjenjali frama-soni in židje od sovraštva do katoliških duhovnikov. — Zdaj kujejo novo postavo, po kateri bo duhovnikom popolnoma prepovedano delati pri volitvah za katoliške kandidate. Seveda, kar je vsakemu cunjarju in prite-pencu na Ogerskem dovoljeno, to ne sme biti dovoljeno duhovnikom. To je svoboda! Pa kader je žakelj pre-polen, se odveže, in tako bo tudi na Ogerskem. — Katoliška zarest, jedenkrat probujena, se ne d6 več zadušit. Zadnji teden so bile volitve za abor: po raznih dežeiah. Reci moramo, da liberalci t njimi niso nič kaj posebno zadovoljni, zlasti se jim je v Sle-ziji, Zg. Avstrijski in na ^ ajerskem v kmečkih skupinah precej slabo godilo. Prav tako ! Dne 20 m. m. je bila v Trstu velika slavnost. Kronali so namreč v starodavni stolnici sv. Justa kip žalostne Matere Božje. To bi sicer samo na sebi ne bilo tolikega pomena, da bi omenjali to med svetovnimi novicami, če bi Italijani, ki Škilijo kaj radi iz Trsta preko meje, ne bili hoteli preprečiti te slavnosti. V občinskem svetu je nek poznan framason na vso moč moč udrihal po katoličanih in govoril proti slavnosti in burno so mu pritrjevali poslušalci. Govornik dolžil je tržaSke katoličane, da hočejo na ta način zaničevali obletnico, odkar so Lahi papežu vzeli Rim. Glej ga kukca framasonskega, kaj nam Avstrijcem mari, kaj počno Lahi v svoji državi I In da bi potem zaradi ta-cega brezbožnega dejanja, kakor je obhajanje obletnice, odkar so vreli ta dan Rim, katoličani ne smeli napraviti svoje slovesnosti? Tako zahtevanje je vender tako predrzno, da si nič bolj predrznega misliti ne moremo. Kaže pa le, da bi Lahi v Trstu najraje videli, da bi prej ko prej bili pod vlado čez vrat zadolženega laškega kralja, ki bo svojim podlolnikom jedenkrat menda naložil davek od zraka, katerega povžijejo, ker ima 2e vse drugo obdačeno. In avstrijska vlada trpi vse to rogo-viljenje 1 Kaj bi se le kdo Slovencev ali sploh avstrijskih Slovanov upal napiti ruskemu carjo, koj bi ga zaprli in naj bi bila Se tako nedolžna stvar, a I>ahi — ti smejo vse. Lepa reč 1 Ruski car Se vedno potuje po svetu. Iz Danskega je Sel na Angleško. Pa tukaj so se zarotili anarhisti zoper njegovo življenje in z bombami so ga hoteli spraviti s pota, kakor njegovega starega očeta. Toda v pravem Času so zasledili to zaroto, zaprli hudobneže in jih bodo sedaj za par let pomirili. Pa ne samo carja in carinjo, ampak tudi angleško kraljico so menili spraviti na oni svet. Tudi mnogo druge gospode bi moralo umreti in več cerkvft in velikih poslopij so hoteli raidreti. Vse to rtori pomanjkanje vere. Najprej je liberalec - se ne (meni za vero; potem postane socijalni demokrat -j0 unefti in .ovraži, ter streže po imetju drugih, slednjič postane anarhist - sovraži vse, kar je sploh, in streže ljudem po življenju. To je navadna pol. - Ruskj car ie podi potem v Pariz. Pariški policaji pa so prav urno preiakavali vse kote in mnogo šaljivih ljudij zaprli, da bi bil car varen pred anarhisti. Seveda vseh niso polovili in carju ne bode nič posebno ugajalo nadaljno potovanje. Saj pa tudi ni nič prijetnega, če mora človek vedno gledati, od kod bo priletela kaka bomba ali kaj tacega, kar zamore človeka spraviti tja, kjer muh ni Na Kreti so a.cer končani boji in pretepi, ali zadovoljni Se niso prebivalci, posebno Turki ne. Kristijani bodo dobili svojega poglavarja in to jim je všeč. Ni pa \žeč Turkom, ker ti nočejo priti nazaj, ker se ne marajo podvreči krščanskemu poglavarju in pustiti kristijane pn miru. Pa novi poglavar, ki je menda odločen mož, jih bo že ukrotil, če ne z lepa, pa z grda. HevSfina pa je rtlika na Kreti, ker je »scip.ja »etaja vse opustošila in ljudje n majo od česa živeti. Poglejmo fte nekohko, kaj Armenci počro. Slabo se jim godi in Turki nočejo nič vedeti, da so Armenci tudi ljudje in da j h ne smejo klati kakor neumno živino. Tega pa Armenci ne pustč, in zato so izdali na poslance tujih držav oklic, v katerem jih prosijo nujne pomoči, ako nočejo, da se zopet preliva kri v potokih. Tuje države »o po«'ale z nova mnogo ladij pred Carigrad v Tarstro §vojih podložnikov. A druzega ne storč. Najbolj se pri tej stvari 6e pokaže Anglija, ki hoče hitro ia naglo konec storiti tem homatijam. Hoče namreč sedanjega sultana, sovražnika Armencev, pahniti s prestola, in — mir bo. Da, če bo res. To je gotovo, da evropske vlade čaka pred Rogom velika odgovornost, ker meni nič tebi nič tako mirno gledajo, kako Turki pri belem dnevu mor* kristijane kar na tisoče, dasi bi bilo le skupne, složne besede treba, pa bi bil mir. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. Župnija Jesenice je podeljena č. gosp. Valentinu Alijančiču, župniku na Dobravi pri Kropi. — Prezentovan je za župnijo 2eleznike č. gos. A. Korbifi, župnik v Vavti Vasi. - Presvetli cesar je podelil duhovniku nemškega vitežkega reda in proStu v Metlik., veleč. gosp. Franu Dovganu vitežki križ Fran Josipovega reda. - Hudo obolel je sloveči naravoslovec g. Simon Robič, župnijski upravitelj na Sen-urški gori. Prevdel. so ga s sv. zakkramenti za umirajoče, - PoŠto v Komendi je dobil posestnik in trgovec gosp. Andrej Mejač. - V St. Vidu na Dolenjskem pričela je poslovat, FU.ff-eisenova posojilnica. Prvi dan se je razposod.lo o 2000 gld. Iz tega lahko ^-amo kako ;M« bilo tega zavoda. - Jo. m. m. je bila v »i. litev župana in njegovih svetovalcev, ^l l on l izvoljen jednoglasno Janez Majcen, posestnik v Dvoru St. Janžu. Za svetovalce so mu pa bili izvoljeni: Janez Trinkaus iz Kala, Jožef Repovž iz Koluderja in Jožef Starina z Leskovca. — 14. sept. je po hribih: Leskovcu, Gradcu, Kalu zopet toča bila. — Pri vojaških vajah na Štajersko ogerski meji je obnemoglo od domačega polka št. 17 30 mo2 in 3 so takoj umrli. — V noči od 23. do 24. m. m. so neznani tatovi odnesli trgovcu gosp. I. Travnu na Glincah pri Ljubljani do 500 gld. denarja v gotovini, dve žepni uri, tri zlate prstane itd. Na sumu sta dva Italijana. — V noči od 13. na 14. m. m. ukradli bo neznani tatje, najbrže cigani, posestniku Francu Cevcu iz Potoka, lare Spodnji Tuhinj, par konj iz hleva v vrednosti 450 gld. Dasi je domači hlapec na hlevu spal, vender ni slišal, kdaj da se je to zgodilo. Drugi dan naznanilo se je takoj žandarmeriji, te!egrafira!o na vse rtrani in posestnik sam je Sel v Ljubljano, nadjaje se. da bo tam že svoje konje zasačil, ker je bi! ravno sejm. Toda žali Bog ni j.h našel tu. — Pozor torej kmetje, zaklepajte hleve! — Dne 19. m. m. sta brata Franc in Janez Jezeršek iz Kranja tako pretepla Fr. Zupana s Huj, da je 21. m. m. umrl. — V vodo je skočil dne 20. m. m. ob 4. uri popoludne 37 letni dninar Ožbald Pengov iz Duplice blizu domače vasi ter našel smrt v valovih. Dva fanta sta potegnila mrtvega iz vode. Pengov je zapustil vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok. — Nezgoda pripetila ee je 6. m. m. v Praprečah, fare Št. Jernejske. Otroci našli so nabasano puško za plotom, kamor jo je neki kmet postavil, da bi potem streljal krte. Desetletni Solarček Franc Radovan, igraje se s puSko. obstrelil se je na glavi, tako da se mn je čre-pinja na lavi strani popolnoma zdrobila in so mu takoj izpali možgani. Pripeljali so ga čez dva dni v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je 8ez par ur umrl. — 14. m. m. se je zvrnil z lubjem obložen voz na M. Natrnika iz Setnika pri Polhovem Gradcu, katerega je voz tako nesrečno prijel, da je takoj na mesta zdihnil svojo duSo. — 16. m. m. pa je Sel 77 let stari Jan. Marolt iz Korena hruške trest. Ob 9. uri ga dobe za nogo visečega med dvema vejama in sicer mrtvega. Starčku je gotovo spodlfitelo se je vjel med veje, a reSiti se ni mogel. ReB je treba moliti: nagle in neprevidene smrti — resi nas o Gospod! — Dne 14. m. m. je bil v St. Vidu na Dolenjskem semenj. Ljudje so se že vračali domov. Najedenkrat nastane nevihta, bliski »o Švigali. Na cesti iz Šl Vida proti sv. Roku je strela zadela dva moža in ju ubila do smrti, tretjega le omamila. Ob jednem je ubila jednega vola. Ponesrečenca sta iz Krušne Vasi, fare dobrniske. — V Utiku je 12. m. m. opoludne nastal ogenj. Pogorel je pod posestniku Ant. Zormanu. Zgorelo je ob jednem veliko krme in nekaj žita. Zažgali so otroci igrajoči z žveplenkami. Ponesrečeni je zavarovan le za malo svoto. Priporoča se usmiljenim ljudem za podporo. — Strela je udarila dne 14. m. m. popoludne v gospodarsko poslopje posestnika Ant. Sluge na Viču. Pogoreli so mu razven hiše vsi deli poslopja. — Dne 12. m. m. se je v Kožarjih v do-brovški župniji utopil 68 letni Simon Leveč, po domače GajSter. Mož je že dlje časa bolehal in v soboto zvečer M je nanagloma domačim ukradel ter zašel preko vrta t mimo tekočo Gradatooo. Pred odhodom je tožil, da mu ni več živeti. Iskali so ga pozno t not. a našli Se-le t nedeljo zjutraj. — Inžener P. Spciek bode blizu Kamnika naredil tovarno za železne. kovinske in ključavničarske izdelke. Z novo tovarno bode združena tudi električna osrednja stacija za razsvitljavo kami; škega mesta. Koroško V celovško šk< fijo je vstopil t. g. Janez Nagel iz zagrebške škofije. Nameščen je kot kaplan v >mihelu nad Pliberkom. — C. g Fr. S a 11 e r , kaplan v Smihelu je premeščen v St. Jakob v Rožu. — H katoliški cerkvi je t Celovcu prestopil židovski dijak Rob. Gross iz Lipn.ka-Bele. — li oelovike Skofi.e je izstopil župnik pri st. Petru t L&budski dolini g. A^kanij baron Zuc-oo pl. Cuccagna. Pojde menda za misijonarja na Norveško. — PremešJen je g. kapelan Flor. Kramar iz Omanj v Hodišče. P. Jan. Šaedic gre zaradi boleh-nosu v začasni pokoj. Na župnijo fmarten t Ravni je prezentovan tamoinji gosp. provizor Jan Schmutzer. — V Celovcu so porotniki obsodili dva zakonska, ki sta zažgala svojo kočo, na 15 mesečno ječo. Prednc sta zažgala. sprav:'.a sta vse kaj vredne s pota in vse prav visoko zavarovala Pa to se jima ni posrečilo, da bi bila zavarovalnica ogoljufala za par stotakov, kar je bil oju pravi namen. — V Prevalih polagoma opuščajo tovarne in Lvarne za železo. Mnogo delavcev je že odpuščen.h. — Shod korošiik čebelarjev v Celovcu dte 23. m m. je bil prav dobro obiskan. — Blizu Spod. Dravberga se je na Dravi razbila jedna »šajka« Jeden delavec je utonil. Goriško. V BJjah so prevzvišeni posvetih 17. m. m. cerkev. — Na sv. Gori in v Mirnem na Gradu so bile 20. m. m. nove maše — T Kanalu je klestla nevsmi-jeno toča dne 17. popoldne. — V Gorici je treščilo 10. m. m. t jedno hibo pod T umom in razdjalo dimnik. — Prememba in imenovanja duhovnikov: č. g. Sup-pancg je dobil vikarijat Zdravima; č. g. L Mezlik gre za IL kapela na t Gradež; L Volani za kapelaoa v Oglej; L Parmeggiam ▼ St Peter pri Soti; K Maget za ka-pelana t Biljano. — Letina na Goriškem je letos vsled dolgotrajnega deževja slaba. — V sprejem novega tržaškega šktfa je bil prav slovesen in prisrfien. še lepše in vebčastnejše pa je bilo vmeSčenje dne S. septembra v stolnico sv. J usta. Novi višji pastir so izdali za celo škofijo prelep pastirsk lisi, katerega prinašamo na drugem mestu. — V Cerknem »o imeli ljudski shod, ki je bil prav dobro obiskan. — V Solkanu je bil zopet izvoljen za župana g. Anton Mozetič. — Soča je pn Bovcu odnesla nekega mladeniča, ki je šel čez slabo brv. — V Gorici so pobaiini v zadnjem času pretepli več Slovencev. Cerkev in šola. Zlata maša v Z a p o g a h. Dne 30. avgusta na angtljsko nedeljo obhajal je naš spoštovani gospod župnik svojo zlato mašo. Ta dan je oil za zapoške žup- jjtae dan »dosti ta zahvale. Mnogoštevilni slavoloki « primernimi napisi, krasni mlaji so pričali, kako ljubijo, čislajo in spoštujejo Zapožani svojega dušnega pastir,* Mnogo sosednih gospodov duhovnikov zbra3o se je k tej preznameniti slovesnosti. ObiJajni cerkveni govor govonj je naš rojak č. g J. Bthmc, kanonik in mes-ni župnik v Mariboru. V krasnem, nedelji primernem govoru pokazal nam je, kako je bil gospod zlatomašmk za »voje župljane pravi angelj varuh v besedi in dejanju. Na drugi strani pokazal nam je, kako je vod 1 angelj varuh č. g. zlatomašnika samega, dokler ga ni naposled dovedel do njegovega calja Č g. zlatomašaik bil je ro en leta 1821 v Trzinu. V maimka b i je posvečen leta 1*46. Kap«, lanoval je na Studencu, v Adlešičah, v Viinji Gori in v Prečini. Naposled je dobil župnijo Zapoge. kjer že vkljub svoji visoki starosti 34 let neumorno deluje v poveličan.e slave božje in v blagor vernega ljudstva. Prečastitema gospodu zlatomašmku pa kličemo. Se mncgo let do biserne ma&r! Romanje v Lourdes. Prijatelj nam piše: V sredo po Maiem šmarnu smo avstrijski romarji zapustij Lurd. čeravno nismo imeli očitnr sreče, da bi bil kdo na« te-iesLO ozdravljen, vendar so se naša srca užgala pri o&tn.h milost b. katere je Vsega mogočni po pnproSoji Mar.e drufim dodelil. Po 26 urni vožnji smo dospeli v četrt« popoldne v Paray MoaiaL Obiskali smo tam svetišče prt-svetega Srca Jezusovega. Na a.tarju, pn katerem ;e božji Odrešemk odkril Svoje Srce blaženi Mar et. M Alao- que, daroval je v petek slovesna sv. mašo vis. £ast. g Hnbovšek, semeiuiki vcdja v Mariboru. Skozi L.«e: Evivpe, prekrasno šrico, pripeljali smo se včeraj, v soboto. dne 12. septembra v L nsiedeln, slovečo božjo pot Posebne službe božje avstrijski romar i danes nimamo, ker je fiavni odbor pozabil, da jo navada take reči o pravem času naznaniti. V torek, 15. septembra, po noči je do&el romarski vlak na Dunaj. Slovenci smo s« kču že v Inc mastu. Listek. Zgrešeni poklic. Na gimnaziju se je ravnokar dovrtil zrelostni izpit. Oni, ki »o bili tako srečni, da so imeli povoljen uspeb. razhajali so se veseli na svoj dom. V vsakej glavi kovali so se vsakovrstni načrti za bližnjo prihodnost, srce pa je veselja poskakovalo pri misli, da mu je odprta pot v prosto, veselo življenje. A kako bi tudi ne bilo razburjeno veselja, ko je prosto vseh oklepov, ki vfiasih tako neprijetno režejo v dušo, in se mu sladko, prosto življeqje obeta? Ni ga bilo dijaka, kateremu bi srce mirno io ravnodušno bilo, ko je držal v rod spričevalo, za katerega se je toliko let trudil in mučil, — slednjič je pe dosegel. Izjema ni bil niti Vekoslav Hostmk. Bil je izvršil izpjt * odliko Tudi njemu so rojile po glavi vsakovrstne arft, ko m j« poslov* od ^t* kjer m j« toliko let uč,l. toliko veselega ,n tak*,^ dol.«! Bil je blag mladenič. - ta Vtkotiav. Sioe mu ^ tik) *e ne; okvar eno t pr*fa m duta se mu je zrcal ii n. odkntc*rfnem obrazu. Obrai je bil prikuplj.v Pod nosom imel je črno liso t*t vsklilih brtc in brada Bu je b la tudi uže po maea PoraS:ena Oči so imele nekak dobrohoten in Ijudomil izraz kar je vsakega na mah osvojilo mladen.ču. Poslovil se je teda, Vekosiai Hostnik od stare So!e. »Kam pa zda;?« povpraševal se je. Bd je uže vebko m;s.;l o svo. ^m bodočem stanu. Vekoslav m bil lahkomišl.en. drugače bi tudi ne napravil izpita z odliko. Zato je prevdaijal na vse načine, premetaval stan za stanom v glavi, preiskal vse soinčne in senčne plati, primerjal in preidar.ai, kaj bi se njea.u najbolj prileglo, n jtgovim s-abostim :n prednostim. C m bolj je misl 1 in pr.merjal tem bolj mu je silila m:sel na duhovski stan. Lahko bi se podal na Dunaj Študirat kako posvetno znanos«, ker stariSi niso b:li rrvni in bi g» lahko podpirali, poleg tega so ga pa (tarifi tudi ljubili kot svojega jedinea. Vendar pn vsem tem m.siil je Se najbolj ta semenišče. Slednjič pa sklene v resnici iti v duhovsko hišo :n postati Božji svečenik. »:>e čuti moram, kaj poreko star al Mati, vem. da bi me na.ra.ie videla duhovna, saj zato je tudi pre-prosila očeta, da me je poslal v mesto. Materi se imam torej največ zahvaliti za to. kar sem Spodcbi se. da se oziram na njeno ieljo. A kaj pereče oče? bo ludi on zadovoljen, da grem v za Za mizo pa so sedeli vsi domači: oče. mat. in družma. Julinali »o. Veselje zavlada v krogu, ko zapaz.jo pnš.eca. V« se osiplje krog njega, rsak b, mu najraje prvi roko podal. Mati, stara žen.ca, častitljivega, veleg*, obraza in prijaznih in dobrohotnih očij, kakor njen sin, stiskala je sinu roko, sin pa jo je najprvo poljubil Samega veselja so se zasvetile dobri materi, videči sina, katerega je izredila. da stoji zdaj blizu svojega cilja, solze v očeh. Zadej pa je stal oče, priletni, koščeni Hostnik, čegar gladko obriti obraz je pričal o trdosti in neo-mahljivosti, kar je slovenskemu kmetu lastno. Bil je Hostnik prava, stara, kmečka korenina. G.edal je sina z ravnodušnim obrazom, a ne smemo pa reči, da ni bil vesel krepkega mladeniča, svojega sina. Vendar svojega veselja ni nikdar pokazal Hostnik. Ob-jemši mater, stopi Vekoslav k očetu in mu pod& roko : »Tu sem. oče, skušnjo sem dobro napravil in prišel sem, da preži (itn zadnje počitnice tu pri vas. Potem pa grem. kamor .. .< »l~že dobro. Da si le napravil dobro! Ti že ver-jaai m. Zdaj pa sedi, bodeš pil, saj si menda žejen, ne?c m stopil je k mizi ter natočil kozarec. Vekoslav je živel zdaj pri stariSih veselo, vendar ne brez skrbi. Med stariSi <"a njem Se ni prišlo do pogovora o bodočem stanu. Sam ni hotel, ne hotel — marveč bal se je, — oče ni nikdar začel, materi pa tudi ni palo v glavo, da bi uže mislila na odhod sina, katerega je celo leto pogrešala in ga zdaj imela pri sebi. Bližal se je konec počitnic. Treba je bilo misliti na odhod. Zdaj se zbudi z novo in večjo močjo strah v srcu Vekoslava, strah pred očetom. Videl je, da bo treba pogovoriti se, a ni mogel in ni mogel začeti. To skrb mu je odvzel oče sam. Bilo je neko nedeljo po kosilu. Mati je imela v hiSi opravka dovelj. Hostnik pa se je po navadi vsedel ali vlegel za h:So v travo in ondi zadremal. Vekoslav pa je Sel navadno v gornjo sobico in ondi čitaL Danes pa je mignil Hostnik sinu, ki je hotel ravno iti v sobico, in mu dejal: »Pojdi z menoj, da se zmeniva!« Brez ugovora mu je sledil Vekoslav. Nekaj je mislil, o čem bi oče rad zmenil ae, in Sel j« ne brez strahu. Prisedsi za hiSo, vsede se Hostnik za mizo in veli tudi sinu usesti se. »Poslušaj me! Ti si zdaj Solo naredil in s pravico te zdaj vpra&m. kaj meniS zdaj storiti. Govori !« Boječe molči sin nekaj časa. Beseda mu neče iz grla »So, zakaj molčiš? vsaj imaS že nekaj brk pod nosom in brade tudi že nekaj, menim, da se d& možko s teboj govoriti'« »Oče, ne zamerite! M.slil sem, mislil in slednjič sem sprevidel, da je najbolj pripraven zame ... duhovski stan.« Zadnje besede Sle so mu težko iz ust in kri mu je Sinila v obraz. »Kaj. moj sin pa duhoven! Haha!... Menis, da sem te zato izredil. da boš po spovednicah? Ti Se ni dovelj, da si jih toliko let v Soli? Haha!. ..« tu je nekako zlobno zasmejal se, da je Sinilo Vekoslavu, kakor blisk po kosteh. • Iz te moke ne bo kruha! Si razumel?« dodal je x odvalnim, strogim glasom. Vekoslavu Sinila je kri iz lic in postal je smrtno-bted. Tako hudo «i ni mislil. »A, oče, kaj čem pa storiti ? Kam pa vi hočete, da grem?« dejal je boječe. »Naredi, kar hočeS, — le v semenišče ne ! Mojega doma se ogibaj za večne čase, ako oblečeS tisto črno haljo! —« Umolknila sta oba. Slednjič prične Hostnsk z manj strogim glasom : »Jaz ti dam denar, pojdi na Dunaj in ondi se kaj izuči, kar ti prija! Poglej, koliko mladeničev bi rado Slo na Dunaj, a jim starisi ne puste in če puste, pa nimajo s čem iti. — Jaz pa ti dovolim, da celo prosim in dam ti denarja, da ne bos stradal.« Milejše so bile te besede. Vender glasile so se ob jednem trdo in z naglasom, da se ni bilo mogoče ustavljati. »Naj bo, oče, storim, kakor pravite, da spolnim Vašo željo!« dejal je naposled udano Vekoslav. • » Bilo je leto na okoli. Zopet so bile počitnice tu. Nekega dne proti večeru stopal je po ozki stezi proti posestvu Hostnikovemu mlad mož. — Solnce je ravno zailo za bujne gorice in holmi v ozadju so žareli v krvavem sijaju. Tihota vladala je v naravi. Bil je prekrasen poleten večer. Mladi mo2, ki je stopal po stezi, zavit v suknjo navzlic letnega časa, oziral se je žalostno v ono stran, kjtr so žareli hribje. Oko ma je zrlo žalostno v svet, na bledorumenem obrazu bila mu je razlita nekaka otožnost in stopal je mož počasno. Dospel je do Hostnikoveg& domovja. Šel je v hiSo, a ker ni bilo nikogar notri, Sel je za hišo. Zopet, kakor pred letom, sedeli so domačini ob kamnitej mizi. Zapet so se vsi vzradostili zagledavli prisleca. Mati pa, pogledavli sina v obraz, zadrhteče in prestrašena vsklikne: »Kaj ti je, moj sin ? Si bolan ?« in strastno se ga oklMe. Hostniku pa, ki je zadaj stal, bila je Citati pre-straSenost na obrazu. PrestraSd se je pri pogledu na žolti, suhi obraz sina. Vekoslav sedel je na klop in mati hitela je, da prinese vina in večerje. Sin pa jo astavi: »Mati, ne bom pil vina in tudi jedel ne bom 1« »Zakaj ne bos pil in jedel? Mar nisi lačen?« oglasi se oče. »Ne . . . smem .. .«, odvrnil je počasi Vekoslav. »Kako (o? Ali si bulan ?« •Zdravnik mi je prepovedal.« »Jezu*, Marija! Kaj si v resnici bolan ?« vsklikne Se bolj prestrašena mati. »Da, ne vstraflite se ... res, bolan sem. Na Dunaju sem se prehladil... A bo kmalu boljSe. Nič se ne bojte. Zdaj pa bi Sel najrajSe spat, ker sem truden.« In podal se je k počilku.J Da, zbolel je Vekoslav. Na Dunaju ni bil zadovoljen, vedno je zamišljen hodd okrog in vedno bolj je bledel. Vedno je upal, da ozdravi in priSel je srčno rad domov, na milejši domači zrak. Vender ni okreval. Bilo je od dne do dne hujše. Mati mu je na vse mogoče načine stregla, mu kuhala po navodilu mestnega zdravnika, katerega je pripeljal Hostnik, vsakovrstna zelišča, — a bilo je vse zaman. Stari Hostnik nosil je žalosten obraz in bil je vedno zamišljen. Najrajši je sedel poleg sina, ko se je ta grel pred hiSo na solncu, kajti v senci je bilo bolniku že prehladno. Bolezen je rasla. Slednjič ni imel bolnik več moči, da bi sam Sel pred hiSo in stari Hostnik prijel ga je vsak dan v naročje in ga nesel pred hiSo na solnce. Vekoslav, sedeč sam pred hiSo, premišljeval je svoje stanje in življenje in vsakokrat kanile so mu debele solze po velem, upalem licu. • O Bog! . . .« stokal je in se o::rl na sv. razpelo, viseče nasproti na jablani. V pričo očeta pa se je delal veselega in mater je s sladkimi besedami tolažil. Bevica preplakala je cele noči na svojem ležiSCu in molila, molila. A bilo je vse zaman. Vekoslavu bile so ure štete. Nekoč, ko ni bilo nikogar razun matere doma in je bila ta v hisi, pripravljajoč zdravilo, zaspal je ubogi Vekoslav na veke pred hiSo na solnci. Zadnji pogled obrnil je na sv. razpelo.. . . Srečni Vekoslav 1 * • * Iz vse okolice prihajali so kropit truplo »ranjkega Hostnikovega Študenta.« V sobici v podstrešji, kjer je vse počitnice prebil, bil je napravljen oder. Ob obeh straneh gorele so debelo sveče. Pod oknom, ki je bilo pregrqjeno z višnjevim prtom, spaval je sladko Vekoslav. Obraz se mu je držal na smeh, kakor od veselja, da je dokončal ta mučni tek, — zdaj pa mirno počiva. Ni treba opisovati žalosti jadss matere. Bila je stara, delala je trdo, vživala malo veselja: vse njeno veselje je bil Vekoslav. Kader je prav hudo trpela, pa si je pomislila: čakaj, ko bo Vekoslav gospod, se ti ne bo treba truditi, vživala bos na stara leta in veselo, tiho. A mahom bile so te njene misli postale — sanje. Zdaj je osamljena, brez tolažbe, brez veselja, birez opore na stara leta! Stari Hostnik ni kazal svoje žalosti, a iz bledega obraza in plaSnih očij sevala je globoka žalost. A da bi bila samo žalosti V njegovem srcu kljuval je neumoren črv, vest in kes. »Da bi ga ne silil na Dunaj in mu spolnil željo, bil bi morda Se živ,« mrmral je med zobmi, ko je bil sam in polastila se ga je v takih trenotkih globoka žalost, da, skoro obup. .0 Vekoslav ! . .. Li preklinjaš svojega očeta?. A Vekoslav ne kolne, on je v nebesih ... a vender.« Taval je okrog, doma ga ni bilo čez dan. razun pri kosilu in večerji. Prišel je čas pogreba. Iz Dunaja prišlo je nekaj pevcev sošolcev, da za-p0j6 ranjkemu tovarišu zadnjo pesem in mu položč na grob venec. Sklonjena je korakala mati zraven nemo zročega Hostnika. Žalostno se je razlegala nagrobna pesem in donela skrivnostno odmevajoč v globoko jamo.--— _ Prevelika žalost spravila je ubogo osamelo mater na postelj. Ni Se trava na grobu Vekoslava ozelenela, ko so ie skopali jamo poleg njega — njegovi materi. Stari Hcstnik pa je ostal sam, sam ni svetu. — Hrbet se mu je uklonil, lasje obeleli in z nemo žalostjo čaka tudi on, kdaj pride ponj božja dekla, da ga zjedini s sinom in ženo. S. Narodno gospodarstvo. Poljedelski shod na Dunaju. Ker so v sedanjih časih postave take, da si z njimi kmet ne more posebno veliko pomagati, zalo sili vedno bolj prepričanje na dan, da naj si kmet sam pomaga, kolikor more. In to delo se je že vrlo dobro pričelo. Po prizadevanju neumorno delujoče protisemitsko stranke se je sešlo dnč 13. t. m. nad 10 000 kmetov in njihovih zastopnikov v magistratnih prostorih na Dunaju na prvi nižjeavstrijski poljedelski shod. V ime vlade je zborovalce pozdravil nižjeavstrijski namestnik grof Kielmansegg, katerega so navzoči navdušeno pozdravljali, ter izjavil v ime po opravilih zadržanega poljedelskegs ministra, da vlada pripo-znava veliko važnost kmečkega stanu in si bode vedno prizadevala, kolikor možno pospeševati opravičene koristi tega stanu in jih zjednačiti z onimi ostalih slojev prebivalstva. Posebno se zanima vlada za prvo točko dnevnega r«da, za strokovne kmetijske zadruge, gledč katerih je v zbornici že predložila nifrt zakona. Konečno želi namestnik najboljšega vspeha posamnim razpravam. Podžupan dr. Lueger pozdravi shod v imenu mesta Dunaja, na kar se prične stvarna razprava. Zborovalci so »oglasno vsprejeli resolucije glede kmetijskih zadrug, zemljiškega davka, lovskega zakona, dalje glede odškodovanja povodom raznih uim, glede ubožnega zakona, domovin-»kega prava, raznih poljedelskih Sol itd. Vsprejele so se konečno tudi zelo važne resolucije glede zasebnih zavarovalnic, katere morajo pripadati, dokler jih ne izpodrinejo javne deželne ali državne zavarovalnice, pod strogo nadzorstvo, kakor tudi glede žitnih in sadnih borz. Vse resolucij® so bile sestavljene v smislu že znanih proti-»emitskih gospodarskih zahtev. Dr. Lueger je poročal nato o trgovinskih pogodbah, omenjal pogajanje glede obno- vitve pogodbe z Ogersko in predlagal resolucijo, v kateri zborovalci izjavljajo, da se sme pogodba z Ogersko le tedaj obnoviti, ako se znatno zviSa kvota ogerske polovice in da zadostno poroštvo, da se ogerska vlada strogo ravna po določenih pogodbah. Shod se je izrekel slednjič tudi za avstrijsko državno banko. K sklepu je prebral predsednik brzojavko poljedelskega ministra iz Bukovine, kateremu se je shod brzojavno zahvalil. Mej burnimi živijo-klici se je nato sklenilo, da se odpošlje predsedstvo kot odposlanstvo k cesarju. — Tako seje vrSil prvi poljedelski shod avstrijskih kmetovalcev. Kako da so se za ta shod zanimali, kaže to, da se je oglasilo k shodu nad 22 000 mož, ki pa niso vsi dobili prostora. Pravila *a konsumno društvo v Cerknici je dežulno kot trgovsko sodišče potrdilo z odlokom z dne 6. septembra 1896. PredstojniStvo obstoji iz načelnika in 8 odbornikov. — Namen zadrugi je priskrbovati svojim udom v gospodinjstvu in gospodarstvu potrebno blago dobre vrste in po nizkih cenah, kakor n. pr. živila, obleko, orodje, semena itd. Ljudstvo se zelo zanima za druStvo, dokaz temu, da se je do sedaj oglasilo že nad 150 udov. Gospodarji in gospodinje, oklenite se tega, društva, katero je le vam v korist ustanovljeno I Združite svoje moči, ker le tako bo društvo z božjim blagoslovom vrlo napredovalo, saj vam je znan rek: V združenju je moč! Pri konjski dirki v Št. Jerneju 14 m. m. so bili obdarovani: V prvem oddelku: Ant. Straus iz Kostanjevice 200 kron, vozil 6 min. 5 sekund.: Janez Hepselj, Škocijan, 100 kron, vozil 6 m. 14 sek.; Martin Rangus, Sulo, vozil 6 m. 29 sekund. Drugi oddelek: Franc Kovač, Novo Mesto, 100 kron, vozil 6 m. 18 sek.; Franc Tratnik, Št. Jernej, 50 kron vozil 6 m. 19 sek.; Janez Kovačič, Mahorovec, 25 kron, vozil 6 m. 20 sek. Tretji oddelek: Jože BorStnar, župnik, Št. Peter 100 K vozil 5 m. 32 sek.; A. Fettich • Frankheim, župnik, Št. Jernej, 50 kron, vozil 5 m. 46 sek.; Jan. Repselj, Ško-cijan, 25 kron, vozil 6 minut; Frauc Štefane, Ratež, 25 kron, vozil 6 m. 20 sek. Četrti oddelek: Gosposka dirka. Dobil darilo vredno 100 kron Janez Repselj iz Škocijana, vozil 6 m. 4 sek. Vinska letina po Prlmorju. Na potovanju skozi htro, Goriško in tržaSko okolico se potnik najraje ozira po vinskih goricah in nasadih. Lep pogled, da razveseli človeku srce, a letos ni več tako. — Trta je mnogo trpela po dežju, deloma po toči in skoro povsodi po strupeni rosi. Listje je odpadlo in gole mladike štrie v zrak, ali pa že poganjajo v drugo. Grozdja je po mnogih krajih obilo, pa ne obeta ne bogate trgatve, ne dobre kapljice. Gnije, odpada, vene in le počasi zori; očitno je za 3 tedne zaostalo v zorenju proti drugim letom, in koder je zelo strto, ne dozori več letos. Kjer niso Škropili, jim je vzela peronospera vse, le malo kisle kapljice si bodo natiskali za domačo rabo; kjer so pravilno škropili, so si grozdje sicer ohranili, vender je trta povsodi več ali manj ožgana in grozdje počasi zori, rado gnije in ne obeta dobre letine. Vsled tega bode gotovo cena vinu poskočila in novo vino ne bo dobro za kupčijo. — Kdor torej potrebuje vina, naj si ga o pravem Času oskrbi in naj se varuje Škode pri kupovanju. — O *emljeknjišnem vpisu listin pod sto goldinarjev. Deželni zakonik, kateri je bil 22. julija letos izdan in razposlan, priobčil je deželni zakon z dne 7. julija 1896 štev. 33, kateri je stopil takoj z dnevom izdatve v pravno moč. Ta zakon je imel ta namen, da je hkrati tudi državni zakon z dne 5 junija 1S93. št. 109 drž. zak. stopil v veljavo v naSi deželi, ker je dotični pogoj za posledobno veljavo določen v § 2 lega zakona. Deželni zakon ima stvarne določbe vse v § 1, kateri predpisuje visokost zneska do 100 gld. za vporabo državnega zakona. Vse druge določbe so v državnem zakonu, pa tudi v enem samem paragrafu, g 1. Poglavitne nadrobncsti iz teh določb hočemo tu navesti, da zabranimo pomote, ako bi se razširilo mnenje, da zadostujeta samo podpi«a dveh prič mesto dosedanje legalizacije na dotičnih listinah. A temu ni tako. Da je listina pravilno narejena, velja sledeče, ter hočemo navesti vse vaine določbe zakona: Glasiti se ne sme listina na več nego 100 gld. in v ta znesek se ne štejejo obresti drugi pripadki. Ako se torej listina glasi na več nego 100 gl. kak« glavnice (tirjatve, kupnine, vrednosti), četudi samo na krajcarja več, n. pr. na 100 gld. 30 kr., potem se mora podpis na listini legalizovati tudi za naprej tako, kakor dosedaj. Ako se pa listina glasi na 100 gld. glavnice in morebiti Se na 10 gld. zaostalih obresti ali toliko stroškov, potem ni treba za vknjižbo te listine nobene legalizacije, ako se je noče, akoravno je seveda vsakateremu na prosto dano, ako hoče tudi na tamoSnji listini dati svoj podpis legalizovati po sodniji ali po notarju. Ako pa nočeS svoj podpis dati legalizovati, potem moraS skrbeti, da se podpišeta še dve priči s polnim imenom in priimkom in vsaka priča mora lastnoročno Se dostavek zapisati, v katerem povč: 1. kaj jc njegova obrt ali njegovo delo, posel ali opravilo, 2. kje da stanuje, 3. svojo starost, 4. da priča osebno pozna tistega, katerega podpis potrjuje kot pristnega. Tc dostavke mora vsaka priča posebej in vsaka lastnoročno pisati pod svojim podpisom. Te določbe veljajo, kakor je vže gori omenjeno, za kupne pogodbe, za dolžna pisma, za pobotnice, tudi za zadolžnice, katere so dogovorjene v kaki kupni pogodbi n. pr. radi zemljišča v večji vrednosti nego 100 gl. Ako n. pr. kupiš zemljišče za 200 gld., mora biti sicer legalizovan podpis prodajalca, a tvoj ne; ako pa za ostanek teh 200 gld. n. pr. za delni zoesik 100 gld. dovolil prodajalcu vknjižbo na tvoje ravno kupljeno ali na drugo zemljišče, potem ni vsekata treba, da se tvoj podpis tndi legalizuje, marveč ti smeS takrat, ali pa kasneje, ali pa tudi preje ko se prodajalec podpise, vkreniti, da se na kupni pogodbi tvoj podpis potrdi po dveh pričah na isti način, kakor je to gori povedano. Omejeua je pa vender veljava takih listin na obseg jednega in istega sodnega dvora : čez ta obseg pa ne velja listina za vknjižbo, marveč za samo zaznambo ali prenotacijo in zmerom tudi za navaduo dokazilo. To je glede sodnega dvora razumeti tako, da listna velja za vkujižbo ali izitnjižbo samo tedaj, kadar je na listini kraj izdaje imenovan, ki je pod istim sodnim dvorom, kakor je dotično zemljeknjižno sod šče; n. pr. kraj, v katerem se je izdala listina, je Postojna in vknjižiti je pa treba v Litiji; to bi bilo veljavno, ne bi pa veljalo, ako bi se vknjižba imela vršiti pri sodni|i v Zatični z ono listino ii Postojne. Kajti Postojna in Litija sta v okrožja ljubljanskega sodnega dvora, Zatična pa v novomeškem. V Zi-tičini izdana listina se ne more vknjižiti pri sodniji v Litiji, ker spada jeden kraj v novomeški sodni dvor, drugi v ljubljanski. Zikon tudi nima veljave z* pooblaslilne listiue in ne za vknjižbe v deželni deski ^Landtafel); konečno se-ie da tudi ne more zakon veljati ta listine, v katerih ni navedena nobena številka zneska, koliko da znaša terjatev ali kupnina ali vrednost itd. Vsled tega novega deželnega zakona bode v nujnih zadevah, ali kadar podpisatelj listine sploh ne more ali noče potovati k notarju ali k sodniji, postopanje vsekako koristno in olajšaiofe, samo treba je skrbeti ta priči, kateri ste pisanja dovolj zmožni, da zamorete pisati razven svojih imen še gori navedene dostavke, vsaka prič* za-se. — Pri tej priliki pa pripomnimo, da je tudi dosti nujnih slučajev pri podpisovanji listin, v katerih je znesek mnogo večji, nega 100 gld. ter da se v takih slučajih priporoča — namesto da bi se vsako pisanje opustilo — da se listina z vknjižbeuim dovoljenjem glede zneska nad 100 gld. n. pr. 600 gld., 2000 gld. itd. podpiše ter da se zraven podpišete še dve priči samo z imenom in priimkom. Tako podpisana listina zadostuje, akoravno ni podpis legalizovan, za pravočasni zemljeknjižni vpis io sicer za zaznambo ali prenotacijo. Ako je slučaj Bujni, potem se to popolnoma izplača, kajti po dovršeni preno-taciji se sestavi samo še opravičevalna listina t vknjiž-benim dovoljenjem, katera mora legalizovana biti, ker se gre za več nego za 100 gld. In le tedaj, kadar se do-tičnik brani dati novo listino za opravičenje prenotacije — kar se redkokdaj prigodi — le tedaj se njega toži na priznanje, da je prenotacija opravičena in potem se z razsodbo na to tožbo vknjiži opravičenje prenotacje. -H,- Kaznc novice. (Dopolnilna državnotborska volitev.) Pri »ce in mati pa se borita b smrtjo. (Velikanska trta.) V Gris.Mihajmu ob Reni ima neki posestnik trto, na kateri je letos 2000 grozdov. Razpeta je ob zidu ter zavzema 60 □ m prostora — Stara je 20 let. (Najden zaklad.) V Ruškio pri Temešvaru je dob'l zidar v hiši Ridigerjivi skrinjico francoskih zlatov v vrednosti 50 000 gld. Težka je 32 kg. Ker je prostor, na katerem se je zaklad našel, dr/avna last, ga bode skoro gotovo pograbila mažarska vlad«. (Učen vrabec.) Neki Mingdd v Nimesu na Francoskem ima jako učenega vrabca. L 1893 ga je vzel iz gnezda ter ga zaprl v kletko skupaj s ftčinkovcem, lišč-kom >n čižkom. Mladi vrabec pa se v kratkem naučil pet;, kakor njegovi trije zaprti tovariši. Zraven ptičje klrtke pa je Ming6d imel zaprta tudi dva murna, ki sta po svoji navadi cvrčala. Vrabec sedaj tudi že murna posnema, in tako zna že na štiri »instrumente«, le na svojega je pozabil. (Najstarejši človek) je neki zamorec v Buenos-Ayres v Argentiniji. Star je sedaj 150 let. (Dober odgovor.) Župnik: »No, mlinar, ali ste se odločili, kaj naj vaš sin postane?« — Mlinar: »Se ne, gospod župnik, fant bi najraje tako službo imel, da bi mu ne bilo treba cel dan ničesar delati.« — Župnik: »I no, potem pa naj poslane nočni čuvaj. (Dobra pomoč zoper sitnega upnika) Pred dobrot-Ijivega kralja Alfonsa aragonskega je stopii nek dan mož v borni obleki. »Presvetli kralj«, zaklical je ubožec, »pomagajte mi!« »Kaj bi rad?« vpraša kralj. »Kraljevo veličanstvo«, glasil se je odgovor, »budi dolgovi me tlačijo, in kar je najbolj žalostno, teh dolgov nisem sam naredil, nego sem jih od starišev podedoval. Upnik je taka zverina, da mi tudi samo jeden dan ne d& miru, vedno me opominja in mučt. Ker mu pa vstreči ne morem, sem skrajno nesrečen.« — Kralj, to si pač lahko mislite, seje raztogotil nad neusmiljenim oderuhom ter je vprašal, kako mu je ime. »Presvetli kralj«, rekel je berač, »tega sitneža sami dobro poznate, kajti tudi vam ne d& miru. Seveda vi mu redno, vsak dan plačujete, kar zahteva, mi ubožci pa tega no zmoremo. Vedite, kralj, nesramni upnik in podedovani trinog ni nihče drugi nego —želodec. Ravno sedaj me muči, da je groza, ter vpije: ,Daj mi, kar si mi dolžan.' — Kralj se iz srca nasmeji ter poda možu krepko zlato zdravilo, s kaleaim je nekaj dnij zdravil želodčne bolečine. Dal je pa beraču tudi dober sv čt, rekoč: »Veš kaj, dragi moj, da bodefi v pri-hodnje imel mir pred tvojim želodčnim upnikom, pojdi k advokatu, ki sliši na ime : ,pridno delo'. Z njim in njegovo ženo, kateri pravijo .varčnost' se temo združi in želodčni trinog bo za zmiraj vkroten. — Mož je ubogal in kraljeva beseda se je spolnila. (Veliko dela) Nekega samostanskega brata, ki je bil zvečer zelo utrujen, vprašal je oče opat, kaj je vzrok njegove slabosti. Brat je odgovoril: Oh, toliko imam dela, da bi ga ne mogel izvršiti, ko bi me milost božja ne podpirala. Vsak dan moram namreč dva sokola brzdati, dva zajca pridrževati, dva kragulja voditi, jednega zmaja premagovati, jediiega leva atrahovati in jednemu bolniku streči« — To je prazno govorjenje, odvrnil je opat, noben pameten človek ti ne bode toliko dela na ledenkrat naložil, in kolikor je meni znano, ta-cih zveri nimamo v samostanu.— »In vender je tako,« odgovoril je ponižno samostanski bral: sokola sta moja očesa, katera moram vedno brzdati, da kaj nevarnega v mojo dušo ne pride. Moji nogi, dva zajca, moram vedno pridrževati, da mi ne uidete na pregrešna pota. Kragulja ste moji roki, kateri moram vedno voditi, da seb> in bratom skrbim za hrano. Zmaj je jezik, katerega moiam vedno premagovati, sicer bi nepotrebno in pregrešno govoril. Lev je moje srce, čegar nagnenja in žulje moram vedno strahovati in na Boga obračati. Bolnik je moje telo, katero ho<*e sedaj to, sedaj ono, zraven pa mč ne vpraša, ali je to, kar hoče, za nebesa koristno, ali ne. — »Prav ni govoril,« odvrnil je opat, »naj bi dobrotljivi Bog tvoj trud in delo spremenil v večni mir in pokoj. (Iz šolf.) l'Cenik : »Janezek ! Kako se glasi 7. zapoved božja?« — Janezek (boječe): »Gospod učenik, vi no smete krasti.« M" Prihodnja številka .DOMOLJUBA- Izide dna 15. oktobra 1896 zvečer. Lotorl Mročk«>. Dunaj, 19. septembra: 61 77 25. 63, ai Grader, 19. septembra : 68. H« 10 47 24 Line, 26. .septembra: 30. 87 8o 33. 40. Trst, 26. septembra: 58. 1, 42, 71. 28 Številki 19. „I)omoljuba" priložila je kot w ncsljiva poznata lekarna g. Ub. pl. lrnkdcy-ja t Ljubljani poleg rotovža priporočilo preizkušenih domačih »dravtl katera se dobivajo in rai-pošiljajo e obratno pošto vedno sveža in skrbno prirejena v imenovani lekarni. Na to prilogo opozarjamo mnogoštevilne nafte naročnike m (ttaUlje lista. Tržne cene v Ljubljani. 23. septembra. Plenic* m. st. Rel, » Ječmen, » . Oves, ► Ajda, » rro»o, » Koruza, • Krompir, Leča Grah, > Fižol, » Maslo kgr. Mast, » Špeb, »vet » bkU. gl.kr 7 70 6; 10 5 60 n 40 H 50, 6, 5 '201 2 30 ll- lO -~ 94 - 7 (i - 76 Špeh, porojen, kgr, Surovo maslo, > Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . Goveje meso kgr. Telečje > , Svinjsko > > ] KoStrunovo > > . PiSanec . . Golob . . . i Seno, 100 kgr. . . Slama, > , . Drva trda, 4 kub. mtr. » mehka . . . ghiir. -; 70 - I 78 -i 3 -! i®! - «4| -64 66 -36 -45 - 17 2 40 1| 70 6 90 6 - Franc Zoreč Sv. Petra cesta št. 23. v Ljubljani priporofia (L občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo pšenične moke in otrobov po najnižji ceni. Naročil* izvrSuje točno in natančno, kakor kedo zahteva. Ceniki so franko na razpolago. 95 3_i — Ceniki franka. * % % is, - [U0)ltZ |OJO>/\ - V najem se d£ mostovJna ii Mu V Beriftevem pri Dolu (Lunthal). — Več se po*v6 pri lastniku Francu Grad v Beričevem it. 16. 93 2—1 V najem se di novo are J ena kovačnica na dobrem, aolnčnem kraju, pol leta zastonj. — Več pove Janes Groiel v Kamniku, pod Goro h. St. 7. 96 1-1 Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. Razglas. 94 3-1 Hranilnica in posojilnioa v Vipavi je začela poslovati. Zadružni deleži so po 1 cld., pristopnina po :<0 kr. Hranilne vloge se sprejemijejo tudi od neudov in se obrestujejo po 4 '/«%• Posojila se dajejo samo udom in sicer na osebni kredit (poroStvo) po 5',, na vklijiienje pa po 6 V Uradni dnevi »o vsako sredo od 9—12 ure dopoldne in od 1—4 ure popoldne. — Pri neugodnem vremenu prvi sleden ugodni dan. Izven uradnih llkome«tnih kakor tudi v tukajšnjih lekarnah pridobil sem si dorolj strokovnega Po svojem doleole.ne,np^l^ T,eh .ahtevah moderne fan*aoiJ. in preskrbel s na- znanja. svojo popolnoma novo J«"™" j v farmaoevti6no-talgljenl6no stroko spadajočimi potrebščinami, tirni in presknienimi »dravUi, K««or luu _ Nadalje opozarjam »i. občinstvo Se na svojo izvrstno urejeno ho- katere bodem vedno v najb-Ijs. kvaliteti v Miogi .m ^'ln parfumerij, toaletnih in medioinifinlh meopatiftno lekarno, boEai<» zalogo najflnej.in ^ initrnmentor, kakor tudi vedno svetih mineralnih v«d. in časnikih razglašajo kot izvrstna sredstrl „Angelu** v Ljubljani tia Dunajski cesti. Cena jedni stcklenici io kr. _Pri ni »ki ceni.__£ fi* s Največja zaloga potrebščin za [ y krojače in šivilje l in najmanj za J®O*/0 ceneje kot drugod pri C o Iga. o&rgija v Ljubljani, Sv. Petri cisti it. I. S Peter Keršl£ izdelovalec vozov In Izprašani konjezdravniiki kovač (Gttfsohmiod' t Spodnji ŠiAki pri Ljubljani priporoča se prečutiti duhovščini in slavnemu občinstvu t najin Ijše. zanesljivo izdelovanje vsakovrstnih vfiz, katere iiua tudi T salog-1. 91 2-2 Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 26 let i naive&in uspehom rabljem prani sirup rut« ' - - " i*elj, i ..... pospešuje p^ul Jail in krepi. Železo. ki je v »irupu » lahko n prlav^tj^H ■las, upokojuje kaJelJ, pomanjšuje pdt, "daje* s?ai» do Jedi, posp^ioje prebavljanje in redllnoat, telo obLki, j* j»ko koristno ta n^rajanja krvi, raztopljjv« t0n-forno-apnene aoll, ki »o v ujern, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje koatlj Cena steklenici je 1 (Id. t* kr., po pofitt 'JO kr. ve* za zavijanje. 20-20 ! Sv>iriInf livkria"' pred p* ' naredbami, ki m 3 yajavlj»'0 pod jednakiuii tli podob-i aiiai ime ti. a so vendarposvoji * aMStavi ln svojem u&lnku po-poin-iun različne od ori^j 26 1*1 obatoj»W«a pod-foafornaato klalega apnono-— telesnega sirupa. Zahteva n» le iorej vaniij Uretno Herbabnp-Jev apaeno- teleini alrap. Pasi naj se tudi na to, da Je »raven stojefta oblastveno protokollrana varstvena snamka na vaakl ateklenlel m prosimo, ne dajte ae sapelJaU niti % nitjo oeno, niti s druslml pretveaaml. da bi kupili kake ponaredbel 27 10-20 Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkelt" VII1, Kaiserstrasee 73 in 75. Zaloga tudi akoro t vseh lekarnah. Ta domaČa zdravila dobijo ae najceneje po pošti; so mngo let izkuSuna. z dobrim vspehom rabljen«, narejena po oritfin.lnem navodilu dr. pl. Trnk(iczy-a. oblastmjsko potr-jena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je naj-J boljše kakovosti, vedno a vete in priznano s tisoči zahvalnih " pisem Posebno so Proti trganja in revmatičnim bolečinam je pl. Trnk6osyJev protiitaUl evet (cvet za unbaranje utior) jako priporočljiv kot bolečine v križu, v rokah in nog.ih olajševalno sredstvo, oživljajo« truplo po dolgi hoji. težkem delu itd. Staklaaica M kr , 6 steklenic 2 jld. 25 kr. Najtoplejega priporofiila ▼reden je tudi kemično 'usti. higijenii*ni, dijeUtitni teloci«ni lik«r Marija lurški želodčni grenčec Steklenica 50 kr, 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Temu izhornemu želod 'nemu grenčecu grd pred" nost pred mnogimi drugim1 enakimi sredstvi, ker osvežuje. oživlja, je jako ugajajo«, krepčujoč, okni pospeSuj^, skratka najboljše, preizkušeno in z mnogimi zahvalnimi pismi priznano sredstvo. Vsa našteta, sploh rta zdravilna sredstva razpošilja sta rs« Hrani t vsakdanjo obratno pošto 6# (13—4)_ lekarna Trnk6czy v Ljubljani pri rotoviu poleg mestne hranilnice. Udajateii : Ivaa Jaaeitt- Odgovorni arednik Ivaa Rakav Tiska .Katoliška Tiskarna.'