Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mes^ečno Din 7—, 2i\ inozcrnstvo Din 20—. ^ačun pri požtno - čekovnem ;;avodu St. 10.666. Gena 1 Din, Keoldne je g. konzul posetil predstav- niko oblasti v Ptuju, s popoldanskim brzo'vlakom pa je prispel v Celje. Drevi se bo sestal s Člani JČ-lige v Celju, jutri dopoldne pa bo posetil predstavnike oblasti, nakar se bo po- poldne vrnil v Ljubljano. c Slovesna izročitev odlikovanj. Jutri ob 10. dopoldne se bo vršila na sroskem načelstvu slovesna izročitev odlikovanj Jugoslovenske krone 4. in 5. stopnje. Red Jugoslovenske kro- ne 4. stopnje bosta prejela župan g. dr. GoriCan (ki je prejel nedavno tu- di r/d Belega orla 5. stopnje) in rav- natelj g. Josip Smertnik, red Jugo- slovenske krone 5. stopnje pa gg. dr. Ernest Kalan, Rudolf Stermecki, Alojz MihelciC, Anton Fazarinc iz Celja ter župan Josip OmladiC iz üraslovö, Maks Cukala iz Ojstriške vasi, Ludvik Plavšak od Sv. Jurija ob Tahorii, Anton Mahen iz Trnovelj in Franc Podergajs iz Škofje vasi. c Za velikoncčne praznike kupuj- to razglednice, ki jih je založila Drii- I zba sv. Cirila in Me toda! Nevredno jc naže nacijonalne Casti, da kupuje- mo tuje izdelke in vedno znova jav- no izpričujemo svojo manjvredno'st in odvisnost od onih, ki niso naši prijatelji. c Občinski popisni odbor za inesto Celje tvorijo naslednji gg.: predsed- j nik: dr. Goričan Alojz, mestni na- j eel nik celjski; predsodnikov namest- I nik: mag. ravnatclj šubic Ivo; člani: Brinar Josip, meščanskošolski rav- natelj v p. in obC. odbornik celjski; Cost nik Anton, profesor v p. in ob- cüiski odbornik celjski; dr. Krančič, sodni nadsvetnik v Celju; Mastnak Martin, profesor in občinski odbor- nik celjski; Mravljak Franc, profe- sor in obt'inski odbornik celjski; Svetek Franc, upravitelj Ljudske kuhinje v Celju. c Telefonska in telegrafska tehnič- na terenska sekcija ukinjena. S 1. aprilom bo ukinjena XXXV. telefon- ska in telegrafska tehniCna terenska sekcija v Celju. Njen delokrog bo Stran 2. »Nova Doba« 30. III. 1931. Stev. 53. prencšen na X. t. t, t. t. sekcijo v Ma- riboru. Delokrog celjske sekcije je bil velik in jo bil njen obstoj v vsa- ! kem oziru upravičen in potreben. Zlasti gospodarski krogi v Celju in okolici bodo sprejeli to vest /, obžalo- vanjem. c Uradni dan Zbcrnice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se bo vršil v torek 7. aprila dopo'ldne V posvetovalnici gremija trgovcev v Čelju, Razlagova uliea St. 8, pritlic- je levo. c Velikonočni obredi v eeljskill cerkvah. Na veliki četrtek in petek se bodo začeli eerkveni obredi v žup- ni cerkvi ob 7. zjulraj, na veliko so- boto ob G. zjutraj pa bo maša in pred cerkvijo blagoslovljenje ognja. Ob 16. bo velikonoena procesija v kapu- cinski cerkvi, ob 17. v Marijini, ob 18. v župni cerkvi, na velikonočno nedeljo ob 5. zjutraj pa pri sv. Jože- fu. c Predavanje o življenju rastlin. Prihodnje predavanje Ljudskega vseučilišča bo v pondeljek 13. aprila ob 20. v risalnici meščanske sole. Predaval bo univ. prof. g. dr. Jesen- ko o življenju rastlin. c Ljudsko vseučilišče. Drevi ne bo predavanja kakor je bilo krivo raz- glašeno v nekaterih časopisih. Prvo predavanje bo zopet šele 13. aprila, kakor je to bilo že javljeno na zad- njem predavanju 23. t. m. — Pred- sedništvo. c Naš roman »Biata Gordejeva« izšel kot knjiga. V založbi konzorci- ja »Nove Dobe« in tisku Zvezne tiskarne v Celju je ravnokar izšel v lični opremi roman »Brata Gordeje- va«, ki smo ga objavljali v »Novi I)o- bi«. Ta roman je najboljše delo od- ličnega ruskega pisatelja D. N. Ma- mina-Sibirjaka, ki nas vodi s svojim romanom v štirideseta leta pretekle- ga stoletja. Dejanje se vrši v veli- kem industrijskem in rudniškem podjetju na Uralu. Pisatelj je izvr- sten poznavalec industrijskega in rudniškega življenja v uralskem go- rovju. Neprisiljeno nam slika dvoje za rusko preteklost in sedanjost nad vse važnih dejstev: prehod od stare- ga tlačanstva k industrijskemu na- Činu produkoije in prenos zapadno- evropskilf kulturnih vrednot na šir- ni ruski svet. Pol eg pozitivnega ucin- kovanja nam odkriva zlasti tudi raz- krojni vpliv obeh dejstev na osnovi ruskega življenja. Mamin-Sibirjak ima odlicne vrline ruskih pisateljcv, smisel za realndst, konkretnost in plastiCnost, pri tem pa vendarle ob- daja ves roman žar neke tople in mirne romantike, ki vodi k harmo- ničnomu doživetju povesti. Roman učinkuje tudi s svojim živahnim in napetim pripovedovanjem. Knjiga ima 88 strani in stane lično broSira- na Din 12.—. Od srede 1. aprila dalje so bo dobila tudi v knjigarnah. Na- ročila sprejema uprava »Nove Dobe« v Celju. Knjigo toplo priporočamo. c Mestni odbor Jadranske Straže v Celju jc imel 26. t. m. zvečer svoj drugi redni občni zbor v restavraciji v Narodnem tlomu. Občni zbor je otvoril in vodil podpredsednik gosp. ravnatelj Marinček, ki je krepko podčrtal važnost našega morja za našo državo in naš naro'd. Iz tajniš- kega poročila g. učitelja Geiianca posnemamo, da se javnost aktivno premalo udejstvuje v društvu. Sedaj ima društvo 132 članov in precej po- mladka. DruStveno delovanje je bilo lani zelo živahno. Društvo je izvrSilo mnogo poslov, ki sta mu jih pove- rili oblastna uprava V Mariboru in central na uprava v Beogradu. Za predsednika je bil zopet izvoljen žu- pan g. dr. Goričan, v odbor pa gg. polkovnik Kostič, opat Jurak, upra- vitelj Prekoršek, Gerlanc, Sadar, dr. Ivič in Cergolj. c Klub slovensklh kolesarjev v Ce- lju je imel svoj 31. redni letni občni zbor v četrtck 2G. t. m. v hotelu »Hu- bertus*«. Občni zbor je v navzočnosti nad polovico članov otvoril predsed- nik g. Mirko Fajs. Pozdravil je na- vzoče in so uvodoma spominjal umr- lega Castnega Clana g. Petra Majdi- Ca. Nato je poroča* o poteku savezne glavnc skupšCine, ki s6 je vršila 22. t. m. v Mariboru. Podal je pregled saveznega programa za sportno de- lo v tekoČeni letu, zlasti je omonil dirko za državno prvenstvo in dirko za svetovno prvenstvo, ki se bo vrši- la v avgustu v Kodanju na Danskein. Najvočja klubska prireditev pa bo 10. zvezdna dirka v Celje, ki se bo vrSiln 14. junija. l/. tajniškega poro- čila jo razvidno, da ima klub 138 Cla- nov. Lani je priredil 5 klubskih, 1 modklubsko in zvezdno dirko v Ce- lje. Klubski prvak za leto 1930../31. je g. Albin Zupanc, ki ima obenem II. meslo v državnom prvenstvu in jc za leto 1930./31. prvak dravske banovi- no. Blagajn. g. Kramar je poročal, da je imel klub 7.909.60 Din dohodkov in 6.572 Din izdatkov ter znaša klu- bovo iineije 1.397.60 Din. Po povosiilu revizorjev je prejel odbor absolutorij. Med tem je prevzel predsedstvo čast- ni predsednik g\ Bernardi Drago, ki je v lepem govoru orisal zgodovino kluba. Predvsem se je zahvalil gosp. Fajsu za njegovo požrtvovalno delo, s katei'im jo pripomogel, da je klub danes na oni stopnji, ki mu pripada kot najstarejšemu v Sloveniji. Prosil ga jo, da še vnaprej obdrži mesto predsednika, ker lo ž njim bo klub dosogel svoj sportni smoter. Spomnil so je tudi prvaka dravske banovine g. Zupanca, na katerega lahko zre klub s poncsoni. Pri volitvah je bil izvoljeu naslodnji odbor: predsed- nik: g. Mirko Fajs; podpredsednik: g. Drago Gams; tajnik: g. Eclo Vuč- ko; blagajnik: g. Joško Kramar; nam. blagajnika: g. Edo Vučko; od- borniki: gg. Sinner Avgust, Cvolber Joško in Aman Joško; nam. odbor.: gg. Bornäek Vekoslav, Zupanc Albin in Kajtner Franc; revizorja: gg. Gračner Ervin in Zorko Drago. Prj slučajnostih se je določila otvoritve- na, klubska dirka na progi Celje-- Vojnik—Celje km 16 na 12. april. V zvezi s to dirko jo bil doloČen kolc- sarski izlet v Žalec^.Pjr^dsednik gosp. Fajs je zakl jučil obfcni' zbor ob 23. Za pisanlce dobite apaSke robce, prava sviia po Din 35*— in Din 70*— nri I. Kudiš, Celje c Iz državne službe. Sreski podšu- mar g. Emil Puvltn*iftgpn?mG§čen % Baranje k sreskemü načelstvu v Ce- lju. c Za velikonosini izlet na Korošico so jc dosloj ))iijavilo nad 30 udole- žencev iz Celja in okolicc. Izlota s» bo udeležilo najbrž tudi mnogo Za- grebčanov. Vsi, ki se še nameravajo udeležiti izlota, naj se takoj prijavi- jo pri Savinjski podružnici SPD v Celju. c Umrl je v soboto 28. t. in. ob .12.45 v Celju (Kralja Petra cesta 5) v 7(>. lctu sta.rosti pekovski mojstor in hiš- ni posestnik g. Josip Achleitner. N. p, v m.! c Sfavbno gibanje se je že pričelo, sicer še v skromnem obsegu. Pri gradnji palace Pokojninskega zavo- da nadaljujejo gradnjo temeljne že- lezobetonske plošče. Upati je, da bo palača do ziine gotova. Obrtni dom so zaCeli sedaj tudi zunaj prenav- ljati. c Mestna knjižnlca na veliko so- boto in velikonočno nedeljo ne bo poslovala, zato pa bo na veliki četr- tek odprta izjemoma od 5. do 9. zve- čer. c Zavijanje življenskih potrebščin v časopisni ali stari papir prepove- dano. Mestno načelstvo v Celju raz- glaša: Na podlagi odredbe ministr- stva social ne politike in narodnega zdravja z dne 25. februarja 1931., S. br. 3397 odn. razpisa kraljeve ban- 8ke upraye dravske banovine v Ljub- Ijani z dne 5. marca 1931., VI. No. 5102/1 in pravilnika za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili se opozarjajo trgovci in obrtniki, da je slrogo prepovedano za zavijanje vseh zivljenskih potrebšCin uporabljati Casopisni, popisani ali atari j>apir. V to svrho se mora uporabljati izključ- no lo popolnoma Cist in brozhiben papir. ( Pes ga je popadel. V petck 27. t. m. se je igral v Aleksandrovi ulici 11-letni trgovčev sin Feliks Smola iz Št. Jurija ob juž. žel. z otroki. Med igro pa je neki pes zgrabil fanta za levo nogo. Fanta so prepeljali v celj- sko bolnico. c Pojasnilo. Mnoge zanima, zakaj sem znižal cene oblekam, blagu, pe- rilu, čevljem, klobukom in drugim potrebščinam. Cene sem znižal: 1. kcr sem ugodno nakupil prvovrstno blago; 2. ker se držim sta.lnih cen in v cone ne zaračunam raznih popustov; 3. ker hočem prepričati kupce, da se tudi po ccni dobi dobro blago; 4. ker se zavedam, da se v današnjib, tež- kih časih človek mora zadovoljiti z majbnim dobičkom. Držim so teh viačel in moji lokali so vedno dobro obiskani, posebno sedaj pred praz- niki, ko nudim cenj. odjemalcein vse ugodnosti nizkib cen in prvovrstne- ga blaga. - Trgovski dom Stermecki. Sport t Včerajšnji nogomet v Celju. V ne- deljo 29. t. m. ob 15. se je pričela na sportnem igrišču pri »Skalni kleti« prva letošnja prvenstvena nogo'met- na tekma med Atletik SK in SK Oliniponi iz Gaberja. Tekma, ki ni nudila lepih spoi'tnih momentov, je konCala z zmago Atletikov v razmer- ju 3 : 1 (2 : 0). Sodil je g. dr. Planin- šok iz Maribora. Tekmi jo prisostvo- valo žtevilno občinstvo. Gospodarstvo g XI. ljubljanski velesejein se bo vrši! letos od 30. nmja do 8. junija. Vrclesejmi niso važni saino vsled po- speševanja gospodarske internacijo- /lalo, marveč so tudi važni faktorji v gospodarskem Življenju, ker vzpod- bujajo in pospefiujejo podjetnost in dajojo lastni deželi nov iinpulz delu in prqdukciji ter s tem' poveCujejo konzufl)..''Rhzstavljalci na ljubljan- skih ve'i'^soYmih so bili doslej z uspo- hi zadovotjiii, sklenili so trajne tr- govske zveze z odjemalci, kupcu so se pa tudi nudile Velike ugodnosti, kajti na skupnem prostoru je mogel proglodati vse blago in si izbrati naj- boljse, pi'oraCunati cono in sklepati po u g o d n i ceni dobite pri 1. ICudlš, Celje s solidnimi tvrdkami trajno trgovske zvcze. Zato interesenti radi obiskuje- jo ljubljanske velesejme. Za naša podjotja je torej ljubljanski velese- jem odinstvena priložnost, du iznese- jo svoje proizvode pred öiroki inter- nacijonalni forum in ra/Sirijo krog svojih odjcrnalcov. Prijave za ude- ložbo na XI. ljubljanskem vclesejmu se že sprejemajo. Vse inforniacije dajo urad velesejma v Ljubljani. g Zaklopne znamke v slovenskem, lirvatskem, srbskein, nejnškem, fran- coskom in italijanskem jeziku je tu- di lotos izdala uprava Ljubljanskega velesejma kot reklamo za svoj po- mladni velesejem, ki se bd vrSil od 30. maja do 8. junija. Znamke so zelo okusno izdelane. Tvrdke so napro- äene, da jih zahtevajo od uprave ve- lesojma, ki jim jih bo nemudoma brezplaf.no dostavila. Poštna uprava jc dovolila, da so smejo' te vinjete nalo]>ljati na vse pisemske poštne po'Siljke. g Obtok bankovcev v Jugoslaviji se giblje okrog 4.900 milijonov di- narjev, kovinsko kritje pa znaša 210 milijonov dinarjev. g Naša sladkorna produkcija bo po poročilu jugoslovenskih sladkor- nili tovarn letos manjša. Zaradi kri- ze na sladkornem trgu bodo pride- lovanje sladkorne pese omejili- g Olajsave za izvoz našega ži*a so z o'dredbo dirokcije državnih žolez- liic podaljšane do 30. junija. Dopisi Konjice. Sokolsko lutkovno g 1 e d a 1 i 8 Č e je imclo svojo otvo- ritveno predstavo v nedeljo 22^. mar- ca t. 1. popoldne v telovadnicfi,, Unri- zorilo je »Gašperčkov junaški Cin« zelo posrečeno, zlasti je ugajal »Gaš- VELIKONOČNA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« izide v petek 3. aprila popoldne v povečanem obsegu in pomnoženi na- kladi. Oglasi za velikonočno številko sc sprejemajo samo do četrtka 2. aprila popoldne. Oglejte si tudi Vi v^ltho vnloge sutma in kamgapna ttr seboste o»«bno prc priča^i, da je fl«ioa v Trgovskem omu Stermecki res ogronma i*bi»* « modemih ill na no*ej&ih v*»»»o«Wf c««« pa nara«noBt čuri otvoritve- ni predstavi in tudi pn reprizi 25. marca zclb dober, v nedeljo je bila vsa dvorana popolnoma razprodana. Odrasli in mladina so se prisrfino za- bavali. Pripravlja se že prihodnja VeSika ixl>Ira angles keg a sukna je pri 1. ^«cii«, Ceij« predstava »Martin Krpan«. — V a - diteljski tečaj dravinjske- g a sokolskega o k r o ž j a je bil zaključen v nedeljo 29. t. m. Tečaj je obiskovalo povpreCno 30 bratov in sester iz posamcznih edinic okrožja, samo druStvo Vitanje ni ])öslalo ni- kogar v tečaj. V tečaju so sepredelo- vale tudi za letošnje jovire nastope obvezne društvene in Četno- proste vaje. Bratom in sestram, ki so po končanem tečaju odšle zx>pet k svo- jim edinicam, da uporabijo pridobit- ve tečaja, želomo mnogo uspeha. Na okrožnem zlctu 21. junija :t/ 1. pa na svidenje. Griže. Sokolsko društvo Griže-Za- bukovea priredi na velikorWöni pon- doljck ob h. popoldne v dvo'rani go- spe Amalije Pikl v Grižab Finžgar- jev narodni igrokaz s petjem »Divji lovc(;«. Vojnik. Licenciranje bilkov se bo vrSilo v torok H. aprila na sejmiäfiu v Vojniku. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 30. in torok 31. marca ob 20.30: »Ljubavni valcek«. Sijajna 100% zvosina opere- ta. Ljubavni doživljaji lahkomisel- ncga nadvojvodc in sina avtomobil- skega kralja. V glavnili ulogali Willy Fritsch, Lilian Harvey, Georg Alexander in Hans Junkcrmann. Prcdigra: Foxov zvočni žurnaL — V sredo 1., na veliki čctrtek 2., veliki petek 3. in veliko soboto 4. aprila ostane kino zaprt. štev. 53. »Nova Doba« 30. III. 1931. Stran 3. Morfne • r» a j c e prej po Din 115—, 135—, 150—, sedaj enotna cena Din 98"— pri tvrdki Frano Kolbezen, Celje. Izkoristite to priliko, dokler je zaloga velika. Književnost k Shakespeare: Komedija zmeš- njav. Prevel Oton Župančič. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljub- ljani. Cen&4iroširani knjigi Din 26.—, vezani Din '38.—. Poštnina Din 2.—. Tiskovna zadruga je pravkar izdala sedmo knjjigö svojega Shakcspeare- ja, ki ga mojjstrsko preliva v sloven- ski jezik Oföri Župančič. »Komodija zmešnjav« ne^pada mcd največja in najpomembnejša. dela nesmrtnega angleškcga dramatika. Če ni mogoč- no drevo, ki kipi v višavo človeškega iluha, pa je kakor pisana greda sredi med takimi drcvesi, vsa posajena s pristnim Shakespearjevim lmraor- jein. Njcgov vonjje nekoliko starin- ski, n prav zato očarljiv. Iz podob- uosti dveh parcjV dvojčkov in zakon- skc dvojice, |ü jih je ločila nevihta na morju in ki gredo vsak na svojo stran tervfc^iiijdejo šcle mnogo poz- neje. v Efezu., ne da bi se spoznali, je Shakespeare ustvaril resnično »Ko- medijo zmešnjav«. Vczel, ki nasta- ne zaradi to podobnosti in nenadne- ga srečanja, je čudovitp^apleten in samo Shakespeare ga je mogel raz- vozlati toli vešče in z dramatsko sprcthostjtf,' fct na vsaki strani raz- odeva mojstra. Koniedija je protož- no vorzifi<"inina in ima sredi mod ko'Satim humorjem nekatera lirično nežna mesta in duhovito misli o z;i- komi in ljubezni. Po svetu s V krsU se je prebudil. V Konstan- ci pri Bodenskem jczeru se je dogo- dil ncdavno slučaj navidezne smrti. Pekovski' mbjster je našol pekov- skega pomočnika, 23-letnega fanta, mrtveg^, v postelji. Poklicani zdrav- nik je ugotovil smrt. Mojster je šel k in.ix.arju, naročjl krsto i,n ohyestil o smrti sorodnike umrlega. Truplo so položili Y krsto ter pripravili vse za pogreb. Ko je drugo jutro po pölo- Žitvi na mrtvaški oder stopil moj- ster v sobo, kjer bi naj bilo truplo, je našel pomočnika živega, sedečcga na stopnicah. Na videz mrtvi se je prebudil v krsti, odpalmil pokrov in zbežal iz grozne sobe na stopnice. Sam trdi, da je prepoznal vse, ki so bill zbrani okrog njcgove krste, j ra/.umel njih pogovore, ni pa spra- j vil ;ie besecliee iz sebe jn tudi oči ni i mogel odpreti. Napadli so ga bili sre- j ni krči, ki so ravno popustili še ob pravem času. j s Sinclair Lewis in švedščina. Ne- i ki stockholinski list je objavil dose- \ daj še neznano anekdoto o znanem. | ameriškem pisatelju Sinclairu Lewi- su, ki je dobil lani Noblovo literar- no nagrado. Cim je dobil Lewis po- ziv, naj pride v Stockholm in dvigne Noblovo nagrado, se je odlcčil, da se hoče sküpno s svojo ženo naučiti švedski. ITotel je na ta način doka- zati, da se lahko v kratkem času to- liko priuči švedskemu jeziku, da bo Švede vsoj razumel, ako ga bodo kaj vprašali. Ko pa je prišel v Svedsko prestolico, se je pokazalo njegovo znanje švedskega jezika tako nc- znat.no, da se je mogel švedščine po- | služiti samo v hotehi. No, zato pa ga je vsakdo nagovoril v angleščini, med .njimi tudi člani Noblovega ko- miteja. Ko jc bi.l koneno sprejet na dvoru, je Lewisa pričakoval princ j Karel, mu segel v roko in ga po- I zdravil z besedami: »Kaj pravite o našem jeziku, gospo'd Lewis?« Pisa- telj je nato takoj odgovoril: »Jaz ga • obvladain, Visokost!« Princu je to nenavadno ugajalo in je nato nada- ljeval razgovor z Lewisom v švedšči- 117. Ko' ga. je vprašal, ali se na Šved- skeni poöuti dobro, je Lewis odgo- voril: »Varmland je lep kraj Šved- ske. Povsod sami hribi in jezera. Vrli tega živi tain tudi. znamenita pi- satelji<-a Sehna Lagerlöf.« Te besede so bile vse, kar je Lewis, znal ,ršved- ski. Imel pa je sreCo. Prii^ je naj- brž spoznal položaj in ni hotel spra- JIUNANIK NUDIMO ZA PGMLAD MODNI ČEVLJIZADAME OTROŠK! ČEVLJmTAK^lTČJaVI OD D.75.- MOSXI POLCcVLJI, CRNI ALI RJAVI OD D. 165.- NOCAVICE V VSEH MODNIH BARVAH Aleksandrova uiioa I. viti slavnega pisatelja v zadrego. Za- j hvalil sc.mu je za njegovo' pozornost j in nato nadaljeval razgovor ž njim v angleškeni jeziku. s Rodbioa, ki prideluje vino ze 900 let. V Beaujalaisu na. Francoskeni živi rodbin a Chanuarande, ki pride- luje tanikaj vino že (iOO let. V dolini i'rancoske reke Rhone, v Salles-sour- Boisu, je diužina Gonjon, ki biva tarn in cbdeluje vinograde že od leta 14.71. V Lacouxu ima taniošnja rod- bina Dupont 830 let eden in isii vino- gi-ad. Roclbina Blache v Douzeru na Francoskem je v posesti is tega vino- grada že od leta 1047. s Uidverzitetni profesor — berač. 40-letni Viktor Bruder je bil pripe- Ijan pred sodnijo v <*:ikagu in mu je bila naložena kazen 50 dolarjev, ker je bil zasačen pri beračenju. S so- čutjem pa ga je sodnik oprostil, ko se je izkazalo, da je obsojenec bivši profesor na univerzi v Bloomingto- nu in ga je današnja. gospodarska kriza spravila tako dnlcč, da se je zatckel k boračenju. s Cena bliska. Neki nemäki uče- njak je zračiinal, da bi veljal srednje močen blisk, re bi ga proizvajale si- le elcktriPnp'Tefttfnlo, 70.000 Din. ''V ilT.l, Zaloga stekla, porcelana, okvirov za podobe, ogledal in raznovrstnili sip. — Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dola. — Postrežba točna. Fr. Sirupi Celje, Kra«ja Pet^a cesta Smešnice (irobar sreča na pokopališsiu /dravnika, ki hodi zamišljen med grobovi. Grobar stopi k njemu in ga vpraSa: »No, gospod doktor. vi paß delate inventuro?« iUlada žciui poskuša novo veßerno toaleto. Mož protestira: »NemogoCe! Saj se vendar vidi srajca skozi bla- go.« Mlada žena se nasmehne: »To je samo scdaj tako'. Pod obleko ven- dar n<» nosim srajce!« * * »Zakaj ate si vendar izbrali tako silno debelo oskrbnico?« — »Ah, vc- sto, jaz sein nekoliko kratkoviden.« »Dedck, ali si bil nekoč tudi mal dcček?« »Scveda, neumnež.« »Potem so se ti pa (Irugi dečki go- to vo' smejali zai'adi tvoje pleše?1« Neki škotski izdelovalec padal jc bil zelo darežljiv s svojimi garanci- jami m je izjavil pismeno: »Če bi se padalo pri skoku z letala ne odprlo, lahko lastnik vrne padalo tvorni- cai'ju. ki mu takoj povrne debar.« ¦ * »Zakaj Jiiečeš kamenje v onega lantka, smrkavec?« »iJrosim lepo, ker ne smem k nje- it>n, on ima oslovski kašelj!« TRENCHCOAT! po D:.i 580—, 850—, 1100'— pri tvrdki Franc Kolbezen, Cefje. Oa-lL«.š-KiJ*« tot 99HTo-irÄ X>o"t>i"J James Oliver Curwood: Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boris Ilihteršič Ui'o za uro od prvega dne dalje mu je nepre- stani cip, cip, cip snežnih čevljev grizel z ubijajoCo enakomernostjo mozeg. Še zbrati se ni mogel. Casih )e začutil, kakor bi ga nekaj vleklo nazaj, potem se niu je zdelo, da neprestano čuje Connistona in mislil je, da vidi kako vstaja iz sivo valujočih senc medle dnevne svotlobe Connistonov glas. Prekoraßil je o/.ki pas gošče, ki ga je Cudna muha narave potisnila v tcöajsko sauiotno1 ravnino, in potem je bil spet ma- lezel po neskončni, z vetrom pometeni beli pustinji. Popoldne je zagledal na robu južnega ob- zorja črn trak in vedel je, da je to gozd, resniCen, Pravi gozd, prvi, ki ga je spet zagledal po tistem dnevu, pred poldrugim leto'm, ko se mu je umaknila zadnja sl«d- obrežnega gozda reke Mackenzie. Zdaj je imel ,vsaj nekaj, kar je lahko zgrabil, kar je mogel razumeti. To je bil živ nasip, ki ga je lahko otipal, in za njirn je ležal drugi, resnični svet. Vsa razdalja teh osemsto milj mu je bila manj, kakor pot med njim in rastočim temnim trakom na obzorju. Tja je prišel, ko' je somrak mrkega dne prešel v globljo temo noči. Postavil je šotor v varstvo skupine grča- vih, v viharju razklanih borovcev. Nato je nabral lesa in si napravil ogenj. Ni ätel ^osov, kakor jih je Stel osemnajst mesecev. Bil jc razsipen. štirideset milj je prehodil od jutra, a ven- dar ni Cutii uti-ujcnosti. Zbiral, je les, dokler ga ni imel velik^ kup,^ in plameni njegovega ognja so Svi- %ali vise in vise, da so igle borovcev nad njegovo &lavo začele prasketati in cvröati. Potem si je sku- ^al redkega čaja in pojedel veCerjo iz jelenovega ^esa in banoka. Nato je sedel na gladka gozdna tla, s hrbtom naslonjen na drevo, in se zastrmel v ogenj. Plešoči, prasketajoči plameni pred njegovimi ^mi so dolovali nanj kakor okrepčcvalno zdravilo. ^budili so v.njem reči, ki so globoko spale. Ra^jedli s° težki gosti vsedek štirih let, polnih neSkoiičnih ^k, in mu osvežili v spominu doživljaje preteklosti, n zdelo se ma je, da so za človeško življenje daleČ. Nenadoma so padle z njega verige, katerih teža ga je do blaznosti tiščala k tlom. Sleherno vlakno nje- govega bitja je odgovarjalo sijajočemu življenju plamenov. Zdelo se mu je, kakor bi se bila pred njim razmaknila zadelana vrata, ki bo skozi nje našel pot iz ponižujočega hlapčevstva v prostost. Iz sikajočih plamenov je videl domovino in upanje v življenje, ki je vstajalo pred njim. Vse, kar mu je bilo pred davno minulimi časi ljubo in drago, vse, kar je hie scvera iz njega skoraj izbil, vse so obudili ti plameni k novemu življenju. Videl je leskečoCi se trak žiro- kega Saskačevana v žolti rodovitni ravnini, videl griče in zlate megle solnčnega vzhoda nad rcko, vide! rojstno mesto, cigar ena stran se je stiskala k bregu, in z druge strani gkrlatno utripanje pragozda. Zdaj je cul ritmični čuk, čuk, čuk stare trebilnice za zlato- nosni pcsek, čul je rožljanje njenih verig, ko so po- trpežljivo požirale pesek, sod za sodom, da so iz njega izžvečili nekaj zrnc žolte dragocenosti. Spet se razpenja sinje nebo nad njim, in skozenj plavajo deh- teči lahki oblaki kakor pajColan iz čipk; zdaj je čul zvok glasov, korak nog, smoh, življenje! Njegova prerojena duša ga je vrgla pokonci. Stal je na nogah in se širil, in pretegoval, da so mu pokali sklepi. Ne, ne bodo ga spoznali tarn doli. Tiho sc je smcjal sam pri sebi, ko je pomislil na starega Johna Keitha, na »Johnyjav, kakor so ga klicali vsi vprek po cesti v onih ozkih, po gozdu in prostem polju deh- tečih uličicah njegovega rojstnega mesta. Bil je oce- tova desna roka in v vseh rečeh, kjer je bilo treba razuma, mož na mestu; toda bil je »nekolikanj pre- slabo hranjen«, kakor mu je navadno rekel šolski lovariS Roddy McTabb, kadar je šlo za. stvar, kjer je bilo ti-eba pokazati pesti. Brez razburjenja in bolečine je lahko zdaj gledal nazaj na vse to. Se celo staro sovraštvo je dogorelo in rekel si je, da bi se lahko vprašal, ne da bi izgubil duševni mir, ali je stara Kirkstonova hiša na griCku še prav taka in ali se je Mir jam Kirkstonova po oni straSni noči, ko je vdrl na dvoriSCe, da maščuje svo- jega oCeta, vrnila nazaj in v njej živela. Štiri leta! To prav za prav ni bilo tako dolgo, čeprav se mu je zdelo cela večnost. Prav mnogo ne bo našel izpremenjenega, vse bo ostalo precej tako kakbr je bilo, le z eno izjomo — njegov stari dom. Njegova liiSa, ki sta za njo z očetom risala naCrte, kjer sta nadzirala zidanje — majhen srčkan gradif. iz lesa, malo zunaj mesta ob bregu Saskačevana, z gozdom pred vrati, ta se je v štirih letih brez gospo- darja gotovo hudo izpremenil. Roka v žepu je otipala Connistonovo uro. Po- (egnil jo je ven in pustil, da se je soj plamena igral na odprtem pokrovu. Kazala jo deset. Na notranji strani zadnjega pokrova je bil Conniston prilepil neko fotografijo. To se je moralo zgoditi že davno, zakaj obraz je bil obledel in zabrisan — samo oči na njej so ostale jasne in neskaljene, in v soju plamena je dobil njen pogled živ sijaj. Bil je obraz dekliee — deklice iz osnovne žole — utcgnila je imeti komaj deset do enajst let, kakor je Keith ugotovil. Vendar se mu je zdelo, da so oči, ki so ga gledale, starejše. Bile so proseče, povpraSujoCe oCi in hotelc so mu sporoßiti neko poslanstvo, ki je prihajalo z dna glo- bine otrokove duše. Keith je zaprl uro. Njeno tikanje je i>ostajalo glasnejše, zbadalo ga je v uho. Tudi ko je vtaknil uro v žep, ga je slišal prav tako glasno kakor prej. S smolo prepojena borova grca se je razpočila v plamenu z nenadnim pokom kakor p(ri l-aketi. Ta pok je gel Keithu skozi kosti kakor pretres, obetajoč ne- varnost, in nema groza ga je izpreletela. Prepričan je bil, da je za trenutek videl Connistonov obraz — Angleževe oči so ga gledale prav tako, kakor oči s slike v uri. Privid, ki je tako jasno vstal pred Keithom, da je ves v grozi skočil korak nazaj. Ko je potem poskusil to, kar se je zgodilo, ostreje vjeti v oči, se je šele zavedel, kako zgaran in izčrpan je od velikega napora. Že mnogo dni je minulo, kar se je poslednjič trdno in dodobra naspal. Ceprav ni bil zaspan in je komaj cutil utrujenost, ga je nagnil notranji nagon samoobrane, da se je zavil, da je za- nesel v šotor debelo plast borovih vejic, razprostrl na njih spa 1 no vrečo in zlezel van jo. Pa še potem ga je še dolgo držala v krempljih iiiačna in neuCakana nespecnost. Z more?o razloß- nostjo je sililo vanj šumenje noči. Prasketanjc pla- menov, sikanje kač, plamteče smole, Sepetanje vrhov dreves in neprestan tik, tik, tik Connistonove ure. Zunaj na neporasli samoti je tuli! veter in skozi varujoči pas gozda je slišal Keith v ječanju in cvi- ljenju in vzdihovanju sanaotes|)et Cisto natanko zvok Connistonovegn glasu. Navzlic napenjanju volje, navzlic skrCenim postern, ki si je z njimi tiščal ušesa, Koithu ni uspelo odgnati te glasove. Stran 4. »Nova Doba« 30. III. 1931. Stev. 53. »Vi pa imate krasno uro v pisarni. Ali je dobro zavarovana?« »Ni potrebno, inoji nameščenci pa- y.ijo neprestano, ali je še tuknj.« Sodnik vpraša pričo: »Vaš |;oklic?« — »Ekonom«. — »Kaj jo bil VaS cče?« — »Poljedelec«. - • »In Vaä dcd?« -- »Kmet«. Mleko se dobi v vsaki količini za praznike v nilekarni M. ŠANC, Cetie, Vodnikova ul. prvovrstne kvalitete in vsakovrstno sveže dospelo spece- rijsko in kölonijalno blago priporoča Anton Fazarinc, Celje Priporočam rozine, orehe, mandlje, čajno maslo, čokolado, prekajeno meso. kraniske klobase itd. Karol Loibnc->, Gelje Kralja Petra cesta 17 (»Pri zvoncu«) Velihonocna dorilo Anton Lečnik ZLATO URE SREBRO Celje Odrasil in otroci delajo z velikim uspchom kuro za čiščenje in osveževanjc Urvi s Figo- lom. Figol se dobi v vsaki lekarni, po pošti ga pa poSiJja proizvajalec: lekarna dr. Semeiič, Dubrovnlk 2/32 Tri stekle- nice s poStnino 105 Din, 8 stcklenic 245 Din, 1 steklenica 40 Din. ZaSTOPHIR zelo delasmožnega ml?«« za Celje in celjjsko okolico se išče. Po- nudbe pod „Zctstopsiik mlina" na Jugosl. Rudolf Mosse d- d., Zagreb, 2 Jk-lačičev ti^ 5. Kina vino i železom „Eritrotit" proti slabokrvnosti in bi«?dičnosti, za oslabele in reko.ivaiescent^. Sfara lete»rna ,P**i Orlus Wlr. Ph. Iwo Totračič CELJE, Q'avni trp—Aleksandrova ul. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupujein pro* daja cJ^viase in Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nodi ^ za isti popolno var- nost m ugodno o- brestovanje. Podružnici; Maribor, Šoštainj Dva krojaška pomočnika dobro izvcžbana v malih in v-likih kosih, po možnosti tudi v izdtlovanJM darnskih plaSčev. sprejme takoj Ksil Kramer, Celje, Ljubljauska ce>ta 19. Neblovana soba se odda. Naslov v upravi. Z» Veliko hoc! Steklo, porcelan, " ogledala, jed Ino orodie, kipi, svete podobe, okviri I3°jo popusta Velika prodaja! M. RAaJCH; C«ljct PreSernova uhca 4. Josip Oyrizsk splošno mizarstvo CELJE - Lava 21 SG priporoča za izdelovfinje r^zno- vrstncga pohistva, kakor spalnicc, jedihiice, kuhinjske oprave i. t. d. v najlepšem slogu in po najaižjih cenah. Sprejema tudi vsa stavbna mizarska dela. *Zfe$Lo/ioc/ie db/>/s/z/ce kakcr tudi voščilne cvetüce, pokrajinske brom in francoske dopisnicc v veliki izbiri po nizkih cenah. NadalJG priporočnmo ; Krep papir, svilen in barvan papir, percsa za rožc, angclskc glave, zlate zvezdc. cvGije za rože, papirriate vreče za dišave in drugo — Novosti pisemskega papirja v mapah. Kirsjigrcti^ria in veletrgovina s papipjem 6oricar Ik Leskovšek, Celje, Kralja Petra cesia 7-9 JA/av//y/ - - JŽ%a/?//z/ svctovnih tvrdk, tudi prcigrani, vcdno v znlocji. M JJOPJIJ Znižane ccne. Ugodna inesecna odplačila. i*wrnJ •':JVsa popravila in uglaštva ije strokovnjaško. CELJE Vsak petek razne sveže morske rlbe (Ranjo)9 kava, čaj. rum, kuhano in sveže maslo, banatska moka, pristna dalmatinska viria. v stcklcnicah „Opolo" Din 9*—, „Ružica" Din 10. , belo „Žutina** Din 11-— liter K. Meštrov, trgovina z mesanim blagom, Celje, Za kresijo 6 Za pomlad in poletje smo zniža^li oen© radi prevelike zalogc blaga za 15%. Dunijo se !/^t»tovl|t'Me cbleke prvovrsrne kvalitete kakor tudi po meri in sicer: niONke oblčKe že od On 230*- nap ej, otrošktt oble^e od 3-10 let od Dn 75*— do 130—, fantovske obleke od 10-16 let od Din 150 — do 250' O;dejte >i zäh.i^o. ^r Nakup neprisiljen. Zigro Weiss Ceije-Gratoejrje (nasproti Mcstnega mlina) Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, kl že obstoia 64 let Celjska mesfna ^ ^nilnica w CELJU, KREKOII TRG (v «astni päac« pri kttlodvoru) Prihränkom rojaköv v Ameriki, deturju nedo- letnih, kj ga ulagajo sodišta tc-r naiozbäm cerkvenegu in občin- skega denarja posveža posebnG pažnja. Hraniinica daje poso- jila na zemtjisca po najnižjl obrestni meri Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vloge jamči poseg premožcnja hranünice še mesto Celje z vsem premoženjcm in vso dtavčno moco. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove /Tobe« in Žvezno t'.skarno Milan öetina. -- Oba v Celju.