JanuS Golec: 5vetonočn!po$ovori innjih posledica. Pi stričevih. Za boSčne praznjke 1. 1918 je zbolel naš g. dekan. Naprosii je nvene, da bi apravil mesto njega na božični praznik pozao sv. opravilo. Na dan pred Božičem proti večeru sem stopal mimo RtrKevih. Teta me je zagledala skozi okno, me povabida v hišo ter prosila, naj ostanem pri njih na sv. noč, ker imam čas in jim bom kratil večer s pripovedovanjem vojnih doživljajev. Ubogal sem ter ostal. Po kratkem prigrizku je prinesla teta stare, iz lesa Jzrezljane jaslice in jih ometala, ker so bMe mcčno zaprašene. Stric je privlekel iz lope v sobo sTnreč'a, nabijal sve že vejice po stenah kotar kamor je pritrdila teta osnažene jaslice. Za zeknjem in ja^licami so prišli na vrsto papirnati vend, cvetlice, jabolka in orehi. Da bi viseli vsi ti okraski na smrekovih vejican na obe strani enako, je sedel stric na peč in povel evsl od tamkaj teti: »Mica, ta venec sem bolj, ono rožo tja bol> jabolko spusti bolj na dolgo, oreh je preveč na desno.« Čez dobro uro so bile jaslice okrašene s kmetskim kinčem, strlc je pljunil zadovoljno s peči po tleh, si prižgal čuka in opcmnil teto, na<j pripravi na mizo kruha m pi|ače, ker bodo prišli vsak čas sosedje na običa]ivi svetonočni razgovor. Krog 7. ure zvečer se je začela polniti izba. Prihojali so sosedi, stari in mlajSi, ki so se vrnili pred kratkem iz vo>e. Akoravno so že hodili leta in leta k stričevim na sv. večer, so hvalili iin občudovali tudi letos jaslice, ki so tako lepe in okr&šene bogato, kakor pri nobenem drugem gruniarju v farl Po pohvali jaslic je zakrožila med zbranimi kupica, »os^dje so sedli za mizo, začeli kaditi in politiziTati. Ko so uni& enkrat opravljena politična razpravljanjji, so se lotili moiakarji doiivlja ev s strahovi. Pomenki o »trahovih. Ko je udarila »tricu izza mlze na peč v uho beseda: strah, sc je spustil s peči, vtaivnil v žep čuka in sedel za rnizo. otrica ni zanimala prav nič takratna prevratna politika, na/ljuos« so mu ~-e povesti o srečanju s Strahovi. Te strašiLne kvante, kaitere je čul iz drugih ust, je pretvarjnl po svoe in kramal z njiml pri sosedih ter sorodnikih ob priliki furežev. Raizgovor o strahcva\ je otvoril tudi to noč stric s par dogodbicami iz lastnega življenja, ki so bile poslušalcem očividno že davno znane. Stari sosed Martiak je bil mnenja, naj bi povedal kako o strahovih jaz, ki sern duhovnega stanu in sem bil dolgo na vojski. Izgovaral sem se, da mi ne pade nič na um kaj posebnega, ampak mi je znana iz lastnega doživljaja pred vojno samo ena. Moral sem z njo na dan in začel: Kbplan sem še bit na Remšniku. Z župnikom sva večerjala v zimskem času v kuhinji. Po mojem povratku iz Maribora sva sedela sneženega ziimsk&ga večera v kuhin if krog naju dva psa, V zarpečku: kuharica,, hlapec in dekla. Naenkrat je počilo nekaj, kakor bi kdo ustrelil, luč je ugasnila, psa sta zalajala ter se spustila proti vratom. Nas vse je preletel strah, užgali smo Iuč, ki je zopet gorela . . . Nikdo nš znal za vzrak, kaj je počtlo in zaflca] |e ugasnfla luč, Drugo futro po tem dogodku je močno rairbijalo po vežinih watp'i. Razbijanje je vzbudilo merve in župnika, Obt\ Bva bia prepričana, da klire mežnar na sipoved in iru *e bodo odprle žeAske. Udrihanje po vratih je nehalo, ien5*« niso šj> jdpirat, ker niso slišale prav nič, akoravon so že luščMe v kuhinji koruzo, iz stolpa se je oglasil mrtvaški zvonček. V z&krisHji je povedal nama z župnikom mežnar, d'a je umrl ob pol Sesti \iri zjutraj naš dobri sosed — stari Harlak. Vsi so pritrjevali povesti mofega doživliaja, le Jakopičev Antonič, ki je bil dolgo časa na fronti, j€ pljunfl zaničljivo po tleh s pripombo: »Kaj boš lagat, faz sem videl in čzkusil v vojski stotavžentkraf več ^trašnega nego vi vsd skupaj, a s strahovi se nisem irečal, ker jih ni!« Teta j»? karal.i Antoniča, naj ne bo tako neveren, naj si zopet ^ipomore za vero v verne duše, kate.ro je zapravil v vopki. Antonič se je še naproj zaklinal, da )e strah na sredi votel, krog in krory ga pa n,ie n; ;n mo pCM:val, naj povem še kako strašno iz vojske, če ]o vem. Izzvan od uivSega korporah. sem povedal še tok: Ko po me precenili, da sem invalid, ki ni za fronto, sem služboval par mesecrv v Gredcu. lz Gradca sem se vozil okrog po mestih Stajcrske, 'Kjer so bili nastanjeni vrjaki in scm tem maševail, pridigoval in jih spovedoval. Prišel sem tudi v Gratwf'n blizu Grr.dca. Tamke je opravljal tedaj fupnijn nad 70 !et stari cisterci;en>ki pater Henrik. Mož je bil visoko naobražen, v mlaiših letih vzgo)i:el; umorenega tvstriiskega prestolonaslednika Ferd.nnnda, a na starost si ie žplel miru in se dal nastavlti za župnega upravKelja v Grntweinu. Ko sva sed©la s tem starim gospodom z.imskega večera po večerji za mfoo ter pušila, me je vprašal: »Vi, ali verjamete v šprRizmus (klicanje duhov)?« Odgovoril sem, da sem siišal ter čital o tem, sam pa nlsem nikdar poskusil, torej tudi nimam prav nobene vere v te coprnije. Gospod me je pogledal po strani med prezirliivim posmehcm, stisnil svinčnik v roko in nekaj čorgal križkraž po papirju. Naenkrat mu je padel z roke svinčniik, po~ rinil je papir pred mene in rekel: »Čitajte!« "¦• . Začudeno sem gledal, ko sem bral: »Henrik, poženi duhovna iz farovža, k«r je prikrifr Spijonl« Starček se mi je spet posmehnil, me potrepal po rami in mi razlagal celo zadevo, češ, jaz sem sedaj, ko m« je drčala roka po papirju, spiritiziral. Danes ni moj darv, me ne ubogajo duhovi, radi tega mi je tudi narekoval v roko in prste nek zli duh zgorajne besede. Spoštovani mož je rsadaljeval paufc o klicanju dvthov in mi zaupal tole: *Ko sem prišel pred leM v Gratvrein, ]e spiritkiralo tukaj vse. Ljudje so se ukvarjali s spiritizmom po cele^ dneve ter noči. Vsak je skušal zvedeti potom spiritizma«, kaj misli o njem na skrivnem njegov sosed, sorodnik fre prijatelj. Gratva nčani so živeK tedaj ined seboj v najhujših sporih ter sovreštvih, ki so se razvila iz tega proldetega spiritizkanja. Moral sem nastopiti z vso silo na prižnici in v spovednici, da s«m prepričal Ijudi o kvarljivost« in goljufiji spiritizma, ki je poguba za človesko družbo. Jaz tedaj še aisem verjel v klican"e duhov. Neko nedelj«* po pridigi mi je prinesel priprost kmet ir.alo mizlco B.B treh nogah in me prosil: »Gospod žugnik, shranite Vi ln skrijte netcaro tegu tronožnega vraga, ki mi je prlskakljal nocoj na postelj pod odejo. Moja stara tišči cele večere prste na nuzico in ]o itnprašuje: Kje sem bM, kod sem hodii, s koni sem govoril?« Vzel sem mJzico dn kmet je odšel. Začel sem se za« nimati za to napravo in sem držal tudi j&z prste na mizico. Gotovo sem se ukvarjal s polaganjem prstov v raznih legah na leseno pioščo dobrih 14 dni. Sele potem času se je začela gibati ter premiikati mbica in jaz sem 66 izvežbal do danes tolikanj v spiritiziranju, da lahko cel« pismenim potom ' izprašujem duhove razne tajiio^ti. Po~ kaeal vam bi danes še marsdkatero skrivnost, a ne morem, \t%r ni moj dan. Poklical bom mojo kuharico, ta Je ena najbolj izurjenih spiritistkinj. Prišla |e v Bobo gotovo močno nad 70 let stara ba» buTa m sedla za dolgo ter šiioko hrastovo mizo, za ka« tero sva sedela midva. ŽensJca je zas>adila svoj čarovndški pogled v mene ire me vprašala: »Na kaj želite, da Vam odgovorim?« Stavil sem Ji razna vprašanja iz la^tne preteklosti. Prt vsakein vpraian u sem dobil resničeiv na papir napisan odgovor. Bable me ni videlo do tedaj in iudi jaz nje ne, Gledail sem začudeno v ta meni nerazumljivi žsnsko-babilonski stolp in g. pater je onenil: »Sedaj verjamete v klicanje duhovV« l^. Sem skomiznil z ramami in zmajai z glavo. Mojci neverjetnost je dražila starega, radi tega j» <>dločil kratko: ^Vprašajte, ako nas pride lahko obiskat i»ocoj kateri iz cnega sveta?« Na to vprašanje sem čital odgovor: »Pride ob 10. uri Franjo Protter, umrl dne 12. fešbruarja 1865.« Ko sem čitaf te besede, mi je postalo tesno pri srcu, gospod je opazil mojo z vso silo zadrževano plahost, z&sukal pogovor na vsakdanje reči in me silil h ka enju, Otresel sem se že precej neprijetnih utisov špiritiziianiaij, pa >je pogledal pater na uro in rekel: »Aha, sedaj je ravno deset!« O križ božji, kako je nata neka; streslo mJzo, zaro» potalo in težka hrastova miza se je pomikala proti meni med ropotom vedno bliže in bliže . . . Vem, da so mi zaštrleli po koncu vsi lasje, zavpil sem v nepopisnem strahu, zbral vse še preostale mo<^i, se pognal preko mize proti \T8tOTi, skozi duri v mojo sobo kar naravnost porj odejo. Sp^l nisem celo noč. G. upraviielj me je še vprašal drugo jutro ,pri odhcdu: »A, sedaj najbrž verjamete ne samo v duhove, am-< pak tudi v strahove.« Pokimal sem, podal mu roko, v Gratwein me ni bilo nikoli več! Tako se je glasil raoj drugi doživljaj z duhovi in «tra«» hoTL Antonič je zopet pljunil in te obregnil: »Kaj vraga boš lagal, ko si si zmislil zgodbo, ali jO pa kje čital!« Trdoverno teto je postalo pri moji povesti tako strah, da je šla v štiblc molit za verno duše. K besedi se je glasil stric in nam povedal storjo xt Rozinem kobvTatu. Kolavrat Vsi ste poznali, Jt? zafd siric, na§o staro Ro»o. SIužila je pri naši hiši blizu 45 Ipi ter umrla lansko leto. Phdna je bHa in skrbna rajna Roza. Imela Je napako, da Je predia ob nedeljah Itt prazni&jh. Bo3 ee rlcala Roea, lem ji pravil večkrat, ker ne spoštuješ praznika, a vsi opo mini so biii zamain! Roza je smatrala prejo za lahko delo h\ ga opravljala tudi ob Gospodovih dneh. Laiii je umrlo bable, njen kolovrat smo spravili gor na podstrešje t kot med žitne škrinje. Kmalu po Rozini smrli me j« opozorila moja stara, ki ima bolj tanko spanje, da v noči cvili in kiopoče večkrat tako med 11. in 12. uro po podstrešjuv kakor bi gonile nevidne moči ive¦Mimazan kolovrat. Niti ver>l nisem skraja tem Micinhn kvantain, a me je wbudila v noči, slišal sem sam večkrat cvil in ropot kolovrata . . . Možja, »anjato se mi je — ne, videl sem eelo v noči pred seboj Rozo, ko je stopdla pred mcjo postdj in ml pokazala desno roko, na kateri sta bila obžgana palec in kazalec. Rozina prikazen mi je rekla: »Tona, tolikokrat si me svaril, naj ne predem ob ne<ieljah in p'aznikih, a te nisem ubogala. Žugal si mi7 da' se bom še vicala radi nespoštovanja Gospodovega dne; flej moja dva prsta, 9 katerima sem vlekla predivo s kodelje — oba eta obžganaU Po tem razodetju je zginila pukazen ... »Lagal je Golečev kaplan«, se ]e oglasil Antoniič, »Jco nas je farbal s strahovi na Remšniku in s strašilom t Gratvreimu, a trikrat bcrtj babjeverno ai se izmislil ti, Tona!« Stric je vstrajal pri resničnosti svoje povesti, AntoalŁ nas je zmerjal yse s starimi babami, končal je prepif atari Martjak s predlogom: »Teta Mica ti je že povedala, da si zgubil vero t rerne duSe na vojski. Ce si res tak Tomai in junak, pa pojdl nocoj po 11. uri na podstrešje in poženi z nogo Rozin kolovrtrt tako, da bomo slišali njegovo vrtenje tudi mi sem dol v sobo. Ako se upaš, bom dal po pozni maši na Štefanovo za pet litrov kuhanega.« Martjak je razsodil pametno, tega mnenja smo biti mL Antonič je še pljunil zaničljivo in nas zagotovil medl zastavo lastne duše, da bo sukal ta strašilni kolovrat celo uro, da bo res tudi zaslužil pet litrov kuhanega. Razmotrivanja o strahovih i-n dmgem svetu eo bila • to staro končana. Možaikarji so prijeli za karte ter začell tiuraka. Teta je še vedno molfla glasno v štiblcu z& verne du3e; mi smo durakali. «¦ Ob 11. uri je spomnil Martjak Antoniča na podstre4je, kolovrat in 5 litrov kuhanega. Morain že povedati, da je pobledel naš junak pri tem opominn. Kmalu je zbral prisotnost duha^ se odkašljal v zadregi, vstal in dregnil strica, češ: »Daj mi fctč, da bom naSel kolovrat« Stric mu je prižgal kuhinjsko leščerbo; Antonlč se je armotai pri durih v vežo, čuli smo prve korake po stopaicah na podstreSje . . . Možje »o odložili karte, obrazi so Be jim zresnili, pridržali so sapo, uprli poglede proti durinv nastala je v izbi grobna tišina . . . Antonič je bil že na dJah. Nekaj je še ropotaje razmetal in slišali smo: »Aha, tu-le sil« Nckaj je zacviknfto, s« zavrtato . . . Vsi smo sJišaii, «»ia ie suče ined cvilenjem stari — Rozin kolovrat . . . Pogledali smo molče jMartjaka, ki je že segal y iep, kalcor bi hotei odšteti kar nocoj denar ta 5 litrov kuhanega. Po podstrešju se |e razkgal lahen ropot kolovrata. Antonič |e še zaklical z dil: »Ste čuli«, odstavil nogo s kolovrata, slišaU «mo 8e BBmo počasni — cvik — cvik — a tudi ta je potihnil, — koloinat se je ustav3  Za por trenutkoT potpoJna tiSlna — — Nato pa — črep — pok — — Spogledali snvo se in vedeli: Antonifhi je padta * rofc le&Łerba in se rarzbUa — — Siišati je bilo še par korakov — glasen tresk — — fcumf — in Antomčev presunljivi: »Jerus, Marijaf« Kot bi pognal bombo med dede, vstalt ao na mah prebkddih bbrazoT — — — Stric je hušnil pnri ˇ šttblc k moleči teti; drugi pa |r1 Tratih ven na prosto. V izbo je odmevalo hitro Skripanje snega; možje so jo kin-ili vsak protl svoemu donvu. Ostal sjem som kot pribit v izbi. S podstrešja je stopal rvaglih korakov ined kletvicami Antonič in jo ubral skozi Łe odiprta vežna vrata. Stric in teta sta oba molila na glas s tresočimi giasovL Zmuznil sem s« še jaz v sosedno sobo in se zmotal ¦V posteij. SptA nisem, ker so mi odganjala apa-nec ugibanja o AntonJčevem: Jezus, Marija in Rozinem kok)Tratu. Ko se je zdanilo, sem vstal. Stric in teta sta še spala, izmučena po prestanem slrahu. Podal sem se z vžigalicami na d3e. Vse stopnice so bile okrvavljene, 9led krvl je vodila v kot do velike, težke javrove skrinje. Skrinja je bila tudi oštrafotana a krvjo, v ikotu za skrinjo j« počival mirno stari — Razin kolovrat. S težaA'o sem dvignil težki pokrov in pogledal po frhu skrJnje, ki je bLla polna pšenice. Prav zgoraj na pšenici so bši v steti krvi konoi treh Antoničevih prstov  Zadeva s straštlnim kolovratom mi je postala Jasn« na mah. Pri stričerih so *e držali one stare vere, da se moraio odpreti na tveto noč žitne skrirvje, ker jih blagoslavlja ravno to noč nevidna — nebeška moč. Teta je naročila, da je hlapec odprl teike Łitn€ skrinje in podprl pokrove x deščicami tako, da je bila skrinja odprta za nočni blagobJot na pol Antoniču je zdrknila fe rok leščerba, v temi je tipal okrog, zadel z desntco ob ono deščico, ki je držala pokrov najtežje nkrinje, pozabil ]e izmakalti pravoCasno prste in oslall so r Huinfi okrvavtjeni ier ločenl m vedno od iive roke . . . Po tej ugotovitvi sem Sel maSerat (n se rrnH k stri* čevkn enkrat popoldne. Stric in teta sta ie bila vn bkda od straha PravSa sta mi, da govori že vse po fari, da so raznesli strahovi nevernega Antoniča na drobno kot »olnčni prah. Krik: Jazus, Mari^a- ]e bil njegor zadnji glas na zemljL Razložil sem celo ttrašilo ob&m&, « ga ni Terjel no bedenl Enlorat na spomtad leta 1919 sem videl Jakopiičevega Antoniča, ko je pascl krave na travniku in porinil hitro desnico v 2ep, ko je zagledal mene. Grdo je gledal, ker sem se mu smejaJ in ga vprašal, če verjame. v strahove. PljunU je, ker je čikal in mi dal ta-le odgovor: »Vi veste, kako je bilo. Ljudje naj govorijo o prokletem kolovratu, kar hočejo. Jaz od zadnje svete noii tudi pravim: Nekaj je in iz mrtvih se ne sme briti norcev.« Na vprašanje o stavi za 5 litrov kuhanega mi ni odgovoril, ampak mi pomolil pod nos desnico, na kateri manjkarjo zgornji deli treh pTstov od palca naprej. Stric in teta pripovedujeta še danes grozno storijo o Rozinem kolovratu, ki j€ odgrizrul na sveto noč 1. 1918 nevernemu Antoniču tri prste na desnici. Po stričevem in tetinem zetrdilu kolovrat ne cvili in se ne vrti več v noči mcd 11. in 12. uro. Stricu se tudi ne sanja več o Rozinih obžganih prsiih, n'ena duša je našla mir, ker ce Se danes pokori za ivjo na tem svetu neverni korporal — Jakopičev AnlonLč, ki bo nesel na drug! svet na «v. noč odtrgane in prikrajšane prstel — — — |