(Miištffs In upMšfuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
ubaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti ▼«rk dan od 11. —12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 59.
Haročnina listu:
Celo leto ...... f2	K
Pol leta	6	K
Četrt leta............. 3	K
Mesečno................ |	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 27. maja 1910.
Letnik II.
Kadi praznika ima današnja številka samo štiri strani.
Politične ekskurzije.
Na Dunaju je zopet zelo živahno. Akoravno se ne vrše plenarne seje nepretrgoma,' in imajo marsikateri dan seje samo odseki, so vendar zbrani na Dunaju vsi poslanci. /Popolnoma umestno je, da se tudi mi nekoliko ozremo v to politično vrvenje in pre-motrimo razne .tajne in odkrite sile, ki povzročajo to živahnost.
V ospredju situacije stoji okvirni zakon. Pred nekoliko dnevi smo že 'označili na- tem mestu veliki pomen takega zakona za vso državo, v, prvi vrsti za nas Jugoslovane. Povdarjamo samo še enkrat: Ako bi konsekventna in smotrena politika našilf poslan-' cev ne dosegla drugega kakor to, da je potisnila v ozadje zastarele in podedovane politične nazore, ki so poznali narodni boj samo na Češkem, / potem je njen vspeh zgodovinske važnosti. To- se je pa faktično zgodilo. Taktika naših poslancev v državnem zboru in slovenska obstrukcija v 'štajerski deželni hiši ste vzbudili pozornost vse države za naš1, jug. Med slovanskimi poslanci in med socialnimi demokrati je splošno navdušenje za okvirni zakon, M bi naj uredil jezikovne razmere v celi državi. SSavnotako j sudetski Nemci ne odklanjajo okvirnega zakona in celo med alpskimi Nemci se je začel tajati led. Treznejši in dalekovidnejši elementi med njimi, v prvi vrsti poslanec ’Steinwender, so pričeli spoznavati, da za državo ni druge poti iz sedanjega katastrofalnega ma-rastičnega položaja, kakor pošteno in odkrito; premirje Nemcev z ostalimi narodnostmi. Časi nemškega gospodstva v Avstriji so enkrat za vselej minuli, nemška nadvlada mora pasti, 1 to uverjenje si pridobiva tudi med Nemci vedno več tal. r Žalibog je pa, med Nemci še vedno dovolj prenapetih oholežev, ki so za vsako zđro.vo politiko nedostopni, < ki v svoji zakrknjenosti ne poznajo ne koristi ljudstva, ne koristi države, ampak samo lastni žep, r ki živi od hujskanja. Ti škodljivi! elementi1 so tudi že pričeli ’ intrigirati proti češkim agrarcem, ki hočejo predložiti načrt o-kvirnega zakona,. Da bi že v začetku vstvarili slabo razpoloženje in vzbudili v gotovih krogih sum nad poštenimi hameni Slovanske Unije, lansirajo v svet vest, da je predlog čeških agrarcev 'naperjen proti
vladnim jezikovnim predlogam, ki so v marsičem za Cehe nesprejemljive. Upajmo, da se te intrige ne bodo posrečile in bodo imeli poskusi Slovanske Unije rešiti državo iz trajne krize, vspeh.
Druga važna točka sedanjega položaja je; italijansko vseučiliško vprašanje. Ko so se Italijani lansko jleto vdinjali vladi, so že videli v duhu pred sabo ponosno stavbo italijanske univerze v Trstu. Te fantastične iluzije so se jim sedaj razblinile. Naša nemška vlada dela popolnoma po geslu: Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan, der Mohr kann gehen. Vladne stranke, ki so bile lansko leto, ko so rabile Italijane, da so lahko držale vlado,, polne navdušenja za italijansko univerzo v Trstu, so se pričele retiri-rati. Vedno bolj pogostoma in vedno bolj odločno kur-zirajo po časopisju vesti, da z italijansko univerzo v Trstu ne bo nič. Akoravno se primeroma nemški krščanski socialci gorko zavzemajo za Trst, prihajajo že iz njihove srede vesti, da ni upanja, da bi; Italijani s svojimi zahtevami prodrli drugače kakor »v sporazumu s Slovenci. 'Že v ljudski zbornici najbrže predlog za Trst ne dobi večine, ker je med nemškim frajzinom imočna agitacija proti. Se bolj dvomljivo pa je, da bi bil predlog sprejet v gosposki zbornici, ki je svoje lansko za Trst govoreče stališče popolnoma spremenila. 'Najhujši odpor proti Trstih kot sedežu italijanske univerze pa vlada pri ministrstvu in pri drugih merodajnih faktorjih,; ki se hoje iredente, tako da je skoro izključeno, da bi bil tozadevni sklep sankcioniran.
Iz vseh teh momentov sledi, da se; prešeren in izzivajoč klic Italijanov: „Trieste o nulla“ (Trst ali nič) Še ne bo kmalu uresničil. Sedaj ponujajo Italijanom univerzo! na Dunaju, 1 v Roveredu,' ali pa v Tridentu. Raditega so nevoljni in že napovedujejo vladi hoj. Ker so pa Italijani vladi brezpogojno potrebni za njeno slavno znano skrpucano večino, zato bi jo afront te akoravno male skupine spravil v neprijetnosti in že kroži vest n predstojeći krizi.
Naj bo temu že tako a,li tako, gotovo je, da je naš notranjepolitičen položaj nevzdržen. Ako; hub prezremo v oholi pozi nemškega zagrizenca nevzdržnost v nacionalno-politienem oziru, (potem nam še vedno zija nasproti polom državnih financ. Vsepovsod sam deficit. Poglejmo danes nezdravo stanje državnih železnic. Država ima investiranega;1 v železnicah
5.484,684.000	K denarja. Ta lepa svotica se pa obrestuje z lastnimi dohodki samo s 3%, kar je premalo. Četrti procent mora plačati država. To bo pa znaša-
lo v tekočem letu 67 milijonov. Da tako ne,- gre naprej, je umevno. Treba bo upravo korenito spremeniti in s pametnim ravnanjem ustvariti ravnotežje, ki je prva zahteva vsakega zdravega gospodarstva.
Za rudarje.
Socialni demokrati so v državnem zboru stavili nujni predlog, s katerim se vlada pozivlje, da naj nemudoma zniža, tarife za češki premog in. oh enem vzdrži znižane tarife za šlezijski premog, tako da se izvoz češkega rujavega premoga v inozemstvo olajša in da se mu v tuzemstvu odpre nove dežele za spe-čavanje. 'Zlasti alpske 'dežele se hoče preplaviti s češkim premogom.
To bi bil za naše premogokope (hud f udarec, ker delajo pri mnogo slabših produkcijskih razmerah nego čefški. Trboveljska [ premogokopna družba na primer radi tega celo grozi z odpuščanjem več stotin delavcev.
Med alpskimi premogokopi se. je radi tega začelo gibanje, da se prepreči ta napad na skupne interese premogokopov in delavstva. Že započeta akcija (meri na to,! da se znižanje tarifov za češki premog ne sme raztezati tudi na okoliše beljaške in tržaške direkcije državnih železnic in na ozemlje južne železnice.
Tudi v (parlamentu se bo akcija nadaljevala. Državni poslanec dr. Benkovič je ha podlagi došlih mu podatkov že storil nekaj korakov na merodajnih mestih.
Delavstva v Trbovljah se polašča vedno večja skrb za obstanek, ker družba polagoma delavce odpušča in delo omejuje. Celo „Feierschichten“ so že upeljani.
Socialnodemokraški predlog je brez dvoma naročen od čeških premogovih magnatov.
Slovenska obstrukcija.
Že marsikatero besedo smo spregovorili o obstrukciji naših poslancev v našem listu. Kakor smo radostno; biležili možat nastop naših' vrlih kmečkih poslancev,, tako smo morali večkrat ostro in krepko pobijati zahrbtno in lažnjivo intrigiranje slovenskih liberalcev, ki jim ni nič sveto in imajo vse svoje programe vedno na prodaj.
PODLISTEK.
Prva Slovenca na švicarskih ledenikih.
Potopisne črtice — spisal A. Cilenšek.
(Konec.)
No — meni se je ta hvala pri vsakem koraku vedno manje dopadla, f presneto -trdno sem moral stopati, da nisem spolznil na levo ali desno v prepad.
Prav od srca sva si oddahnila, ko smo stopili ob deseti uri tik koče zopet na trdna tla.
Celo po domače se pozdravimo z onimi turisti, katere je pognala huda nočna burja f od ' Spodnjega Mönchsjocha j nazaj v Bergli-kočo. 'Tolažili so se s trdnim sklepom, da bodo takoj drugo noč izvršili svoj Jungfrauski pohod.
Posebno se je veselil srečne naše vrnitve čuvaj, ki mam je takoj postregel z dobrim čajem.
Ko sva mu plačala po 4 !Fr. za prenočišče in kurjavo, nisva pozabila nagraditi njegove postrežlji-vosti z dobrim napitkom.
Prav srčno sva se poslovila od ljubeznjivega starčka, Četudi ne bova najbrže nikdar več ' zrla v njegov resni obraz, vendar ga bova ohranila v trajnem spominu..
Ob VAX. uri dopoldne se zopet navežemo na vrv ter vzamemo — ali za vselej, ne vem f-' slovo od simpatičnega gorskega zavetišča,.
Silno neprijetno iznenađenje ' smo ' doživeli ob oni ledeni steni, ki pada kakih 300 m skoraj navpičs no navzdol. Sredi nje smo trčili skupaj s tremi turisti in dvema vodnikoma.
Dobre četrt ure je trajajo, da smo se srečno zopet razšli. Se zdaj me spreleti groza, ako mislim na to, kako smo bingljali ob cepinih nad strašno globočino, me da hi !se mogli kam opreti z nogami!
Pod štrlečimi seraki smo f na vodnikov opomin kar bezgali čez ledeniške razpoke — opoldansko soln-ee bi kaj lahko prevrglo takšnega velikana' na nas, kar bi brezdvomno morali kvitirati z bornim svojim življenjem.
Ne zmeneč se za elegantne „veleturiste“, ki so tudi danes v obilnem številu ('skazovali čast' onemu „Gruselturmu“ s svojimi mogočnimi stopnicami, hiteli smo naravnost proti postaji Eismeer, od koder so nas že davno opazovali mali in veliki „gukerji.“
Preden vstopimo v rov, se razvežemo.
Peter Inäbnit pa nama poda žuljevo svojo desnico, češ, zdrava sem vaju prevzel f in zdrava vaju zopet izročam Jungfrauski železnici!
Na peronu naju zaprosi, da mu napišem v vodniško knjigo spričevalo, kakor terja postava,
Ko ga opozoriva, da bova pisala v slovenskem svojem jeziku, se hitro odreže:
„Tem bolje, gospoda; le poglejte v knjigo, našla bosta ruska, angleška in francoska, spričevala, na katera se s ponosom sklicujem, kedar mi je prevzeti kakšno veleturo.“
Ker sva spoznala v Petru Inäbnitu jako mirnega, ljubeznjivega in res izvrstnega vodnika, sva mu poleg izgovorjenih 70 Fr. rada navrgla kot zapitek še 5 Fr., česar je bil mož zelo vesel.
Podavši mu v slovo svojo desnico, ga šaljivo vprašam, •? če znabiti sluti, kakšnega sta,nu da sva s tovari §6in
„No — gospoda sta gotovo katoliška župnika!“
„Zadeli ste precej resnico“, mu odvrnem; „jaz’ sem katoliški župnik na Štajerskem, a moj tovariš je učitelj veronauka v Ljubljani na Kranjskem.“
„Toda na čem ste pa spoznali najin stan vi, ki ste reformiranec?“ ga zopet vprašam.
„Zapazil sem, da ste v Bergli-koči včeraj stopili k oknu, kjer ste molili brevir, ki ga naši duhovniki nimajo!“
Spoznal sem, da Peter Inäbnit ( ni samo dober vodnik, ampak tudi izvrsten opazovalec In pa tudi — logik!
Ali naj sedaj Še opišem, kako sva se vozila z Jankotom zopet navzdol na Kleine Scheidegg, kako sva prišla v Lauterbrunnen ' in še isti večer v sve--itovnoznani Interlaken? Ddkrito povem, da za sedaj tega ne morem!
Preveč so se mi oživeli spomini na one kraje večnega leda, kjer bivajo lepota In groza,, veselje in strah, življenje In smrt tako blizo skupaj!
Mak.
(Zgodovinsko kulturna črtica.)
Na Murskem polju Še čislajo mak. A naši davni prednamci so se z makom več pečali, nego se to godi sedaj. 'To nam priča .,maico:er“, oni del stope, podoben valku, ki kaplje v votlino, v kateri se nahaja n arina, ki se ima obhati, ali po staram, treh. Gotovo so imeli mnogo maka, .ta so ga trli v stopah in znabiti radi maka znašli stope, ker je po makoterju stopa z makom v tako tesni zvezi. Tudi imamo mnogo lastnih imen i,Makoter.“ Tudi to dejstvo je gotovo z makom v zvezi.
V moji mladosti so še ljudje kaj radi čislali makove povitice. /Napravilo se je hajdinsko Itesto, mak se je obhal na moko, skuhal sv mleku, zabelil, pa precej na debelo po testu namazal.: Testo se je izvilo in povilo v okroglo povitico. Odtod nemška „potica.
Tudi hajdinske žganke so na ta način (belili.
Posebno (Odločno smo morali nastopiti proti liberalnemu učiteljstvu, ki je radi svojih plač pohodilo v blato vse naše narodne, kulturne in gospodarske zahteve, ter začelo delovali v zvezi z našim smrtnim sovražnikom, z nemškim frajzinom, na sramotno u-klonitev naših poslancev. Veseli nas, da nam dohajajo iz vsega Spodnjega Stajerja glasovi, ki izražajo svoje soglasje z našim nastopom proti liberalni stranki sploh in proti liberalnemu učiteljstvu posebej. — Ljudstvo vedno bolj uvideva, da ljudje, ki hočejo izročiti radi treh milijonov vse slovensko spodnještajersko ljudstvo nemškemu molohu, ne zaslužijo nobenega pardona. fRavnotako nas tudi veseli, ko vidimo, da vse liberalno egoistično ovinkarjenje nič ne izda in da stopajo naši poslanci ' ne glede naj te žalostne poskuse nemoteno po začrtani poti naprej. Veseli nas pa tudi, ko vidimo, da se najdejo1 na nemški strani krogi, ki vsaj kolikor toliko umevajo naše opravičene težnje in smatrajo za povzročitelja sedanjih odnoša-jev v deželi, oholi in zabiti nemški Irajzin.
„Grazer Volksblatt“, glasilo nemških krščanskih socialcev, prinaša v včerajšnji številki z ozirom na štajerski deželni zbor zanimiv uvodnik. Clankar odkrito pove, da so obstrukcijo izzvali nemški liberalci, Poslušajmo:
„Zunanji povod za obstrukcijo je dal znani Wa-stianov predlog o sestavi deželnega Šolskega, sveta. Mirnejši in treznejši elementi [ med nemškimi nacio-nalei so bili iza kompromis, toda .vsi tozadevni poizkusi so se razbili ob trmoglavosti gotove klike, ki jo je podpirala socialna demokracija. Pričakovati je bilo, da bodo ti radikalni elementi, ki hočejo z glavo skozi zid, svoje neodjenljivo stališče spremenili, ako se bodo med tem prepričali,' da volilci neS umevajo njihovega radikalizma. Ti divji Ajanti v nemško-na-cionalnem taboru so upali, da bodo po zaključenju deželnega zbora nastopali kakor nacionalni heroji po shodih f in jim bo na tisoče volilcev veselo vsklikalo nasproti, ker so začeli v deželni hiši ostreje in krepkeje nastopati. Akoravno so se ti upi izjalovili in poslanec Wastian sam priznava, da so doživeli s shodom v Gradcu, ki so ga napovedali ö tolikim pompom, sramoten liasko, ostajajo nemški nacionalci na svojem odklonljivem stališču.“
Nekoliko vrst pozneje se glasi: Krivdo radi ne-sklicanja dež. zbora se poskuša naprtiti vladi. Toda s tem nerodnim izgovorom 1 ne bodo ’ imeli sreče nemški nacionalci in z njimi združeni ustavoverni veleposestniki. Kdor ima priliko, da lahko pogleda za kulise., ta bo opazil, ( da, je svobodomiselna nemška, večina sužnja neke radikalne klike, ki fvodj katastrofalno politiko, da bi spravila iz deželnega odbora one deželne odbornike, ki ne plešejo po njenem taktu in zasedla izpraznjena mesta s svojimi pristaši. Ako si to predočimo, potem lahko razumemo, zakaj pobija ta klika vsak kompromis.“
Tako glasilo nemških krščanskih socialcev. — Ako upoštevamo ta izvajanja, J potem se nam zdi početje naših liberalcev še podlejše. Pošteni Nemci u-mevajo naš boj, ki ga je rodil nezaslišan terorizem in izdajalski rodni bratje pa vale z nesramno drznostjo briskiranje nacionalne večine in jo odkrito obsojajo, vso krivdo in odgovornost na nas, ki smo započeli boj za pravice našega ljudstva in nam mečejo polena pod noge. Gotovo nimamo pravih besed, da bi primerno označili tako efijaltsko delo in rovanje.
Pristopajte k Slov« Straži!
Iz pravil „Slovenske Straže.“
§ 1. Ime in sedež društva.
Društvo se imenuje „Slovenska Straža'“ in j« ustanovljeno za. vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele in ni politično. (Vodstvo f jn / sedež društva je v Ljubljani.
§ 2/ Namen društva.
Namen društva je obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva ha katoliškem, narodnem in patriotičnem temelju.
§ 3. Sredstva d r u Š t v a.;
Sredstva so prosvetna in gmotna.
Prosvetna sredstva so sledeča:
To so bili gotovo ostanki makovih hran, katere so naši davni prednamci v večjih jedeh, različnih po tvarini in obliki, zavživali. Prekmurski Slovenci še sedaj skoraj v vsaki pogači rabijo mak.
Sedaj murski polanci sejejo mak samo radi o-Ija, ki pa ni tako okusno, kakor tikvino.
Dokler je mak na njivi, se imenuje celo zelišče ko pa je pospravljeni* se imenuje'samo seme mak, /Dokler (je na njivi, 1 se tudi pšenica s slamo vred pšenica imenuje, ko pa je zmlačena, dobi samo zrnje to ime.
Mak ima velik cvet; iz istega semena cvete belo, modro m rudeöe. V tem cvetu tiči nekaj divnega, nekaj čarobnega. Zdi se v njem naslikana vsa krasota in poezija Murskega polja.
prideš nekoliko bliže do cvetočega maka, obstojiš nehote in občuduješ ,to naturao krasoto. To je pravcata trobojnica slovenskega naroda. (Mak cveti samo par dni, potem odpade cvet, in prikažejo se glave, polne mleka, v katerih se razvija seme.
Prvaki so ee trudili najti prilično trobojnico za naš narod, Stvarnik pa nam jo je v cvetečem ma^u divno naslikal.
1.	Društvo sestavlja odseke, po katerih spoznava narodne, kulturna in gmotne potrebe Slovencev, prireja j v ta namen poučna potovanja in izdaja nabrano gradivo.
2.	Prireja shode ali sodeluje pri že obstoječih izobraževalnih organizacijah* ustanavlja knjižnice in podpira že obstoječe, prireja tečaje, zalaga tiskovine, prireja narodne slavnosti, gledališke predstave, izlete, zbirke, razstave, muzeje in sploh vse, kar trna namen vzbujati ter gojiti zmise!' za domačijo, njen značaj, narodne navade, noše, sloge, umnos/ti„ krajevne lepote, telovadbo, turistiko in šport.
3.	Ustanavlja ali podpira šole in šolska društva.
Da pa društvo doseže svoj gmotni namen,
L podpira po svoji moči z denarnimi sredstvi slovenske nepolitične organizacije, priredbe (in ( naprave, časopisje in književne publikacije, ki so v zvezi z narodno izobrazbo;
2.	kupuje zemljiška posestva ter jih prodaja ali daje potem Slovencem v zakup brez kakega lastnega dobička;
3.	denarne podpira socialno koristne naprave, gospodarske organizacije, ustanove, mladinskovarst-vena, vajeniška in dijaška podporna društva, delavske strokovne organizacije;
4.	zalaga, in razpečava razno blago v društvene svrhe, V kolikor se za izvrševanje teh društvenih namenov potrebuje oblastveno dovoljenje, se mora to izposlovati.
§ 4, Pridobivanje denarnih’ sredstev.
Denarna sredstva društva se zbirajo iz;
1.	prispevkov društvenikov;
2.	daril, volil in podpor;
3.	z oblastvenim dovoljenjem prirejenih nabiranj;
4.	dohodkov društvenih ali v njegovo korist prirejenih veselic, gledaliških predstav, predavanj, razstav in publikacij;
5.	dohodkov društvenih podjetij, zasnovanih v društvene namene;;
6.	iz dobička pri razpečanemu blagu.
f § 5, 1C lan i.
Društveni člani so
1.	Ustanovni, ki plačajo vsaj’ 200 K naenkrat, ali pa vsaj v štirih obrokih tekom enega leta;
2.	redni, ki plačajo vsaj 1 K na leto, najmanj 10 K pa, če so društva, oziroma Joravne osebe;
3.	podporni člani, ki plačujejo vsaj 50 vin. na
leto.
Člani društva so moške, ženske in pravne osebe. Tisti, ki hočejo postati člani, se oglasijo pri društvenem vodstvu ali pri podružnici svojega okraja.
Vse svote, ki presegajo udnino, 'se bodo odslej izkazovale kot „Slomškov dar“ našo narodne obrambe. Zato vsak, kdor zmore, prispevaj vsako leto tudi po 20, 10 ali vsaj 5 K „Slomšekovemu daru", da z vsakim dnem naraščajo tudi denarna sredstva „Slovenske Straže.“
Vse darove in vsa pisma ■ najjse pošilja ' samo na naslov: „Slovenska Straža“ v Ljubljani.
Opozarjamo vse somišljenike, dai vpošiljajo od sedaj nabrej vse prispevke, namenjene obmejnim Slovencem, direktno „Slovenski Straži" v Ljubljani, Sedaj ko imamo centralo, moramo tudif skrbeti1 za pen-, tralizaeijo naših denarnih sredstev.
Podružnice se bodo snovale potom centrale, zato naj povsodi, kjerkoli nameravajo ustanoviti kako podružnico, to takoj javijo „Slovenski Straži“ v Ljubljani.
Slovenci, vsi k „Slovenski Straži“ !
Politični pregled.
Bosanske volitve.
Pri volitvah iz mestne kurije, i Idi so se vršile dne 23. maja, so zmagali 4 kandidati Mandičeve „Zajednice“ in delavec Mrljič, član „Udruge“. Dne 25. maja je volila skupina inteligence. Na katoliški strani sta izvoljena dva člana „Zajednice“ in dva „Udruge“. Med izvoljenimi sta predsednika obeh katoliških strank Vančaš-Požeški in dr. Mandič. Sabor bo baje sklican sredi junija k kratkemu zasedanju. Sele v jeseni bo zboroval delj časa. Za prvega predsednika sabora bo imenovan Alibeg Firdus, za prvega podpredsednika en Srb, za drugega pa katoličan dr. Mandič.
Volitve v Belgiji.
Kakor znano, vladajo v Belgiji že nad 25 let katoličani. Pod vodstvom katoliške stranke se je v tej državi povzdignilo narodno gospodarstvo, trgovina in kultura na zelo visoko stopinjo. Katoliška stranka vži-va v Belgiji velik ugled; to pa silno peče liberalce in socialdemokrate. Pri volitvah v državno zbornico, ki so se vršile v nedeljo, dne 22. maja, so se vsi nasprotniki katoličanov združili, da bi vrgli katoliško večino. A njihov trud je bil zastonj. Katoličani so sijajno, zmagali, ter so si obranili 49 mandatov, liberalci imajo 22, socialisti pa samo 18 poslancev. Belgija- ostane torej katoliška država.
Vatikan in Francija.
Laški listi pišejo o tajnih pogajanjih med Vatikanom in francosko vlado v svrho ureditve razmerja med vlado in episkopatom na Francoskem.
.	... i>	Kreta.
Carigrajska „Jeni Gazetta“ piše, da se je že dosegel med Anglijo, Francijo in Italijo sporazum glede oblike kretske avtonomije. Rusija Še ni dala definitivnega odgovora. Avtonomija bo slična oni vzhodne Ru-melije. Porta bo imenovala guvernerja, ki ga bo vzela izmed uradništva kake nevtralne države. — Kolika je na tej vesti resnice, se seveda še ne da dognati.
Raznoterosti.
Dr. Karol Verstovšek državnozborski kandidat S. K. Z. Kakor smo že poročali*, so si v nedeljo dne 22. t. m. zbrali zaupniki marenberške-ga, slovenjgraškega in šoštanjskega okraja deželnega poslanca dr. Karola Verstovšjeka za državnozborskega kandidata. Kakor nam brzojavno poročajo, se je vršil včeraj dne 26. t. m. shod zaupnikov gornjegrajskega okraja na Rečici. Tudi tu so se možje soglasno izrekli za kandidaturo dr. Ve r-stovšeka. Zaupni shod, ki je bil dobro obiskan je vodil gospod Turnšek mlajši, poročal je pa državni in deželni poslanec dr. Benkovič. S tem shodom je kandidatno vprašanje za S. K. Z. končano, D r. Karol Verstovšek je kandidat S. K. Z. Pozivljemo i vse naše somišljenike,,f da gredo z vso vnemo v boj za kandidata S, K, Z. Dr. Verstovšek mora sijajno zmagati. Pokapati moramo preperelemu liberalizmu, kako je dogospodaril v svoji; trdnjavi. Na delo!
Našim naročnikom. Pri pregledovanju poslovnih knjig smo opazili, da še več naših naročnikov ni poravnalo naročnine. Da se torej dotičnim list ne u-stavi, prosimo, da gg. naročniki blagovolijo poravnati dolžno naročnino. Obenem se pa tudi obračamo do nar ših somišljenikov, da v, svojih prijateljskih krogih delujejo za razširitev našega lista. „Straža“ si je pridobila zadnji čas velik ugled, kar priča vedno naraščajoče število naročnikov. Da pa se bo zamogla „Straža“ povspeti na višek, da se naš list, ki je postal priljubljeno slovensko glasilo, docela izpopolni, je potrebno, da se ga vsestranski podpira. „Straža“ je neodvisen list, zatorej vabimo vse dobro misleče Slovence v krog naročnikov in sotrudnikov. „Straža“ stane za pol leta 6 K, za en mesec 1 K.
Uredništvo in upravništvo „Straže“.
Duhovniške spremembe. Prestavljen je g. kaplan Anton Berk iz Gornjega grada k Sv. Barbari v Halozah, g, Jakob Rabuza od Sv. Barbare v Gornji grad, g. Leopold Kolenc iz Vidma v Dol pri Hrastniku, in g. Janez Zajc iz Dramelj v Galicijo pri Žalcu.
Iz politične službe. Cesarski namestnik je imenoval Franc Krajnca, narednika na kadetnici v Lie-benau pri Gradcu, namestniškim kancelistom pri okr. glavarstvu v Slovenjem gradcu,.
P. n. poverjenikom in članom „Matice Slovenske“, Po par. 3, društvenih pravil je plačati članarino v prvi polovici vsakega, leta, a doslej je plačalo le 26 poverjenikov. Letos izide „Letopis“1 z imenikom, ter pojde v tisk s 1. julijem. Kdor bo plačal pozneje, ne more priti več v imenik. Ce plačujejo ljubljanski člani že za bodoče leto, ko prejmo knjige za prejšnje, in če se Mohorjani drže roka, se ga bodo morali držati tudi Matičarji.
Jugoslovanska strokovna zveza ima v nedeljo, dne 12. junija t. 1. dopoldne ob 5410. uri zaupni s e -stanekv Celjuv vrtnem salonu Jiotela Tersohek, katerega sklicuje poslanec dr. Benkovič. Na tem sestanku se bode sklepalo o pristopu obstoječih delavskih organizacij na Štajerskem k J. S. Z., dalje o organizaciji J. S. Z. na Štajerskem, zlasti o snovanju novih skupin. Med delavstvom vlada veliko zanimanje ža shod. Razposlanih je okrog 100 vabil.
Južnoštajerski narodni muzej vi Mariboru je odslej zopet odprt ob nedeljah od 10.—12. ure, ob četrtkih od 11.—12. ure. Kdor si hoče druge dneve ogledati muzej, se naj oglasi pri g. Stegnarju, Wildenrainergasse 12, ali pri tajniku „Zgodovinskega društva“, prof. Kovačiču, Koroška ulica 10 (nasproti Cirilovi tiskarni). Vstopnina je ob nedeljah in četrtkih 20 vin,, druge dneve 1 K v prid muzejskega sklada, Muzej se nahaja v II. nadstropju „Narodnega Doma“. — Ponovno prosimo vse rodoljube, naj pošiljajo za muzej starinske, umetniške, narodopisne, naravoslovne predmete.	Muzejski kuratorij.
Liberalni izdajalci „bi se radi iznebili narodnega davka, „Narodni Dnevnik" od srede prinaša na uvodnem mestu jeremijado radi skupnega obrambnega dela. Korajžno pogreva Clankar stare laži, da smo mi onemogočili skupno delo v Narodnem svetu in v Ciril-Metodovi družbi, med tem ko je resnica, da so nas liberalci iz teh skupnih naprav moralno naravnost ven vrgli, ker so jih hoteli imeti za svoje ekspoziture, Ampak take laži pri liberalnem „Narodnem Dnevniku" niso nič novega. Bolj zanimivo je, da sku-šia naprtiti nam krivdo, ker se liberalna, (egoistična inteligenca! skuša otresti obrambnega dela. Kakor hitro so bili pri Narodnem svetu in Ciril-Metodovi (družbi liberalci lepo sami med seboj, so v prvem hipu zagnali velik krik. Ne ravno znana» liberalna požrtvovalnost je bila' (primorana, Sda se je nekoliko pokazala in poživila. A sedaj so se jaz ni liberalni sebič-neži naveličali > dajati denar (jn zaželeli so si nazaj
27.	maja 1910.
STRAŽ».
Stran 3.
One ease, ko so lahko lepo in frazasto govorili o narodnjaštvu in točili krokodilove solze za ljubljeno d» movino, žrtvovali in delali sof pa drugi, ?v prvi vrsti naša duhovščina. Sedaj morajo pa, sami govoriti in žrtvovati, to je pa preveč in bi se radi iznebili te naloge. Kako pa ? /Pa si je izmislila, brihtna glavica. Najlažje bo Išlo, ako lansiramo v svet vest, da se mora umakniti slovenska „inteligenca“' ( od r bra,mbnega dela — risum teneatis amicii’ — radi ^klerikalnega terorizma.“ iTako bi vsaj pred svetom prikrili svoje umazane nagibe. Pa ne bo šlo! Mi bomo delali pri „Slovenski Straži*, f vi pa delajte po svoje pri vaših društvih ( in se ne dajte motiti sod vaše sebične narave.	s
v
Štajersko.
Procesija z Najsvetejšim se je na včerajšnji visoki praznik vršila v našem mestu pri prav, ugodnem vremenu in v najlepšem redu. Udeležili so se je učenci srednjih, meščanskih in ljudskih šol s svojimi profesorji in učitelji, vsa katoliška društva s, svojimi zastavami, cerkvene bratovščine, dolge vrste belo oblečenih deklic, in neštete množice vernega ljudstva. Med društvi smo opazili tudi telovadni odsek našega „Orla“,# ki j©t bil posebno častno zastopan. Najsvetejše so nosili prevzvišeni nadpastir, obdani od duhovnikov in bogoslovcev. Za najsvetejšim so stopali v obilnem številu zastopniki raznih uradov. Več oddelkov > vojaštva je poviševalo sijaj te veličastno ganljive manifestacije katoliškega verskega prepričanja; in vsi nebrojni gledalci po krasno ozaljšanih u-licah so se kakor nehote klanjali ter izkazovali svoje češčenje pod podobo kruha skritemu Bogu, ko je Šel mimo njih, blagoslavljajoč vso naravo in vse prebivalce, bogate in revne, visoke in nizke, zdrave in bolne, vesele in žalostne, tiste, katerim je sreča mila, in one, kateri vzdihujejo v, raznovrstnem trpljenju — vse, ki ne zapirajo svojega srca blagodejnemu vplivu božje milosti in večne Resnice, . .*
Maribor, 'Pivovarnar Th. Götz ima kot uradnika nastavljenega nekega Emila 'Schara, ki pridno sodeluje pri podružnici nemškega šulvereina« za Kr-Čovino-Leitersberg. 'Ta podružnica f ima namen, z nemško šolo zadati udarec tamošnji slovenski Šoli.
Maribor. Naši ultra-nemški nacionalci pridno čistijo letošnjo pomlad plevel-modriž f iz slovenskega polja. Vse, kar je le peden visoko, do šrbljavih starih frajl, se šopiri po mestnih ulicah' ( s /glavicami. Neka vrla slovenska kmetica je prinesla zadnjo soboto večjo množino tega plevela na trg, za skupiček pa si je naročila „Slovenskega Gospodarja.“!? Tako še Nemci sami pomagajo Širiti slovenske liste.
Maribor. Nemška, zagrizenost. V sredo ponoči med 10. in 12. uro so neznani zlikovci, gotovo so bili kaki zagrizeni nemški fantalini,] sneli slovenskemu trgovcu Weixlu v Gosposki ulici napis in so ga vrgli na vrt pri ključavničarju Pirchu v Grajski ulici. Pri tem so pa napre,vili temu nemškemu obrtniku okrog 50 K škode pri mladih drevescih^
Maribor. Pri Lirzerjevi tovarni se je dogodila v pondeljek dne 23. t. m., zvečer huda nesreča. Ob zidu tovarne je slonel zaboj za pesek. Zraven se je igral nek otrok. Nesrečen slučaj je hotel, da je zaboj padel na otroka in ga ubil. Stariši so praznovali godov an j e in so pustili otroka samega. IStariši, pazite na svoje otroke!
Izžrebani porotniki. Za drugo porotno zasedanje dne IS. junija 1910 so bili izžrebani kot glavni porotniki: Janez Posch, trgovec; Alojz Riegler, ključavničar; Janez Sirk, trgovec; Edvard Sliuca, knjigovez; Adolf (Weigert, trgovec; Herman Wögerer, prekajevalec; vsi v Mariboru. — Iz okrajnega glavarstva Maribor: Ferdinand Mlinarič, gostilničar pri Sv. Trojici v Slov. gor,; Mat. Brus, posestnik, Zg. Sv. Kungota; Fried. Läufer, posestnik v Gačniku; Joče! Herzog, posestnik, Selnica ob Muri; Anton Haue, posestnik v Ciršaku; Janez Pollak, posestnik in gostilničar v Strihovcu; Alojz Kolnik, posestnik v Studencih; Miha Seifried, posestnik v Lobnici; Karl Autor, posestnik in gostilničar, Sv. Lovrenc nad Mariborom; Herman Novak, posestnik, Sv. Lovrenc nad Mariborom; Albert FlorijančiČ, posestnik, Razvanje; Fridrih Rot, posestnik, Razvanje;; Anton Kokol, posestnik v Cvetkovcih; Janez Cakš, pekarski mojster, Slovenska Bistrica; Janez Kac, posestnik in gostilničar, Slovenska Bistrica; Pavel Skudnik, posestnik, Črešnjevec. - Iz mesta Ptuj: dr. Tomaž Horvat, odvetnik; Franc Kosi, krojač; Leopold Slawitsch, trgovec ;Heinrih Stary, pek. — Iz okrajnega glavarstva Ptuj: Jurij Lovrec, trgovec, Polanci; Janez [Windisch, posestnik na Sp. Bregu; Ferdinand Kral, posestnik v Ormožu; Janez Kočevar, posestnik v Središču;-Jožef Kovačec, posestnik in gostilničar v Oslušovcih. — Iz okrajnega glavarstva Ljutomer:	dr. Karol
Großmann, odvetnik; Martin Malleg, pek; Albert Novak, pek; vsi v Ljutomeru. Franc Seršen star., posestnik v Veržeju. — Iz okrajnega glavarstva Slo-venjgradec: Franc Ledineg, mizar v Vuzenici. — Kot nadomestni porotniki so bili izžrebani: Janez Andra-žič, trgovec; Franc Bernhard, posestnik; Janez Bregar, klobučar; Julijus Bartušek, tovarn, vodja; Andrej Bombek, posestnik; Anton Gaischeg; trgovec; A-doll Himmler, trgovec; Jožef Käfer star., konjski mesar; Karl Kerth, ključavničar; vsi v Mariboru,
Hoče. Pri nas je otvoril novo gostilno gospod Franc Rojko mlajši. Gostilna se nahaja v Spodnjih Hočah na Lahovem posestvu vis-a,-vis hove mlekarne.!
Gospod Rojko je teplošno Čislan in priljubljen mož ter bo vedno tudi skrbel, da bo lahko svoje goste popolnoma zadovoljil.
Hoče. Hočki nemškutarji so že dolgo časa plavali v veselju, ker so upali, da bo šel z birmo tudi kaplan Krajnc. Imeli so sejo in so sklenili, da pošljejo k knezoškofu deputacijo, ki bi izposlovala kaplanovo premestitev. Bili so zelo Širokoustni, in so veliko govorili in grozili. Prišla je sv, birma, prišel je milostljivi knezoškof, a nemškutarjev ni bilo. Korajžno so se skrili, in ni jih bilo pred gosp. knezoškofa. Slaba vest!
Hoče. Dne 23. t. m. je šel mladi krčmar Franc Rojko kupovat raznih potrebščin k trgovcu Holzer ju v Magdalenskem predmestju. Ko je že plačal in naložil navoz, pride trgovčeva žena in vpraša: Du, Mann, bist du nicht Mitglied des Kötscher Schulvereines? Ker je mnogo mariborskih trgovcev članov hoškega Šulvereina, je upal in mislil Holzer, da je tudi Rojko posilinemec, in se mu je hotel prikupiti, a se je zmotil. Franc Rojko je izjavil, da si bo to dobro zapomnil.
Slivnica. Dne 23. t. m. je prišel k našemu vrlemu posestniku Kolmanu agent. Vpraša sina: Wo ist die Mutter? Sin slovenški: Ni jih doma, oče so v kuhinji. Agent gre v kuhinjo, in vpraša: Ich bin Reisender von J. Luchscheider, möchten' sie nicht einet Nähemaschine kaufen. Oče Kolman: Ne rabimo! Ce bomo pa rabili, si bomo pa kupili pri kakem slovenskem trgovcu, iz Gradca ne rabimo nič. Kakor je videti, je agent znal slovenski, a ni hotel govoriti. Moral je z dolgim nosom oditi. Posnemajmo!
Poljčane. V nedeljo, dne 5. junija pride predavat v našo Mladeniško zvezo urednik g. Kemperle iz Maribora, Predavanje se vrši po večernicah v poso-jilnični hiši. Namenjeno je za mladeniče iz Poljčan in Studenic. Vabimo pa tudi sosedne fante in tudi domača dekleta, naj pridejo.
Črešnjevec. Kazen božja. V Laporju so imeli v minulih dneh sv. misijon. V soboto dne El. t. m. so šle neke ženske k sv. misijonu.- Na Pretrežu jih je videl neki Simon Pleteršek, ki je sekal drva. Klical je za ženskami in se posmehljivo izražal o misijonu. V tem je padlo drevo in je Pleteršeka smrtno-nevar-no ranilo na glavi,
Pohorje. 'Na praznik sv, Antona Pa,dovanske-ga, v pondeljek dne 13, junija, je velik shod pri Sv. Arehu na Pohorju. Pridejo procesije iz Hoč, Slivnice ün Šmartna, 1 'Hočani gredo ob ,4. uri zjutraj od cerkve in se zbirajo „pri Studencih“ na Pohorju v procesijo. Pohorci vabimo tudi okoličane in Mariborčane, naj se udeležijo našega shoda [ in pri lej priliki obiščejo naše planine. Pevci nam dobrodošli!
Zidan most. ' 'Na tukajšnjem kolodvoru^ imamo restavraterja, ki spada v Nemčijo, a ne v Avstrijo. Težko da bi dobil popotnik na slovensko zahtevo tega kar želi. Na mizah najdeš samo Südmarkine vžigalice. Tudi časopisi so sami nemški. To je vendar naravnost izzivanje slovenskih potnikov.-, i (Zahtevati moramo od južne železnice, da svoje /ljudi pouči, da ne gre, da bi se slovenski potniki na kolodvorih izzivali.;
V Oplotnici je imela dne 22. t. m. posojilnica občni zbor, in je načelnik g. AntonGolie poročal, da je imela ona leta 1909 124,550 K 94 vin. prejemkov in 120.671 K 67 vin. izdatkov — tedaj 245.242 K 61 vin. prometa. Tega zneska je med domačimi posestniki samo 14.000 K na obresti naloženega, drugo pa pri Zadružni zvezi v Ljubljani, kar priča blagostanje naših gospodarjev, ker le malokdo prosi posojila; dobička je bilo leta 1909 1.300 K, in znaša rezerva do sedaj 6516 K. Odbor se je izvolil stari, in delujeta načelnik in njegov namestnik Ant. Leskovar brezplačno, drugače bi zavod ne imel toliko zaloge.
Sv. Anton v Slov. gor. 'Veselica katoliškega bralnega društva na binkoštni ponedeljek se je za naše razmere jako dobro obnesla- Domači fantje in dekleta so predstavljali dr. Krekovo igro: „Tri sestre“. Vsi igralci in igralke so prav dobro rešili svoje vloge. Niso se ustrašili dolge poti, ne slabega vremena, ter so prav pridno prihajali k vajam, in s [tem pokazali svojo požrtvovalnost za dobro stvar. Tombola in Šaljiva licitacija je precej izboljšala bralnemu društvu slabe gmotne razmere. Pohvalno moramo omeniti cenj. goste od Sv. Trojice in od Sv. Lenarta, ki so se v o-bilnem številu udeležili naše skromne veselice, ter z denarnimi prispevki pripomogli do lepega uspeha. V-sem najlepša hvala!
Prvi javni shod S. L. S. na Štorah se je vršil dne 22. t. m.; poročal je državni poslanec dr. Benkovič. Nemškutarji ter socialdemokrati so izprva skušali motiti shod s hajlanjem, pa so hitro utihnili, ko je začel dr. Benkovič mlatiti po njihovi stranki. Napravili so par medklicev, končno pa zlezli pod klop; če tudi pozvani, se nikdo ni hotel oglasiti k besedi. Bilo je 250 poslušalcev. Shod je imel popoln uspeh.
Kozje. Med novimi zvezdami, katere svetijo v liberalni Zadružni zvezi v Celju, je (tudi naš notar. Mislimo pa, da no radi tega, ker ima kako — besedo (aktivno ali pasivno?) pri „Narodnem Dnevniku."
Mozirje. Gospod Turnšek je baje brez vednosti In dovoljenja f od njegove strani' voljeni v odbor liberalne Zadružne zveze v Celju. Tukaj se govori, da so mladi celjski liberalci volili gospoda iTurnšeka star., kateri vedno povdarja, da je nad strankami, v odbor liberalne zveze radi tega,! da spravi ves denar mozirske posojilnice v Celje In — pomaga liberalnim listom. Radovedni smo, koliko) je resnice na teh govoricah'.
Gradec. V nobenem mestu menda ne uganjajo takih gorostasnih šal, ali bolje rečeno, tolovajskih dejanj, kakor ravno v velenemškem Gradcu. Pred vsem so si za ta namen izbrali mestno f požarno t brambo, katero zlorabljajo [ za svoja lopovska početja.! Tako namreč venomer telefonično obveščajo in na ft a (način alarmirajo mestno požarno brambo, češ, ogenj je izbruhnil v tej ali oni ulici. Ko pa dospe požarna hramba na lice označenega mesta, ne najde nobenega požara in se mora zopet vrniti, ker je bila to le! Šala, katero si je nek lopov privoščil. To se dogaja skoraj vsak dan. Posebno ob večernih in nočnih urah je dokaj živahno na ulicah. (Skoro redno vidiš, kako vozijo gasilci po mestu okoli in iščejo ogenj, ne da bi ga. mogli kje najti. /Seveda, i je mestno prebivalstvo vsled tega vznemirjeno, ker se s tem kali nočni mir, mestna požarna bramba pa ima pri lem mnogo Škode. V noči'öd 18. na 19. maja t. l.t se je na primer telefonično obvestilo kar llkrat mestno požarno brambo napačno, llkrajt je bila poklicana, ne da bil v resnici kje ogenj izbruhnil. Zločince) pridno zasledujejo. Aretirali so pet laških dijakov, ali pozitivnega se Še ni moglo o tem nič dognati. (Mestni župan je razpisal 100 K nagrade tistemu M bi zločincem prišel na sled. iV Gradcu so torej zelo „übermütig.“
Gradec. Za* pretečeno nedeljo je bila namerar vana razstava Spillerjevega letalnega stroja,1 kakor se je že o tem poročalo. Razstava se ni (vršila v nedeljo In je bila odložena. Kakor brata ISpiller zatrjujeta, je razstava, določena za 28. t, m. in bo trajala skoz več dnevov v takoimenovani„Annensäle“ nasproti jjuž. kolodvoru.
Ljutomer. Preteklo nedeljo dne 22. t. m, Jpred večernicami1 je na Spodnjem KamenŠčaku) ( pogorela hiša Janeza Dolamiča*. Žena se je hudo opekla. [Gasit so prišli vrli Cezanjevčani. Ljutomerskih gasilcev ni bilo ! Kaj je gotovim ljudem pač mar, ako Slovencu tudi do tal vse pogori! — Isti dan po večernicah nas je letos prvič obiskal neljub ledeni gost. Toča’ je zlasti po goricah napravila precej Škode.
Krap je. Po dolgi in mučni bolezni je umrl vrl pristaš Slovenske kmečke zveze Martin Babič, oče bivšega predsednika (Bralnega društva za ljutomersko okolico Matija Babiča. Veren sin slovenske matere, spavaj sladko!
Središče. Šolska veselica. Veselica, ki jo je priredila tukajšnja örazrednica »a binkoštni ponedeljek, je uspela vsestranski izborno. Posamezne točke vspo-reda so bile srečno izbrane, in ugajal je zlasti nastop maličkov I. razreda, ki so peli s spremljevanjem harmonija mično narodno „Kosova gostija". Uvod, ki ga je deklamovala učenka 1, razreda, (Tončka Kosi), je pojasnil ob kratkem vso narodno pesem. Tudi druga učenka (Zlatka Serajnik) je med posameznimi kiticami tolmačila vsebino pesmi. Ta narodna pesem se poje v ljutomerskih goricah, in prav je storil g, nadučitelj A. Kosi, da jo je harmonizoval in uvedel v ljudsko Šolo. Pri veselicah na deželi najbolj mičejo gledališke predstave. In tako je bilo tudi tukaj. Pri nas tokrat Še iz drugega vzroka, Vsi smo bili radovedni, kako se obnese domači izdelek tukajšnjega učitelja g. Najžerja. Dve igrici je spisal za to veselico. Prva nosi naslov „Poboljšal se je!“, druga pa „V risu“. Zadnje imenovana je vzeta takorekoč iz domače zgodovine, in slika prizor iz še ne predavne preteklosti, ko je ljudstvo verovalo še v vraže, ter iz lakomnosti v tako imenovanih „risih" čakalo peklenščeka, ki bi jim naj prinesel tako zaželjeni denar. Igrica je lepo zasnovana in šaljiva, zlasti v onem delu, ko najde črni ogljar Štefan (Jaki) svojega stričnika Petra, (Lašič) v risu, in ga potem pošteno i našeška. Prva igra „Poboljšal se je!" pa je ugajala radi tega, ker je primerna 1. za Šolsko mladino v obče, in 2. Še posebej za sedanji pomladanski čas, ko ptičice vale. Na priprost način se stavi gledalcem pred oči neusmiljeno ravnanje vdovinega sina Tineta, ki pade potem stikajoč za vranami z bora, in si zlomi nogo. V svoji nesreči — sam v gozdu — se spokori, ter trdno sklene, postati čisto drug. Skratka: Zadovoljni smo bili z večerom, in z njim tudi prireditelji. Gmotni uspeh je bil gotovo tudi povoljen, saj je bila velika, šolska sobana natlačeno polna različnega občinstva, največ starišev in otrok.
Književnostin umetnost.
Ljubljanski igralci na Štajerskem. V torek' dne 24. t. m. zvečer so priredili ljubljanski igralci v mariborskem Narodnem domu dramski, 'operni in p-peretni večer. Spored je bil zelo obsežen '—: lahko rečemo da preobsežen za en večer — fino zbran in jako raznovrsten. Vsi umetniki,! ki so nastopili, f so želi mnogo burne in navdušene, a zaslužene pohvale. PrednaŠali so razne točke fino z občutkom, in dokazali, Ha imamo že res izborne domače f umetniške moči, ki bi delale čast tudi drugim odrom, ne samo ljubljanskemu. 'Zlasti ste očarali gdč. Peršljeva in gdč. Thalerjeva. Vrhunec večera je pač bil njun krasen dvospev. Igra „Brat Sokol“ ni prišla do veljave. Ttidi ni mogoče,; da bi po tako izbranih točkah v pozni uri take, igra včinkovala.i / Brez Škode se jo pri takem sporedu lahko črta.
Zahtevajte v gostilnah katoliško narodne liste: Slov. Gospodar, Straža* Nas Dom, Slovenec!
ne bodem menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steckenpferd-lilijino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Tešin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijah itd.
* Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Posojila na memijilča po 5% do 5Vs°/0 brez
Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/2 % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
~ Oskrbuje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev»
Brezplačno reševanje vseh zadev.
m z amortizacijo.
Posojila na sast&vo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem račnnu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija v knjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
„BB,
Edina staj« narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi : Celje
Craška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
Rl
■	A A. A A A A A A -A. A A A A A A A- A A A A- A A A A. A A. A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A. A A. A, A A- A A A A A A A A. AA A A A A A A A A A A A A A A A A Alj- O' S
§ Svoji k svojimi!
I7ra>r, očalar in zlatar
iSSBureš
Tegethofova cesta 33
po najnižji ceni.
PvflmnfnnA s slovenskimi ploščami, čistim in WI cllllUIUllü jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Sedlariu tapetar
Ivan Strelec,
Celje, Nova ulica II,
se priporoča v izvrševanje vozov, konjskih oprav in vseh v tapetarsko stroko spadajočih del.
W Poparvila izvršuje točno in ceno. "IM
Narodni slikar in pleskar
v Celju.
Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela. kakor cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črkoslikarstvo na steklo, les itd. Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Vedno točno in najboljšo postrežbo, zagotavljajoč se priporočam č. duhovščini in cenjenemu občinstvu za mnogobrojna naročila.
Mihael Dobravc,
Gosposka nlica 5.
ÄXXXX Restavraciji! XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške Češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
i Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne
zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam 'zavarovanja proti ognjn pod najugodnejšimi pogoji.	42
Za cepljenje trt
dobite edino dobre gumijeve trake pri tvrdki s
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina s papirjem in pisalnim orodjem.
Na debelö in drobnöl	220	Na debelo In drobno I
I	♦
denarja si lahko prihranite ako takoj naročite cajga-ste ostanke za ženske 0-bleke, 20 metrov po 8, 10 in 12 K, iz narodne vele-trgsvske hiše
R. Stermecki, Celje.
Stran 4.
Zaloga pohištva
4_______________J,
Frane Pleteršek,
Maribor, Koroška ul. 10
priporoča čast. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, Bpslnice. Divane, vložnike, natrace, stole, cgledala. Železne postelje za otroke.
Vse po najnižjih cenah.
Domače delo.
I
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropi-
štajerski
■ novec, vinsko žganje, Ir nn j a Iz brinjevec kakor tudi ** **«* *" ***
mm


M
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
J • od motorja oddaje 100 kg po 25 K. Rji
Ulje Tiskarnasy.Cirila,Maribor |
tHm*xtnMM***x********uu»x*******