po.ifični ogled. Dogodki na Balkanu. Ker so dogodJci, ki se vrše ravnokar na Btalkanu, velevažnega pomena za ce-lo Evropo, bomo pdsedaj tudi na te dogodke obračaili ve6 pozornosti. Listi so prinesli o teh dogodkih sledeče podrobnosti: Bulgarske čete so zopet pričele djelovati. To je brezdvomno v zvezi z bulgarskoi.urškim sporom. ; ,Takq je napaidla bulgarska četa grško vas Sorbo, ; v Popesu, Iveni in Mirniku so Bulgari ubUi ve6 | Srbov. — Buligairska vlada je poslala vsera vele- j vjlastem noto, v kateri razlaga, kakšni so iyiizlogi, j da ne more ori«intalske železnice vrniti. — Rumun- j ski vojni minister je zapovedal mobilizirvDti 3. divizijp toaje visied posebne želje velevlasti,. — V Budimpešto je dospel bulgarski, podpdkbvnik Toskov, da nabavi konj za topnišltvo. Prve vagone kbnj v vrednosti 450.000 fr. so že ddposlali v Bulgarijo. — ',,vBerliner iTagblatt" poroča, da bo tudi Srbija ugovatrjala proti •temu, da se je iBulgarija polastila rumelske proge. — Dne 3. t. m. so prinesli listi brzojavko, da je avstrijski poslanik v Parizu, grof KhevenJiiiller, izročil predsedniku Pallieresu lastnoročno pis-lmo cesarja Franca Jožeia. V tem pisinu da je vzhodno vprašanje na splošno razložejno s posebnim ozirom na eventualno priiklopljenje Bosine, ne da bi cesar od Francije jzrečno; zahteval, naj vanje privoli. — V zadevi ruraelske proge prientalske železnice, katere se je Bulgarija proti določbam berolinske pogodbe polastila, je ttulgarska Vlada po^lala; velevlastem spomenico, ki vsebuje marsikateri res tehtni vzrok za priklopljenje železnice, Najvažnejši je pač ta, da je narodna obramba Bulgarjje zelo obtežena, ako ostane proga še dalje tiii^ška last. — Bulgarski ministrski svet.je dne 4. t. m. sklenil, da ori.en.tske železnice ne vrne in se s Turčijo sploh ne pogaja. — Rusija je stavila predlog, naj se sporna zadeva s Turfiijo izroči v presojo vsem velevlastem. — V friaincoskih krogih, ki so v tesni' zvezi s knezom Ferdinandom, se govori, da id© knez v resnici bavi s proglasitvijo nieodMsnosti svoje kneževirie. Kar se Tur|6ije tiče, ni verjetno,, da bi na to proglasitev odgovorila z vojsko. — Vesti, da je Rumunija mobiliEirala armado z ozirom na bulgainSSko-turški spor, so neresnične. — Dne 5. t. m, so priniesli listi sledečo vest: Včeraj je dospiel knez Ferdjfaand iz inozemjstva v Ruščuk in se je med viharnim na;v|dušenjem razglasil za kralja, proglasili Bulgarsko za neodvisno in vzhodno Rumelijo priklopil bulgarskerau kraljestvu. — Bulgarsko mini^trstvo je že priej sklenilo, da se Bulgarija proglasi za neodvisno in Sia sporoCi to kniezu. Sklep je bil do 5, t. m. uradrio tajen. — Ferdinand se bo imeinoval ,,Car Bulgarije." — Iz Oarigrada prihajajo vesti, da je1 na novo mobiiižiranih 6 kavalerijskih polkov, ki odidejo takoj na mejo, tako da je ondi sefdaj mobiliziranih 20 polkov. Isto.tako prihajaji,o iz Carigijada vesti o močnem gibanju riumunskih čet na deželni meji. — Bulgarski vojni ministeir je> vpoklical vse v inozemstvu komandirane častnike, k&r jih mijno rabijo. Bulgarija vpoklifie iuamreč v naikrajšem i&asu 50.000 rezervistov. — Ruski listi poročajo, da je Tur^ija odpoklicala svoje vojaštvood perzijske meje, da ga vporabi na bulgarski. — Neki turški diplomait.je izjavil, da ne veruje, dlaj bi Tur5ija mirno pren,esla neodvisnost Bulgarije. — Anglfeški^krogi, trdijo, da je Anglija zato- proti neodvisnosti Bulgarije, ker je vsled tega vojska neiizogibna. — V Bulgariji vlada nepopisno veselje. — Av^tro-ogrska vlada je dne 6. t. m. naznanila v okrožnici, da je Bosno in Hercegovilno priklopila, ob enem pa se odpove novipazarskemu sandžaku in odpokliče od ondod svoje 6ete, • • • — Deželnl zfcor. Poslanec dr. 7ankovi8 je vložil s tovariši dne 15, septembra t. 1. sledefio interpelacijo: Visoki deželni zbor! Dne 25. novembra 1907 sta bila podpisani iln gospod c. kr. uradni zdravnik iz Brežic clr, Jokits pozvana k okrajai sodfiiji v KozjeJ dia preišičeta duše\Tno stan.e Matjaža Kostanjšfika od Sv, Petra pod Sv. Gorami, ki se ga je namerava>o Btaviti pdd kuratelo.. O stvari bi se bilo lahko že razsodilo,, ker je bilo predložebo porogilo deželne blazmice Feitlhol pri Gradcu d bolniku s spoznanjem: Poaipnenje1 odvodhih možgatnskih žjl jD dobljena slaboumniost. Matjaž Kostanjšek je bil tnamre5 vsled zahtere sorodnikov iz nepoznaniK vzrokov sprejet dne 27,. majnika 1907 v djfcžellno MazmCo, tfne 3. iimija 190T pa z onombo ^neozdravIJen odpnSCena Tekom preiskave pai se jte dognalo nekaj nepričakovahega. Kar se tiže prvega dela 3iagnoze (spoznanjai), nismo nRŠli, "d^ bi bile dotifine Šile pojsebno toge, in tudi nobenih drugih znakov, iz katerib, bi s© dalo sklepati, da so bila o3v;ddne žb'e pdapnene,' temvefi da se najhajaja emake spremembe advodndh žij fekoraj (r(ri vsakem Clavetu njegove etarosti (mož je star ^edaj nad sedemdieset let), VažinejŠi je fcfil za nas drugi Hel spozjnanja,' ker Je mc^ na vsa naSla vprag^nja popolnoma logiSno, pravilno ln hitro odgovoril^, kakor j« paS to glede na Btopinjo njej^ove izobražfi^oati mogeL Se bftjlj smo bs Jttdili, ko Je» tudi na vpraSanja. tičoča se bolezni, na katera je bajo v blaznicija-  ko neumno odjgovarjal, popoljnomai logičlno in pravilno odgovoril. Ker po tej djagiiozi ni bilo upati, da &e zdravje poboljša, moralo se je to dozdevno protislovje drugače rešiii. Natamkia poskušaija je dogmala, da je tolmač yse odgovore KostaniSekovfii ali napačno razmnel in vsled tega napačno pre^tavil na r.emško, ali d'a se ga je v taki slabr sloven&čini \prašalo, da Kostanjšek vprašanj ni razumel in vsled tfcga tudi napačno odgovoril, Daj aiavedemo le dva primera, se je Kostanjšeka vprašalo^ koliko krvi-ima pribli^nq svinja. Odgovoril je <^isto praviilno, damora biti množina krvi primeroo starosti in velikosti različna, da pa je imajo večje svinje pq njegovem mnenju 2 do 3 lirkle. Z izrazom ,,firkel" zaznamoval je KostaaijSek staro mero, po kateri bi torej bilo to o do Wi 1. Tfotoiač, je prestaviil ta v nemščfao z pol do V< 1. Nadjalje je tolmač zam^nil izraz biti in ubili, vsled česar je nastala iz tega pripovest, da je bil pri zadnjili držaivnozbiorsikih volitvah pri Sv. Petru pod Sv. Gorami ubit nek katididast; vsled te povesti se je seveda mislilo, da ubogi mož duševno ni normalen, ker o teh dogOdkidi ni nihfie ničesar ved.el. Pa tudi druga vprašataja so se popolnoma napačno prestavila, v nemščino, tako da se ga je koneSno spo(znalo za slaboumnega, dasi v resnioi ni bil. To so hude napaike.! Za utogega starega moža so imele hude posiedice in so mu tudi mater(ielno škodovale, kar je res obžatovanja vredno. Iz tega vzroka stavi podpisani in, pjegovi tovariši na visoki deželni odbor vprašanje!: A. Ali bi ne hotel skrbeti, da se v deželni braanici, kjer je jako minogo — nemškega jezika spvbh nezmožniih — bolnikov iz Spod. Stajerja, nastavi vsaj eden, slovenščine popoinoma zmožen zdratvnik, in. B. ali se bodo v bodoče, dokler takega zdravnika vz katerihkoli vzrokov še ne bo v zavodu, rabili za tolmačenje le v resnici intelegentni, slovenščine popolnoina zmožni tolmači?: — Dr. F, Jaihkovič in tovariši, — V seji dne 4. oktobra je predlagal dr, JankoviC, naj deželni zbor izposluj)) pri finančnem ministfrstvu, da se lastnikom žag in mlinov / brežiškem okraju vsled letošnje suše odpišejo pridobjninski davki^ — Dne 3,; t. m, je poslanec dr, Janovi5 utemelJieK^al svoj pre'd!log, tičoč se odpisanja pridobninskega davka vsled suše hudo oškodovanim Resthikom brežiškega okraja. Predlog se je odkazal posebnemu odseku za občinske zadeve. — V deželnem zboru goriškem sto zafieli slovernski, katojiško-narodni poslanci obstrukcijo, fker se je slovenska libeialna stranka zv«zala z italijanskimi krščanskimi &ocialci ter, si hoUela ž njo razdeliti vsa 'deželno-zborniška mesta in odseke, Kato'iško-narodne poslance1 podpirajo Italijanski naprednjaki pri obfetrukciii. i— Delegacije se zbero dne 8. oktobra v BudimpeSti. V delegacje izvolijo poslanci sami iz sebe posebne odposlance, ki se zavejo delegatir Delegaciie, ki se shajajo vjsako ljeto, zborujejo enkrat sia Dunaju, etakrat v Budimpešti. Siklepati imajo o skupnih državnih rečeh, o vojaštvu itdt Iz tega sledi, da so delegacije jako važne. Doslej je imela Stajerska, ki izvoli dva delegata, samo nemške delegatei. Letos se je dogodilo prvikrat, da bo Stajersko zastopal tudi S'ovenep. — posiauoe dr. KoroŠec. Doslej smoimieli Slovenci le enega dolegata, letos imamo tri: doktor Šuisteršiiča, dr. Korošca in Foiia. Vsi trije so člani SloveDskega kluba, Malet poliUčna namanila. Qne 1. ok;tobra: Iiz zanesljivegaviita se porq<5a, da se je včerajšnji mi,nistrski svet v Budimpešti bavil z volilno reformo. — V Budimpešto je prispel včeraj ban Rauch. Njegov prlhod je v zvezl z namero sklicati, hrvaški fliabor. — Berolinski listi poročajo, da je priklopljelnje Bosne in Heroego\ine k Avstriji sklenjena dtjvar. — Spanska kraljeva dvojica se je pripeljalja danes v Budliinipešto, kjer jo je sprejel naŁ cesar z na4vojvodi. ,D n e 2. o k t o b r a: Nempi v češkem deželnem zboru nadaljujejo obstrukciljo. — Klub nemažarskih narodnosti je p,ozval srbske iTrjjidikalce, da izstopijo ie kluba, ker se niso udeležili posvetpvani kluba glede volilne preosnove. — Vi ministrstvu za notnanje zadeve so se vršila danes • posvetovaii|a glede na splošno staroStno za-viaJrovaAiie. Načrt, ki j(e že dogotov!Ijenv ¦ ne bo ugod^il samo delavcem, ampak do gotove meje tudi malim kmetom in obrtnikom. D n e 3, ottobra: Ministrski predsednik Beck je izjavil, da hoče doseči, da bo 2. decembra po oeli državi mir. — V Zagnebu so1 se vršile včeraj veiike demdnstracije Idelavcev proti Rauchovenm, vladanju. — Ceški socialdemokrati so priredili več shodov, na katerih sq igrozili, dia 6e deželni zbor ne . izvede volilne preosnove, prenesejo agitacijo za volilno preosnovo na ulico. D(ne d oktobra: Odbor soc. demokraške stranke na Ogrskem grozi za alučaj, da se uvede pluralitetna volivna pravica, b sploSnim Str"ajkompo celem Ogrskem. — V Carigradu se je osndval arab&ki naciotaalni odbor, ki je rtaperjen proti mladoturSkemu« Dne 5. oHtobra: Pj-edvfterajŠnjim popol- 'dne jb bil ministrski sK^et, lci.so se ga »ldele/ili ! vsi rolnistri.i Bavil se je z volilno reformo za fteSki deželni zbor. — Listl ponaftajo, da predloži vlaida' ! Cegkemir deMnemu zboru načrt volilne reforme v i aeji prihodnji petek. Istofiasno se prediloži deželne- ,u zboru tudi zakonski načrt [glede ustanOvitve partlamentnili odsekov -za sporazumjljenje med Cehi in Nemci. — Na sliodu srednjih stanov na Dunaju je prlšlo do burn^h prizorov, V predsedstvo ni bil izvoljen noben Slovan, kar je izzvalo silen vih)ar med slovanskimi delegati. D. ne 6. oktobra: JPoslajniški krogi trde, da ie Prade obnovil y miniistrskeiii svetu svojo prošnjo za odstop^ ker se mu ni posrečilo, da bi bili opustili Nemci v 8eškem deželnem zboru obstrukcijo.. — Ob demonstracijah v Buddmpešti so delavci na( policijo dvajsetkrat ustrelilL Stražniki so potegnili sabIje in ranili ve6 oseo. — V Zagre^u \Hada obsedno stanje.