Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicoio delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	
Leto XXVIII. - Štev. 42 (1424)
Gorica - četrtek, 21. oktobra 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Petdesit let mislionslie netelie Od prvega do petega sveta
Med nami katoličani ne sme mimo brez odmeva izredni jubilej, ki ga letos proslavljamo, in sicer petdesetletnica misijonske nedelje. Leta 1926 se je namreč v katoliški Cerkvi prvič praznoval svetovni misijonski dan ali misijonska nedelja, kot jo mi Slovenci imenujemo.
14. aprila 1926 je tedanji prefekt Kongregacije za širjenje vere kardinal Van Ros-sum naslovil prošnjo na sv. očeta Pila XI., naj določi neko jesensko nedeljo kot vesoljni molitveni dan za misijone; tako bi praznik Kristusa Kralja, ki ga je Pij XI. malo prej uvedel, dobil še večji pomen za Cerkev in za ves širni svet. Papež Pij XI., ki je bil misijonsko zelo zavzet, je predlog takoj sprejel in obenem določil, naj bo to nedelja pred praznikom Kristusa Kralja, tj. predzadnja nedelja v oktobru.
POSREČENA ZAMISEL
Brez dvoma je bila ta papeževa pobuda zelo posrečena. Med prvo svetovno vojno, ki je praktično prvič v zgodovini zajela ves svet, so ljudje začutili, kako je usoda posameznega naroda povezana z usodo vseh ostalih. Nobena država se ni mogla več zapreti sama vase. Ob tem spoznanju je tudi Cerkev zaslutila, kako je napočila ura, ko je treba vse storiti, da se nova ljudstva, ki so se odpirala človeškemu napredku, odprejo tudi evangeliju. Sramotno in nedopustno bi bilo, če bi iz starega sveta prihajala mednje civilizacija ne bi pa prišel evangelij. Toda kako to doseči?
Od odkritja Amerike do takrat je veljalo načelo, da je misijonsko oznanjevanje evangelija pridržano predvsem nekaterim narodom, oziroma državam. To so bile Španija, Portugalska, Holandija, Francija, Anglija, se pravi države s kolonijami.
Po prvi svetovni vojni pa so se razmere v kolonijah že znatno spremenile. Tja so smeli tudi misijonarji iz drugih držav. Poleg tega so misijonarji iz držav koloniza-tork sami začutili, da niso več kos misijonskemu delu, ki se je odpiralo. Pri Družbi za širjenje vere so se ob tem zavedeli, da je potrebno sodelovanje vse Cerkve, vseh krščanskih narodov.
To je uvidel tudi Pij XI. in je zato z misijonsko nedeljo pozval vse kristjane, naj sodelujejo pri oznanjevanju evangelija. Prvič se je pojavila zavest, da je vse krščansko ljudstvo poklicano, da širi evangelij med tistimi, ki ga še ne poznajo. To je pozneje sprejel zadnji vatikanski koncil. Zametek tega misijonskega poklica vseh kristjanov pa je iskati prav v misijonski nedelji.
HITER ODZIV MED SLOVENCI
Brez pretiravanja lahko zapišemo, da smo se Slovenci nove misijonske pobude takoj oklenili in jo že prvo leto kar precej izvršili. Takrat so slovenski misljonarji-la-zaristi prvi dvignili svoj glas in se začeli posluževati zlasti tiska (imeli so lepo urejeno tiskamo v Grobljah pri Domžalah) za širjenje misijonske misli. Povsod so začeli kliti misijonski krožki, na odre so prišle prve misijonske igre, uprizarjale so se misijonske akademije. Molitvena in materialna pomoč za misijone se je razmahnila prav po zaslugi prvih misijonskih nedelj po letu 1926.
Ce je danes na slovenskem Koroškem tako plodovita misijonska razgibanost in če so doslej po zadnji vojni naši Korošci pomagali pri študiju že 253 indijskim in afriškim semeniščnikom, za katere so prevzele materialno skrb posamezne župnije in so danes duhovniki med svojim ljudstvom, je to zgodovinska zasluga izpred petdesetih let. Takrat so se oblikovali sedanji koroški dušni pastirji, ki so znali kasneje dati svojim faram misijonskega duha in misijonski pečat.
Podobno zgodovino ima živahno misijonsko delo med Marijinimi družbami na Goriškem in Tržaškem. Splošno je znano, da še danes največ dragocene pomoči za misijone zbirajo naši Marijini domovi in da imajo prav Marijine družbe najboljši posluh za vsako skupno potrebo v naših krajevnih cerkvah. Vse to je sad resne
misijonske miselnosti in vzgoje izpred 50 let.
Misijonski papež Pij XI. ni zastonj zapisal v svoji misijonski okrožnici: »Kadar pa ugaša gorečnost za pravo krščansko življenje med verniki in duhovniki, takrat ni drugega boljšega sredstva za splošno notranjo poživitev kakor prizadevno in organizirano delovanje za velike misijonske namene.«
PRIMER IZ NAŠIH DNI
V Milanu je nova župnija sv. evangelista Luka, ki je začela svoje delo za župnijsko skupnost na najširši misijonski podlagi. V tej župniji imajo krajevno misijonsko nedeljo vsak mesec. Dopisnik pravi, da je številna mladina te župnije vsak mesec vsaj dva tedna zelo zaposlena s koristnim delom za velike misijonske namene in potrebe. Tu je predvsem veliko zunanjega dela, ki pa mu krajevni duhovniki pod vodstvom župnika Aleksandra Aspe-sa znajo dati in zbuditi izredno notranjo pomoč molitve, zakramentov, posta, dobrih del. Starši te mladine so zelo zadovoljni, ker stalno delo za misijone vzgojno vpliva na njihove otroke in splošno na vse vernike dobre volje v župniji in daleč naokrog.
Smisel misijonske vesoljnosti je torej ta: vsi, ki smo krščeni in ki verujemo, smo poklicani, da to svojo srečo in bogastvo posredujemo tudi nekristjanom, toda vsak na svoj način: misijonarji in misijonarke v misijonskih deželah, mi pa tako, da v zaledju za misijone molimo, se zanje žrtvujemo, zanje darujemo, se zanje zanimamo in delamo propagando.
Znamenje časov je torej tudi misijonska nedelja. Ne spreglejmo tega znamenja.
Človeštvo je velika družina. To potrjuje njegov skupni izvor, saj vsi izhajamo od istega Stvarnika in smo po namenu življenja u-smerjeni k njemu. Obstajajo pa istočasno med ljudmi naravne različnosti, kar vodi k oblikovanju večjih ali manjših narodnih enot in skupin. Prav to pa je povzročalo in še vedno povzroča velike težave. Poleg narodnostnih razlik se pojavljajo še rasne, politične in gospodarske.
V naših dneh so te razlike privedle do več »svetov«. Prva dva svetova sta se oblikovala takoj po zadnji vojni, ko je bila prav Evropa v svojem osrčju prerezana na dvoje, to je na črti Stetin-Trst, ki jo je Winston Churchill imenoval »železna zavesa«. S tem je bila postavljena ločitev med demokratičnim in totalitarnim komunističnim svetom. Začela se je hladna vojna, ki pa se je v glavnem omejila na politični in tehnološki dvoboj med ZDA in Sovjetsko zvezo. Ta tekma je zahtevala in še zahteva veliko finančnih sredstev, a je dala istočasno velik zagon sodobni tehniki. Atomska in vodikova bomba ter pristanek na Luni so najbolj viden izraz tega spopada za nadvlado sveta.
TRETJI SVET
Medtem so se narodi in ljudstva Afrike in Azije otresli drug za drugim kolonialnih vezi ter formalno proglasili svojo politično
Oksoiei zaradi asaheoa daeinika
Pred okrožnim sodiščem v Kranju je bila od 12. do 15. oktobra sodna razprava zoper Franca Miklavčiča, sodnika v Ljubljani, ki je bil tam aretiran letošnjega maja v zvezi s člankom, katerega je, čeprav pod psevdonimom, objavila tržaška revija »Zaliv« v svoji predzadnji številki in je v njem govora o masovnem pokolu s Koroške vrnjenih domobrancev ob koncu zadnje svetovne vojne.
Ob preiskavi na domu je bil najden tudi njegov osebni dnevnik, ki ga je pisal od leta 1939 do leta 1976. V njem izraža Miklavčič svoje stališče o Sloveniji, ki naj bi bila neodvisna država s pluralističnim sistemom in socialdemokratsko usmeritvijo.
Sodišče je Miklavčiča obtožilo zločina ogrožanja celovitosti države in protidržav-ne propagande. Prva obtožba se nanaša na njegov Dnevnik, druga pa na članek v »Zalivu«. Zaman je obramba skušala dokazati, da je vsak dnevnik nekaj zasebnega, osebnega in po naravi tajnega, dokler ni objavljen in da ne more biti nekdo obsojen za misli, ki jih zaupa papirju in ostanejo skrite javnosti. Sodišče vsega te-
ga ni hotelo upoštevati in se je tako zgodilo nekaj nezaslišanega v sodiščni praksi: zaradi misli je bil Miklavčič obsojen na štiri leta zapora. K temu je sodišče dodalo še obsodbo za članek v »Zalivu«: 20 mesecev zapora, skupaj 5 let in 8 mesecev.
Ljubljansko »Delo« je obsodbo objavilo 16. oktobra na osmi strani v tretji koloni pod majhnim naslovom »Obsojen za sovražno dejavnost«, kjer le navaja točke kazenskega zakona, po katerih je bil Miklavčič obsojen, ne da bi objavilo razlog za obsodbo. Očitno slaba vest, saj bi vsa slovenska javnost zastrmela, če bi zvedela, da je bil nekdo obsojen zaradi dnevnika, katerega tajnost bi morala biti še bolj sveta kot je pisemska tajnost, ki je sicer po jugoslovanski ustavi zaščitena.
Obširno je o obsodbi poročal le tržaški italijanski dnevnik, čigar dopisnik Richard Gross pa je znova pokazal, kako malo je poučen o slovenski polpretekli zgodovini. Tako je zapisal o Kocbeku, da je bil voditelj slovenskih socialistov in ker ni hotel postati komunist, se je zatekel v Trst. Kaj vse mora prenesti časopisni papir!
samostojnost. Kljub svoji številnosti pa so bili v mednarodnem življenju potisnjeni ob stran in bili le nemočni gledalci borbe, razvoja in napredka močnih.
Pravice žejni narodi in države so se leta 1955 sestali v Bandun-gu v Aziji. Sklenili so iti svojo pot, ne da bi se naslanjali na že nastajajoča »svetova«, tj. na ZDA in zaveznike ter SZ in njene satelite. Ustanovljen je bil »Tretji svet«.
Kljub temu, da se je toliko poudarjala idejna nevtralnost, se je kmalu pokazalo, da je Tretji svet prikolica Sovjetske zveze, zlasti ko so se na njegovo vodstvo postavili Jugoslavija (Tito), Egipt (Naser) in Indija (Nehru). Zaradi tega je postajala pomoč ZDA in ostalega svobodnega sveta vedno manjša, dostikrat pa je tudi popolnoma usahnila. To je razliko z gospodarsko razvitimi deželami, predvsem s »Prvim svetom« še povečalo. Posledica so bili še večji gnev, nevoščljivost pa tudi izpadi sovraštva v mednarodnih ustanovah.
ČETRTI SVET
Večina dežel »Tretjega sveta« je bogata na surovinah, a jih mora prodajati razvitim deželam, da jih kot izdelke od njih spet kupuje. Razlika med prvo in drugo ceno je velika, zato se izvozniki surovin čutijo prizadeti in ogoljufani. Gospodarsko močni jih izrabljajo in ne plačujejo pravične cene.
Zato so začele države proizvajalke nafte, v naših dneh najbolj iskane surovine, pravico same iskati. V jeseni leta 1973 so se povezale v skupino, ki jo imenujemo »Četrti svet« ter občutno povišale cene petrolejskih proizvodov.
Ta korak je imel in še ima velike posledice za svetovno gospodarstvo. Marsikatero narodno gospodarstvo, tudi italijansko, je bilo prizadeto v temeljih. Prva posledica je bila splošno povišanje cen industrijskim izdelkom, ter sledeča inflacija, ki danes tare v večji ali manjši meri vse človeštvo. Porušeno je bilo obstoječe gospodarsko ravnotežje.
Nerazvite dežele so povišanje nafte navdušeno pozdravile, ker so mislile, da to zvišanje njih ne bo prizadelo. Doživele pa so bridko razočaranje, kajti povišanje je bilo enako za bogate in revne. Novi bogataši se niso prav nič zme-
nili za potrebe dežel v razvoju in Arabci niso prav nič prikrivali svoje odločitve, da če bodo koga kdaj podpirali, bo to le muslimanski svet.
V primeru nafte lahko vidimo, da tudi narodi, ki so se komaj gospodarsko opomogli, prezirajo revne in na morebitni klic vesti po Kajnovo odgovarjajo, da niso skrbniki svojega brata. Taka stališča pa so viri gorja na svetu, so vzrok, da strada mnogo ljudstev.
PETI SVET
Gospodarstveniki in sociologi jemljejo kot izraz blagostanja kake države bruto narodni dohodek, izražen v dolarjih. Pri tem se je pokazalo, da veliko držav Afrike in Azije ne doseže niti sto dolarjev bruto narodnega dohodka na prebivalca letno. To so dežele stalnega gladu in naj bi po delitvi v »svetove« spadale v »Peti svet«, v skupino stradajočih.
Svetu jasno povedati, da mnogo ljudi strada, je dolžnost vseh, ki vodijo mednarodno življenje. Toda ne sme ostati samo pri ugotovitvah, treba je preiti k dejanjem. Narodi v potrebi imajo pravico do pomoči vseh, ki živijo v izobilju.
Prvi pogoj za pomoč je domačine tako vzgojiti in izobraziti, da si bodo sami znali pomagati k boljšemu življenju. Drugi pogoj je rešiti ta ljudstva lastnih izkoriščevalcev in pokvarjenih voditeljev, ki zavestno držijo svoje podložnike v gospodarski in kulturni zaostalosti ter daleč proč od demokratičnih svoboščin. Tretji pogoj pa je nesebična pomoč tistih, ki že imajo veliko ali dovolj. Kako se pride do tega razumevanja in kaj je treba storiti, pa je Cerkev že jasno povedala vsakemu in vsem. Dokler pa bodo ljudje ta nauk omalovaževali in prezirali, se bo vprašanje socialne pravičnosti še bolj zaostrilo.
Stradajoča ljudstva in gospodarsko nerazviti narodi so velika sramota in večkrat tudi obsodba sodobnega človeštva. Namesto deliti narode in ljudi v nasprotne skupine naj bi mednarodne ustanove in vodilne države iskreno iskale poti za rešitev težav, ki tarejo človeštvo in kako zadostiti zahtevam mednarodne socialne pravičnosti. Le tako bodo izginili nepotrebni »svetovi« in dali mesto resničnemu človeškemu bratstvu in ljubezni.
A. H.
Kar trije procesi zaradi slovenščine
Motiv iz afriške Sahare. Puščava sili k razmišljanju, obenem pa opozarja, da je človek nemočen, če gre skozi njo sam. Prav tako je nemočno krščanstvo, če si ga vsak ureja po svoje, brez vodstva Cerkve in brez povezave z bližnjim
Leta 1974 drugi dan po veliki noči so se zbrali v gostilni v vasi Ščigla, občina Pod-bonesec v Beneški Sloveniji fantije, ki pripadajo zboru »Nediški puobi« in začeli prepevati stare narodne pesmi. Tedaj se je pojav.il karabinjerski marešalo ter ukazal harmonikarjem in pevcem, naj utihnejo, ker da motijo goste v lokalu.
Po dogodku v gostilni je videmska kvestura poslala lastnici Eldi Raiz odločbo, da mora gostilno iz higienskih razlogov do nadaljnjega zapreti. Da je bil lokal zaprt zaradi petja slovenskih pesmi, odločba seveda ni omenila. Toda zas-topnikom beneških društev je bilo jasno, da je odločbi botrovala mržnja do slovanskega jezika, zato so sklenili tako ravnanje obsoditi ter izdali poseben letak, katerega besedilo je Izidor Predan, urednik »Novega Matajurja« prinesel v tiskamo in poskrbel za njegovo tiskanje.
Zaradi tega letaka je bil sedaj pozvan
pred sodišče v Videm, češ da je širil neresnične in tendenčne vesti. Proces je bil ta toretk 19. oktobra. Sodišče pa je ugotovilo, da ni bilo v Predanovem a-avnanju ničesar protizakonitega in Je obtoženca oprostilo vsake krivde.
V zvezi s tem dogodkom sta bili pred sodiščem v Vidmu že dve sodni razpravi, ena proti Eldi Raiz, druga prot i njeni sestri. Prvo so oprostili, ker v trenutku, ko je prišlo do »kaznivega« dejanja, ni bila doma, druga pa, ki je takrat delala v gostilni, je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov.
Proces proti Izidorju Predanu se pridružuje skorajšnjima procesoma proti prof. Samu Pahorju in dr. Rafku Dolharju, ki sta se »drznila« rabiti slovenski jezik v opreki z zakoni iz fašistične dobe, ki žal še veljajo in prepovedujejo službeno rabo slovenščine. Doklej bomo morali še prisostvovati tem žalostnim farsam?
Deželni svet izglasoval zakon o knjižnicah in muzejih
S TRŽAŠKEGA
KONKORDATARNI ZAKON
Pet zasedanj je deželni svet Furlani je-Juliijske krajine posvetil zakonskemu o-snutku deželnega odbora, ki v 59 členih določa smernice in zaščitne nortme za umetnostne, zgodovinske in ambieotalne značilnosti kulturnega bogastva naše dežele.
Razprava o predloženem osnutku deželnega odbora je bila zelo izčrpna in bogata. Besedo so imeli predstavniki vseh političnih strank, ki so zastopane v deželnem svetu. Predložili so skoro sto zakonskih popravkov, ki so bili delno sprejeti s strani deželnega odbora oz. večine. Slovenska skupnost je prek svojega svetovalca dr. štoke predložila kar 15 dopolnilnih predlogov, ki so bili delno izglasovani m tako bistveno pripomogli k izboljšanju predloženega zakonskega osnutka.
-Dr. Štoka je zaključil svoj govor s. trditvijo, da je od sprejetja njegovih zakonskih popravkov odvisno, ali bo glasoval za ali proti zakonu.
ZAKONSKA DOPOLNILA SSk
SPOŠNA DISKUSIJA IN NASTOP DR. ŠTOKE
V splošno razpravo o zakonskem osnutku so posegli svetovalci večine in opozicije. Za Slovensko skupnost je imel daljši govor dr. Drago Štoka, ki je poglobljeno spregovoril o problematiki kulture nasploh ter posebej o problemih slovenske kulture, o stanju slovenskih knjižnic in muzejev v zamejstvu ter o trdih bojih, ki jih ima slovenska narodna skupnost v Italiji, ki hoče biti samostojna in pluralistična v svojih težnjah in delovanju na kulturnem področju. Obžaloval je dejstvo, da je narodnostna večina, tj. italijanska, bolj malo dovzetna za slovenske kulturne dobrine, saj se v šolah sploh ne poučuje slovenski jezik, ne govori se o slovenski kulturi, znanosti, umetnosti.
»Od večine malokdo ve, kdo je Prešeren, kdo Cankar, kaj so prinesli znanosti slovenski strokovnjaki, kako je objektivno potekala zgodovina v naših krajih, medtem ko moramo pripadniki slovenskega naroda vse, ali skoro vse znati o Danteju, Petrarki, o italijanski kulturi in zgodovini,« je pripomnil dr. Štoka. To ni prav, ker bi moralo medsebojno oplajanje in spoznavanje kulturnih in zgodovinskih resnic iti v obe smeri.
Od predloženih zakonskih popravkov SSk je večina -sprejela nekatere, ki so za kulturno življenje slovenske narodne skupnosti velike važnosti. Tako je osvojila popravka k členoma 1 in 14 zakonskega o-snutka, ki govorita »o zaščiti etničnih, zgodovinskih in kulturnih značilnosti vseh državljanov v deželi Furlaniji-Julijski krajini«, kar je načelne važnosti za ves zakonski osnutek.
Večina je nadalje sprejela Štokov popravek, ki predvideva deželne prispevke ne samo za muzeje in knjižnice, ki so v oskrbi krajevnih ustanov in inštitucij, ampak tudi za tiste, ki so v oskrbi zadrug ter društev. Sprejetje tega popravka odpira široke možnosti za knjižnice in muzeje, ki so v oskrbi naših društev in zadrug na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji.
Končno je bil sprejet predlog o povečanju slovenske prisotnosti v bodočem deželnem svetu za muzeje in knjižnice, v katerem bosta po zakonu prisotna najmanj dva Slovenca: strokovnjak, ki ga bo izvolil deželni svet ter predstavnik Narodne in študijske knjižnice v Trstu.
Sprejetje teh popravkov predstavlja nedvomno precejšnje izboljšanje zakonskega osnutka, čeprav niso bili sprejeti nekateri drugi popravki, ki so jih poleg dr. Štoke predložili tudi komunisti in socialisti.
Omenimo naj tudi, da bo dežela določila na podlagi člena 28 tega zakona posebne prispevke za proučevanje in raziskave o odporništvu ne samo raznim ustanovam, ampak tudi posameznim znanstvenikom ter strokovnjakom, ki bodo obdelali to poglavje novejše zgodovine. Tako bo možnost, da pridejo do omenjene deželne podpore tudi slovenski raziskovalci oziroma strokovnjaki, ki se bodo znanstveno posvetili častni dobi slovenskega protifašističnega ter protinacističnega boja.
  m
im m
ne more biti vesela, saj so v opreki s sv. očetom, ki predstavlja Kristusa na zemlji.
■ Preteklo nedeljo je sv. oče proglasil za svetnika Johna Ogilvie, po rodu Škota, ki se je rodil kot kalvinist, pa prestopil kasneje v katoliško vero, postal jezuit ter se tajno vrnil na Škotsko, kjer so ga oblasti odkrile ter je bil v starosti 35 let javno obešen 18. marca 1616 v Glasgowu zaradi »žaljenja kraljevske časti«. Njegov »zločin« je bil namreč v tem, da ni hotel priznati angleškega kralja za poglavarja Cerkve. Slovesni proglasitvi je prisostvovalo
20.000	katoliških vernikov iz Škotske, sv. mašo pa je papež opravil v koncelebraciji s škotskim kardinalom Gordanom Grayem, sedmimi drugimi škotskimi škofi ter z generalom jezuitov p. Arrupejem.
■ V starosti 85 let je umrl v Bologni kardinal Giacomo Lercaro, eden štirih moderatorjev zadnjega koncila. Bil je znan po svoji odprtosti in velik pristaš reforme liturgije. Od leta 1952 do 1968 je bil nadškof v Bologni. Po njegovi smrti šteje kardinalski zbor 135 članov: 68 je Evropejcev (od teh 35 Italijanov), 23 iz Latinske Amerike, 15 iz Sev. Amerike, 12 iz Afrike, 12 iz Azije in 5 iz Avstralije in Oceanije. Od teh lahko voli papeža le 116 kardinalov, kar še nimajo 80 lat.
■ Na nekajdnevnem obisku v Italiji se je mudil ruski pisatelj Andrej Amarlik, ki so ga sovjetske oblasti letos izgnale iz države in živi trenutno na Holandskem. Sedaj ima 38 let. V Sovjetski zvezi je preživel šet in pol let v kazenskih taboriščih. Amarlik je nastopil tudi na italijanski televiziji. Med drugim je dejal: »Sovjetska zveza je najbolj nazadnjaška dežela na svetu in karikatura socialističnih idealov. Zahodnoevropska -levica noče priznati, da je resničnost različna od podobe, ki si jo je ona ustvarila o Sovjetski zvezi.«
■ Samo dva dni je trajal polet sovjetske vesoljske ladje »Sojuz 23«, ki so jo izstrelili z bajkomurskega raketnega kozmodroma. Vesoljca Zudov in Roždenstvenskij naj bi se po programu združila z laboratorijem Soljut 5, ki že od 22. junija kroži okrog Zemlje. Toda zaradi tehnične okvare se je vesoljski podvig ponesrečil in vesoljca sta se morala vrniti predčasno. Z veliko težavo jima je uspelo v temi pristati na razburkanih vodah jezera Tengiz v Ka-zakistanu. Ta neuspeh ni prvi, ko gre za podobne sovjetske poskuse: leta 1974 v avgustu se Sojuz 15 zaradi tehnične okvare ni mogel priključiti Salj-utu 3, aprila 1975 -pa je sovjetska vesoljska ladja zgrešila krožnico, na kateri je 'bil Saljut 3.
■ Na Kitajskem so zaprli štiri člane politbiroja centralnega komiteja komunistične partije ter jih obtožili poskusa državnega udara. Gre za osebnosti, ki so zavzemale drugo, tretje, četrto in sedmo mesto na uradni prednostni lestvici kitajskih komunistov. Med njimi je tudi Cang Čing, četrta Maova Žana. Gre za radikalno skupino, ki jo je vodila prav Mao-va žena in so ji nadeli ime »šangajska«.
■ Silno neurje je v drugi polovici prejšnjega tedna zajelo bretonsko in normandijsko obalo zahodne Francije. Pri tem se je potopila 9.800 tonska petrolejska ladja »Bohlen«, ki je prevažala nafto iz Venezuele v Zah. Nemčijo. 25 mornarjev je izgubilo življenje; le 11 se jih je rešilo. Nafta se je razlila po morju in onesnažila velik del obale. Blizu pristanišča Le Havre pa se je zaradi silnega vetra in udarcev valov razpolovila druga petrolejska ladja, ki je imela 220.000 ton nosilnosti in je bila zasidrana ob pomolu.
■ Škof iz Piacenze msgr. Enrico Manfre-dini je ponovno opozoril duhovnike in vernike, da ni ničesar nadnaravnega v tako imenovanih prikazovanjih Matere božje neki Rozi Quattrini v kraju San Damiano blizu Piacenze. Povod za opozorilo je dalo škofu naznanilo, da bo ob dvanajstletnici »prikazovanj« v San Damianu maša v latinščini in po tridentinskem obredu, nato pa procesija z Najsvetejšim. Že dejstvo, da organizatorji kakor neposlušni nadškof Lefebvre organizirajo latinsko mašo po starem obredu dokazuje, da gre za iztirjene katoličane, katerih Mati božja gotovo
Iz Sloven
Slovenske šole na Tržaškem
Dokončni podatki o številu vpisanih za šolsko leto 1976-77 na vseh slovenskih šolah, od otroških vrtcev do višjih srednjih šol na Tržaškem vedo povedati, da se je vpisalo -na vse šole skupno 3.705 učencev ain dijakov, to je 132 več kot laoi.
V otroške vrtce je vpisanih 832 otrok (34 več kot lani), v prvi razred osnovne šole 298 (21 več -kot lani), v vse razrede osnovne šole pa 1.348 (19 več kot lani).
Srednje šole obiskuje 814 dijakov, tečaje in višje srednje šole pa 711. število vpisanih v otroške vrtce se je povečalo predvsem zato, ker je v čamporah začel delovati slovenski otroški vrtec. Zvišanje števila vpisanih in odprtje prvega občinskega vrtca v miljski občini sta tudi pomembni in razveseljivi dejstvi ob začetku tega šolskega leta.
V otroški vrtec -pri Sv. Jakobu je vpisanih 28 otrok, pri Sv. Ani 16, v Skednju 19, v Dijaškem domu 31, v ul. Do-nadond 24, pri Sv. Ivanu 38, na Greti 40, v Lonjerju 22, v Barkovljah 24, na Opčinah 70, v Bazovici 31, v Gropadi 16, v Trebčah 19, na Proseku 37, v -Križu 31, na Repentahru 16, v Nabrežini 37, v Devinu 19, v Sesljanu 23, v Mavhinjah 13, v Šempolaju 26, v Zgoniku 24, v Gabrovcu 25, v Dolini 25, v Mač-koljah 26, pri Dom-ju 32, v Ricmanjih 17, v Boršt-u 21, v Boljuncu 30, v čamporah 32.
Koncertna sezona Glasb, matice v Trstu
Pri načrtovanj-u letošnjega programa so se organizatorji koncertne sezone 1976-77 ravnali po vodilih, k-i so že doslej bila odločilna: ustreči -kolikor je le mogoče željam ljubiteljev glasbene umetnosti tako glede izvajalcev kakor glasbenih del. Poleg gostovanja ljubljanske Opere, ki bo 12. februarja -1977 in -na katerem bo izvajano operno dela Marijana Kozine »Ekvi-nocij«, obsega abonma še osem glasbenih prireditev.
Vpisovanje za abonma se je pričelo v pisarni GM, ul. R. Manna 29, tel. 481605
11. oktobra. Pisarna je odprta od 10. do
12. in od 16. do -18. ure. Cene abonmajev so letos naslednje: parter - redni 12.000, parter - znižani 10.000 lir; -balkon - redni
10.000,	znižani 8.000; mladinski in invalidski 4.000 lir.
Glasbena matica - Trst si -je z organizacijo -koncertnih prireditev pridobila velik ugled in postala pomemben dejavnik v kulturnem življenju tržaškega mesta. Pridobila pa -si je ugled tudi pri italijanskih ljubiteljih glasbene -umetnosti, katerih številna navzočnost pri koncertih v Kulturnem domu potrjuje, da je glasbena umetnost velik doprinos k zbližanju med italijanskim -in slovenskim življem ter za medsebojno spoznavanje kulturnih dobrin.
Repertoar SSG za sezono 1976-77
V novi gledališki sezoni SSG v Trstu bo -na sporedu sedem abonmajskih predstav: Franček Rudolf: Koža megle; Neznani Benečan: Benečanka; Thomton Wilder: Tudi tokrat smo jo srečno odnesli; Tujci v domovini ali strah ima velike oči; Ivan Canika-r: Pohujšanje v dolini šentflorjanski (gostovanje SLG iz Celja); Carlo Goldoni: Pahljača (gostovanje PDG iz Nove Gorice); gostovanje gledališča »Komedija« iz Zagreba. Za otroke: Carsten Kriiger-Volker Ludvvig: Maks Zvižgač ter Svetlana Makarovič: Savica Oka (lutke).
Cena za abonente: parter I. (sredins-ki sedeži) premiera 17.000, ponovitve 9.000 lir; parter II. (ostali sedeži) premiera 14.000, ponovitve 9.000 lir; balkon 5.000 lir. Za družinski abonma se doplača k osnovnemu abonmaju po 5.000 lir za vsakega nadaljnjega družinskega člana. Po 5.000 lir je tudi mladinski in invalidski abonma, okoliški abonma (popoldanska predstava na nedelje in praznike) pa velja 6.000 lir.
Vpisovanje abonentov je od 19. do 23. oktobra od 8. do 14. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma v Trstu, ul. Petro-nio 4, tel. 734265 tor od 26. do 30. oktobra v Tržaški knjigami, ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487.
Kamnje na Vipavskem
V Kamnjah na Vipavskem je umrla 18. oktobra Ljudmila (Milka) S-tanič, sestra župnika Viktorina Staniča. B-ila je sposobna organistinja in je z veliko ljubeznijo vodila cerkvene zbore vsepovsod, k-jer je njen brat deloval kot dušni pastir v U-kvah v Kanalski dolini, v Devinu in šti-vanu tor nazadnje v Kamnjah. Ob veliki udeležbi je bila naslednji dan pokopana v Kamnjah. Znanci izrekajo ob tej smrti g. bratu duhovniku iskreno sožalje.
Posebno dušnopastirsko vprašanje postaja v današnjih dneh konkordatami zakon, to je zakon dveh katoličanov, ki je stopil v veljavo v Italiji leta 1929 ob sklenitvi konkordata med državo in Apostolskim sedežem.
Nekateri katoličani namreč danes želijo, da bi bila ločena cerkvena poroka od civilne, da bi ne mešali zakramenta sv. zakona s civilno poroko, da bi bili ločeni Cerkev in država.
Ni mogoče predvideti, kako se bo vprašanje uredilo v bodočnosti. Jasno in gotovo pa je, da obstaja za kristjana samo ena možnost: zakon v obliki, kot ga določa Cerkev. Za kristjana je zakonska zveza zakrament in zato podvržen oblasti Cerkve. Mora pa imeti cerkveni zakon tudi civilne učinke, kot jih ima vsaka veljavno sklenjena pogodba.
V Italiji je to zagotovljeno zdaj po konkordatu, ki je v skladu ne le s pravico zakoncev, ampak tudi z dolžnostmi, ki jih imajo, da zagotovijo civilno priznanje zakona tako glede otrok kot z ozirom na skupno blaginjo družbe, katere osnovna celica je družina.
Dokler je konkordat v veljavi in dokler Apostolski sedež drugače ne odloči, škofje v Italiji opozarjajo svoje vernike, da se morajo poročati po določilih Cerkve — razen če bi voditelj škofije iz tehtnih dušnopastirskih razlogov drugače določil — in biti deležni tudi vseh civilnih učinkov zakona po določilih konkordata.
Škofje pa tudi opozarjajo svoje vernike, da po nauku Cerkve, ki je bil znova slovesno potrjen na zadnjem vesoljnem cerkvenem zboru, zasluži država vse spoštovanje s strani vernikov in da so zaželeni med Cerkvijo in državo dobri in uspešni odnosi.
imillllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIlMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIinillllllllllllllllllinillllllllllllllinillinilllllllllllllMIIMIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIMIIIIIIII
S. Terezija Medvešček, doma iz Sevnice ob Savi, deluje v Indiji že 45 let
BrcniBselnst - Udi id lastii krivdi
4. novembra romanje v Padovo
Tržaški patri kapucini prirejajo skupno romanje v Padovo na državni praznik 4. novembra. Ob sedmih zjutraj odhod za vse s trga Oberdan. Vpisovanje samo v trgovini Fortunato in se zaključi do zasedbe mest, oz. najpozneje do 26. oktobra zjutraj.
Za vožnjo, -kosilo in ogled fresk v galeriji Scorvegni poravna vsak 10.000 Ur. Tako bo verjetno prva naša romanska skupina, ki bo v Padovi videla izredno leipe slike znanega mojstra Giotta iz 14. stoletja. Domov se vrnemo okrog 20. ure. Ob vpisu dobi vsak številko sedeža; vsi, ki želite biti skupaj, se skupno prijavite in vpisa ne zamudite.
Že precej let opažam splošno zmedo, ko gre za izbiro univerzitetnega študija in poklica po končani višji srednji šoli. Dijaki niso dovolj poučeni o raznih možnostih študiranja, zato vsi masovno navalijo na že preveč zasedene -fakultete: medicino, strojništvo, literaturo, ekonomijo itd.
Da je zmeda še večja so 'prisiljeni, da se vpišejo na univerzo tudi učitelji, geometri, trgovski izvedenci ipd.; ker ne dobijo službe, -vsaj začasno »parkirajo« na univerzi v upanju na boljše čase z višjo kvalifikacijo.
Danes lahko ugotovimo, da je dijakov na fakultetah že daleč preveč za realne potrebe Italije. Seveda ostaja odprta možnost zaposlitve izven Italije, a jo verjetno le redki vzamejo v poštev.
Medicinske fakultete so v zadnjem desetletju doživele največji »boom«: čar zdravniškega poklica, dobre možnosti za zaposlitev, -boljši pogoji za študiranje so mnoge navdušili za medicino, čeprav gre za relativno težak študij, ki traja 6 let.
Tako imamo danes v Italiji več kot
100.000	študentov medicine, potrebovali pa jih ne bi več kot deset tisoč. Zato je treba maturantom na vsak način odsvetovati v-pis na medicino.
Malo znano pa je, da obstaja cela vrsta poklicev, bi so tesno vezani na medicino (professioni paramediche); gre ponavadi za dve- ali triletne tečaje in ti izvedenci tako primanjkujejo, da imajo vsi zagotovljen poklic še preden končajo študirati.
Zlasti manjkajo ti izvedenci v manjših mestih, kot na primer v Gorici. Vemo, zakaj je tako. Ti tečaji so vsi v večjih mestih severne Italije, zato je treba proč od doma, kar ni vedno lahko. Vendar dobri pogoji za zaposlitev svetujejo vpis na te tečaje.
Navajam -nekaj možnosti, ki so odprte maturantom. Gre za tečaje, ki jih organizirajo univerze v navedenih mestih:
Trst: tečaji za laboratorijske tehnike, za psihiatrične asistente, za socialne delavce (trenutno je ponovno odprt natečaj na goriški občini za socialno delavko z znanjem slovenščine);
Padova: tečaji za logopediste, ficiokinesi-terapiste, tehnike za laboratorij, histopa-tologijo in kolpocitologijo;
Turin: fizioterapisti;
Pavia: tečaji za radiološke tehnike, za fizioterapiste, logoterapiste, za specialiste v rehabilitaciji in v higieni okolja;
Parma: tečaj za tehnike fizioterapiste, logoterapiste, ergoterapiste, masoterapi-ste itd.
Firence: tečaj za tehnike rehabilitacije;
Milan: tečaj za zdravstveno-biološke teh-
Nenadno ozdravljenje v Loretu
Sedemnajstletna Danila Zerbelletti iz okolice Milana je letos 1. septembra v Loretu nenadoma ozdravela. Na željo župnika iz mesta 'Riccione, kjer so Zerbelletti-jevi letovali, je odšla na romarski izlet v Loreto tudi nepokret-na Danila, težko bolna od otroških let: vse njene kosti so bile vedno mehke (osteosatirosis) in tako je bila vedno na vozičku, oziroma so jo morali za vsak premik držati za roke. Večkrat je padla in si je 28-krat zlomila razne kosti; tako je bila vedno po bolnišnicah.
Letos 1. septembra -so jo pripeljali v nazaretsko hišico v loretski baziliki in tu je bila pri maši. Svoji mami in neki učiteljici, ki jo je vedno spremljala, je med mašo povedala, da vidi na Marijini sliki v oltarju izredno svetlobo. Tako mama kakor učiteljica nista opazili ničesar in nemirno Danilo lepo potolažili.
Minilo je povzdigovanje. Tedaj se Danila nenadoma dvigne s svojega vozička in začne iti sama k oltarju in po stopnicah do mašnika, ki ji ves presenečen samo reče, naj bo mirna. Danila je ostala pri oltarju do konca maše; takrat je bilo naenkrat konec zbranosti v veliki cerkvi, ker so vsi -navzoči začeli glasno slaviti Marijo za izkazano pomoč trpečemu človeku.
V zakristiji je ozdravljeno -Danilo čakal tudi loretski škof Capovilla, nekdanji tajnik Janeza XXIII. Ta je samo rekel, naj vsi hvalijo dobrega Boga in božjo mater Marijo. Sedaj še ni čas govoriti o čudežu, sedaj smo pred dogodkom posebne božje dobrote, ki jo vsi vidimo in se zato veselimo.
■ Odbor za podeljevanje Nobelove grade je sklenil, -da letos ne bo podeli grade za mir. Ta nagrada znaša 68 švedskih kron. Letos je bila na sip kandidatov tudi m. Terezija jz Kaiki Indiji. Po drugi svetovni vojni Nob< nagrade za mir niso podelili že deset
nike, za audiometriste in ortofoniste;
Ferrara: tečaj za audiometriste in ortofoniste; v tem mestu v bolnišnici Martini, ul. Tofane 71 je tudi tečaj za dietetike;
Modena: tečaj za tehnike kardiologije.
Seveda so na vsaki univerzi še drugi tečaji (scuole speciali); za vse informacije se morajo zainteresirani obrniti naravnost na univerze.
Bernard Špacapan
ki s&upnsti v Girici je zasedal
Z GORIŠKEGA
V ponedeljek 18. oktobra je zasedal pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Gorici. To je bila (prva seja širšega sveta stranke po poletnih počitnicah, med katerimi pa se je sicer sestajalo tajništvo stranke. Pred pokrajinskim svetom je bilo več problemov, ki posebej zanimajo politično življenje naše narodne skupnosti na Goriškem in v deželi sploh.
Predsednik dr. Bratuž je najprej poročal o delovanju SSk v zadnjem obdobju in še posebej podčrtal pomen stikov, ki jih je slovenska politična stranka imela z drugimi manjšinskimi predstavniki v Italiji. Tu velja posebej omeniti srečanje z Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP) in Tridentinsko tirolsko ljudsko stranko (PP TT) v Veroni ob koncu prejšnjega meseca. Obenem je omenil še navezavo stikov s Sardinci ter vse to uokviril v priprave na bližnje evropske volitve. Vse to pa lahko za slovensko manjšino predstavlja le samostojna politična stranka Slovencev, kar ponovno potrjuje pomen samostojnega političnega nastopanja. Izrazil je tudi polno solidarnost s koroškimi Slovenci, ki prav v tem času bijejo odločen boj proti preštevanju od strani avstrijske vlade. Posebej je podčrtal obisk slovenske delegacije pri predsedniku vlade Andreottiju in predsedniku zbornice Ingrau.
Politični tajnik dr. Paulin je v svojem poročilu nanizal vrsto problemov, ki jih mora SSk reševati in se vsakodnevno srečuje z njimi. To so vprašanja političnega in upravnega značaja, ki jih Slovenska skupnost ne more in ne sme pustiti ob strani. Sem spada tudi cela vrsta problemov, s katerimi se SSk srečuje v gorniški občini in pokrajini. Tajnik je predvsem omenil začetek delovanja mestne konzulte za slovensko manjšino, ki je že načela več bistvenih vprašanj v goriški občini (šolstvo, urbanistika itd.). Nadalje je še orisal razne važnejše pobude goriške občine in delovanje občinskega sveta. Pri tem je posebej označil kot pozitivno postavitev dvojezičnih tabel v predmestna slovenska naselja. Podčrtal je tudi potrebo po vedno
Po dveh uspelih koncertnih sezonah v Gorici so se Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete odločile, da tudi letos' priredijo skupno koncertno abonmajsko sezono. Prejšnji teden so se sestali predstavniki omenjenih organizacij oz. ustanov ter se domenili za program letošnje koncertne sezone.
Prvi koncert bo sredi novembra, ko bo nastopil instrumentalni ansambel »Pro mušica« iz Beograda. Predvajal bo nekaj del starih slovenskih skladateljev ter Vivaldijev ciklus »Letni časi«. Naslednji koncert bo decembra in bo nastopil komorni zbor RTV iz Ljubljane, hi ga vodi Marko Munih. Izvajal bo umetne skladbe novejših slovenskih skladateljev ter madrigale iz angleške polifonske šole.
Januarja bo nastopil vokalni oktet »Gallus« iz Ljubljane, ki ga že poznamo po raznih uspelih nastopih v našem mestu. V februarju bo na sporedu klavirski recital pianista J. Lovšeta iz Ljubljane. Sledil bo koncertni nastop tenorista Mitje Gregorača, violinista Tomaža Lorenza ter kitarista Primoža Sobana. Koncertno sezone bo sredi aprila zaključil Slovenski komorni orkester .iz Ljubljane z dirigentom Antonom Nanutom in s sodelovanjem C. šiškaviča.
Leta 1925 se je izselil v Argentino s svojo ženo Marijo Anton Šinigoj, ki se je leta 1900 rodil v Dornberku. Nasolila sta se daleč proč od Buenos Airesa, v južnem delu države v pokrajini Rio Negro. Po kratki dobi dela na angleškem veleposestvu se je osamosvojil, si kupil lastno zemljo in pričel s sadjarstvom. Leta 1956 je posedoval že sto hektarjev sadovnjakov ter je z modernimi napravami za vlaganje sadja v zaboje postal eden velikih izvoznikov argentinskih jabolk in hrušk v tujino. Na nasvet specialista v hmeljarstvu svojega rojaka dr. Leskovarja je začel leta 1949 v kraju Cinco Saltos tudi z gojenjem hmelja. Bil je prvi hmeljar v Argentini, ki je postavil moderne sušilnice in obiralne stroje za hmelj.
Medtem je odkril naselje El Bolson, čudovit kraj v osrčju Andov, ki močno spominja na Bohinjski kot. Pašniki, zeleni gozdovi, jezera, vse to ga je tako navdušilo, da si je z brati kupil posestvo ob
večji povezavi med stranko in sekcijami ter izvoljenimi zastopniki v javnih upravah.
V nadaljevanju seje so nato drugi člani tajništva in sveta spregovorili o posameznih vprašanjih. Podtajnik M. Tarpin je poročal o organizacijskem ustroju in se zaustavil ob bližnjem občnem zboru, ki bo 25. novembra letos. Podpredsednik sveta Gradnik je poročal o problemih knmin-skega področja ter o splošnem delovanju SSk. Odbornik Brešan je podal poročilo o šolskem vprašanju, ki je posebno v zadnjem času zadobilo vedno večji pomen in prikazal stanje na .Goriškem in to v zvezi z novo lokacijo naših šol v mestu. Svet je še razpravljal o šolskem položaju v ostalih slovenskih občinah.
Svet Slovenske skupnosti je tudi posebej obravnaval problem gorskih skupnosti. Prav v ponedeljek se je sestala Briška gorska skupnost, v kateri ima tudi SSk svoje predstavnike v onboru (Klanjšček, Koršič, Kcmjanc). V samem statutu je poudarjena -prisotnost slovenske manjšine, ki predstavlja dober del tega organizma (Šte-verjan in Krmin). Svet SSk pa je zavzel tudi svoje stališče v zvezi s Kraško gorsko skupnostjo in pooblastil svoje izvoljene zastopnike v sovodenjski in doberdob-ski občini, da zahtevajo sklicanje skupščine v najkrajšem času.
Pokrajinski svet SSk je nato izrekel svojo solidarnost vsem tistim, ki so v zadnjem času zaradi zahteve po rabi slovenskega jezika v javnosti zapadli sodnim postopkom. Še posebej je v tem okviru izrazil solidarnost tajniku Slovenske skupnosti v Trsitu, dr. Rafku Dolharju, ki je kot občinski odbornik uporabil slovenski jezik v poročnem obredu na tržaški občini in je sedaj proti njemu uveden sodni postopek.
Debata o aktualnih političnih in upravnih problemih, v katero so posegli še člani sveta Devetak, Černič, Šturm, Fer-letdčeva, Pintar, Tabaj, Špacapan in drugi, je zaključila sejo vrhovnega organa stranke v goriški pokrajini.
Koncerti bodo v različnih dvoranah. Prvi koncert in nekateri drugi bodo v Attemsovi palači, drugi (zbora RTV Ljubljana) v Katoliškem domu, zadnji koncert (Slovenski komorni orkester) pa bo na goriškem gradu.
Kot je iz programa razvidno, bo letos na sporedu šest koncertov', tj. eden več kot lani. To pa zato, ker je v lanski sezoni izpadel zadnji koncert v mesecu maju. Abonmaji bodo letos po 5.000 lir ter po 2.000 lir za dijake.
Koncertna sezona gre v tretje leto. Program vseh šestih koncertov je zelo pester, saj obsega tako instrumentalna kot vokalna dela ter večje in manjše zasedbe ter soliste. Vse to bo gotovo pripomoglo, da se bo letošnjih prireditev udeležilo čim več ljubiteljev glasbe. Ta sezona je še posebej pomembna, ker nudi zamejskim Slovencem možnost, da v vedno večji meri spoznavajo slovensko glasbeno dejavnost tako v ustvarjalnem kot v poustvarjalnem oziru.
Čestitamo
Na univerzi v Modemi je z najvišjo oceno in pohvalo dosegla specializacijo iz endokrinologije goriška rojakinja dr. Franka Vižintin, asistentka na tamkajšnji neuro-psihiatrični kliniki.
jezeru Puelo in se z družino tam naselil. S sinom Vladimirjem je postavil največje hmelj.niike v Argentini, ki obsegajo 40 hektarjev in proizvajajo 45 ton hmelja na leto. Poleg tega je postavil dve modemi žagi za deset tisoč kubičnih metrov lesa zmogljivosti.
Ostal je ves čas zaveden Slovenec in bil vesel vsakega rojaka, Slovenca, ki ga je obiskal. Slovenskemu imenu (je ustvaril na jugu države sloves kot ga ni nihče pred njim. S svojim delom je dal pokrajinama Rio Negro im Chubut nov obraz, številnim družinam pa oskrbel delo. Zato bo njegov spomin v tamkajšnjih krajih še dolgo živ in svež. - S. Sl.
★
■ Ministrski svet je odobril zakonski načrt, po katerem se bo šolski pouk v Italiji pričel v prihodnje že 10. septembra. V bodoče tudi ne bo več popravnih izpitov na obvezni nižji srednji šoli.
Steverjan
Seja sekcije SSk. V sredo 6. oktobra se je v Števerjanu sestala tamkajšnja sekcija Slovenske skupnosti-Kmečko delavske zveze. Tajnik Marjan Terpin, ki je sejo sklical in ji predsedoval, je najprej seznanil člane z delovanjem naše slovenske stranke v pokrajinskem in deželnem merilu, nakar je tekla beseda o problemih, ki zadevajo upravo števerjanske občine.
Za največji dosežek smemo smatrati, da bo občina z deželno in državno pomočjo kupila že letos nov šolski avtobus, s katerim bo prevažala naše otroke v srednjo šolo v Gorico. To bo ena izmed prvih občin (vsaj slovenskih), ki bo imela tak avtobus, katerega nimata ne Doberdob ne Sovodnje.
Koršič Hadrijan in Simon Komjanc, člana sveta Briške gorske skupnosti sta seznanila prisotne o nakazilu 13 milijonov lir, bi jih je ta ustanova namenila popravilu stare šolske stavbe, ki jo je poškodoval potres. Nastale so namreč nevšečnosti, ker se mora pouk vršiti na treh mestih: na Valerišču, na Jazbinah in v domu na Britofu. Z omenjenim denarjem bodo šolo čimprej popravili in se bo tako pouk lahko nemoteno odvijal.
Beseda je tekla še o ureditvi otroškega vrtca, o javni razsvetljavi, o ureditvi obeh pokopališč ter izgraditvi sedeža občine.
Jožef Simčič se je zavzel za nekatera dela na stranskih cestah v Ščednem, Jožef Prinčič pa je nakazal probleme z jazbin-skega področja.
V dolgi debati so člani občinskega odbora osvetlili problem vodovoda, ki je vezan na geološko sestavo naše občine. Nastajajo namreč usadi in premiki določenih plasti, kar povzroča veliko izgubo vode, ki večkrat manjka. Rešitev bo v tem, da bodo v kratkem namestili nove črpalke. Z nekaterimi drugimi posegi pa bo treba celotno rešiti ves problem.
Sekcija SSk je nadalje razpravljala o hudem položaju, v katerem se nahajajo koroški Slovenci ter o nekaterih splošnih problemih, ki zadevajo Slovensko skupnost.
Dol — Nov kamnolom
Vasice v Dolu so izrazito kraška naselja, razsejana po celi dolini od Devetakov do Bonetov. Vse skupaj se imenujejo Dol ali Vallone po italijansko. Toda tega imena ne srečaš na nobeni obcestni tabli, pač pa na zemljepisnih kartah. Ali bi ne bilo pametno, da bi kaka javna uprava (občinska ali pokrajinska) na obeh kancih doline, pri Mačji rebri in pri Bonetih, postavila tablo: Dol - Vallone? Če je to ime na zemljepisnih kartah, naj bo tudi na obcestnih tablah.
V eni teh vasic in sicer pri Ferletih so že pred drugo svetovno vojno odkrili črni marmor. Leta 1932 so odprli prvi kamnolom tega marmorja, toda iz raznih vzrokov so ga kmalu opustili. Tudi po drugi svetovni vojni je na ta kamnolom dolgo ostal le spomin.
Letos pa se je pojavilo podjetje iz Milana, ki je kamnolom znova odprlo. Gre za delniško družbo Marmi dej Vallone. Ta družba je sprejela na delo 14 domačinov, ki so vsi bolj ali manj stari delavci v kamnolomih, in z njimi odprla novi kamnolom.
Slovesno odprtje kamnoloma je bilo v nedeljo 10. oktobra. Tradicionalni trak je prerezal doberdobski župan Andrej Jarc ob navzočnosti občinskih odbornikov, jugoslovanskega podkonzula Kovačiča, pod-prefekta Lavarda in drugih zastopnikov oblasti. Podjetje je želelo, da se kamnolom tudi blagoslovi; to je namesto domačega župnika opravil dr. Kazimir Humar iz Gorice, ki je nedeljski kaplan v Dolu.
Slovesnosti je prisostvovalo tudi veliko občinstva, domačega in tujega. Iz Milana je pripeljal poseben avtobus. Po uradni otvoritvi je zastopnik družbe dr. Teodoro d’Alfonso navzočim pojasnil namene in perspektive novega kamnoloma. Dejal je, da bo ta kamnolom kmalu edini v Evropi, ki bo dajal črni marmor najboljše kakovosti, saj tisti v Belgiji gre s proizvodnjo h koncu. Ker se uporaba marmorja zmeraj bolj širi pri zidanju svetnih zgradb in ne samo cerkvenih, je upati, da se bo novi kraški črni marmor uveljavil ne samo v Evropi, temveč tudi v ostalem svetu. Zato ima družba namen povečati odkop marmorja 'in v kamnolomu zaposliti od 40 do 50 delavcev. Poleg tega mislijo zgraditi še posebne lope, kjer bodo marmor obdelovali. Ko bo kamnolom dosegel višek razvoja, bi moral nuditi delo kakim 150 osebam.
Načrti so zanimivi, njihova izpeljava pa bo gotovo odvisna tudi od gospodarske konjunkture v Italiji in Evropi. Za sedaj je ta kamnolom dobra zaposlitev za domačine iz Dola in Jamelj.
Zakonski predlog svetovalca
dr. Štoke
28. oktobra bo na dnevnem redu prve deželne [komisije zakonski predlog svetovalca SSk idr. Draga Štoke, ki predvideva povračilo slovenskim šolam vseh vrstnih stopenj, slovenskim šolskim sindikatom, organizacijam ter združenju staršev povračilo stroškov, ki jih imajo s prevajanjem korespondence in z drugim na šolskem področju.
To je po tolikih nevšečnostih na šolskem področju, predvsem v pomanjkanju šolskih prostorov za slovenske osnovne šole, vendarle vzpodbudna vest; upanje je le, da bo pristojna deželna komisija zakonski predlog svetovalca SSk odobrila že na prvi seji.
Dom Jakoba Ukmarja v Skednju vabi na
PROSLAVO 70-letnice Simona Gregorčiča
ki bo v nedeljo 24. oktobra ob 16. uri.
Nastopa škedenjsiki pevski zbor, škedenj-ska mladina, moški zbor ter instrumentalna skupina iz Makol (Slovenska Bistrica). Drugi del sporeda bo neposredno prenašala radijska postaja Trst A od 17h dalje. V Domu bo vsaik dan odprta razstava dr. Juriševiča iz Kopra: Simon Gregorčič v razglednicah. Razstava bo odprta vsak dan od 15. do 18. ure do 31. oktobra.
Slovenski slavisti v Trstu
V Portorožu je bilo prejšnji teden štiridnevno zasedanje Slovenskega slavističnega društva. Za en dan, in sicer v četrtek 14. oktobra so se udeleženci, skoro 500 po številu, preselili v Trst, kjer so se zbrali v Kulturnem domu ter obravnavali svojska vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furianija-Julijska krajina.
Prvi referat je imela prof. Marija Pirjevec na temo »Ivan Cankar in Trst«. Miroslav Košuta je prikazal obstoječe slovenske kulturne ustanove v Trstu, Ace Mermal j a pa je posebej spregovoril o kulturnem stanju Slovencev na Goriškem. Dr. Karel šiškovič je razpravljal o »potrebnih smereh razvoja slovenskega šolstva v Italiji«, Živa Gruden pa je nastopila z referatom »Prispevek k poznavanju jezikovnega položaja tržaških Slovencev«. Posebno pozornost sta vzbudila beneška predavatelja prof. Viljem Čarno in prof. Pavel Pe-tricig. Prvi je podal sliko Beneške Slovenije po potresu ter orisal dejavnost številnih domačih društev, ki gojijo slovensko kulturo, drugi pa je prebral referat z naslovom »Pobude za spoznanje in utrditev slovenskega jezika pri doraščajoči mladini v Beneški Sloveniji«.
Popoldanski del obiska so slovenski slavisti posvetili ogledu slovenskih vasi in drugih zanimivosti na tržaškem Krasu, obiskali so tudi Rižarno. Nato so se vrnili v Portorož, kjer,so nadaljevali z zasedanjem in ob koncu izvolili nov odbor. Za predsednika je bila ponovno izvoljena prof. dr. Breda Pogorelčeva. Udeleženci so tudi sprejeli dve izjavi. Prva obsoja nasilje nad koroškimi Slovenci v zvezi s preštevanjem posebne vrste, druga pa se nanaša v zvezi z najavljenima sodnima postopkoma proti prof. Pahorju in dr. Dolharju na pravico do rabe slovenščine v odnosih z javnimi oblastmi v deželi Fur-laniji-Julijskd krajini.
Komisija za šolstvo
V okviru Slovenske skupnosti v Trstu se je nedavno sestala šolska komisija, ki je obravnavala nekatere pereče probleme s področja šolstva kot so radijske oddaje za slovenske osnovne in srednje šole, vprašanje upravljanja slovenskih šol v okviru šolskega skrbništva, delo deželne šolske komisije tar še nekaj drugih problemov v zvezi z ureditvijo razredov in učilnic na nekaterih šolah.
Kot znano, je nedavna reforma programov na slovenski radijski postaji Trst A spravila v negotov položaj že ustaljeno rubriko za šole, na kateri so neposredno nastopali učitelji oziroma profesorji s svojimi učenci. Za italijanske šolske oddaje bo namreč skrbela posebna ustanova v okviru RAI v Rimu. Kdo bo pripravljal in izvajal oddaje za slovenske šole v Trstu in Gorici, o tem vodstvo radijske ustanove v Trstu ni še dalo konkretnega odgovora.
Ker je splošna želja in zahteva, da morajo šolske oddaje ostati, komisija poudarja, da morajo te oddaje biti originalne, to se pravi pripravljene v deželi za svojske
 m  ...................................m iiiiiiiiiii   umu min   n
Abonmajska konGertna sezona v Gorici 76-77
Smrl primorskega
potrebe slovenskih šol. Zato bi morale šole še nadalje odločilno sodelovati pri njihovi realizaciji tudi v duhu toliko poudarjenega načela soudeleženja. Komisija je zato sklenila, da z ustrezno pobudo seznani vodstvo tržaške radijske ustanove o tej zahtevi.
Glede delovanja deželne šolske komisije, ustanovljene na osnovi zakona Beloi-Škerk, je bilo ugotovljeno, da je opravila pomembno delo predvsem v zvezi s pripravo šolskih učbenikov, za katere daje država letno na voljo 105 milijonov lir. Izkušnja je pokazala, da bi komisija lahko še bolj uspešno delovala, če bi se vsi njeni člani redno udeleževali sej in stvarno sodelovali pri reševanju konkretnih problemov naših šol. Zato bo marala komisija v obnovljeni postavi (v kratkem ji namreč poteče .triletni mandat) še bolj intenzivno usmeriti svoje napore v korist slovenskih šol v naši deželi.
Šolska komisija SSk je načela tudi vprašanje upravljanja slovenskih šol v okviru šolskega skrbništva, kaj.ti dosedanji način ne ustreza več dejanskim zahtevam manjšinskega šolstva. Predvsem bi se osebje, dodeljeno tej službi, moralo baviti samo s slovenskimi šolami ter imeti največjo možno mero pristojnosti, ki jo dopuščata duh in črka zakona Belci-Škerk. V nasprotnem primeru bo naloga političnih sil, da na zakonodajni ravni zahtevajo ustrezno rešitev za vodenje in upravljanje šolstva slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furianija-Julijska krajina.
Iz delovanja Društva slovenskih izobražencev
V ponedeljek 18. oktobra je bila v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu razprava o reformi RAI in še posebej tržaškega radia. Udeleženci so se skoraj enoglasno izjavili proti ukinitvi številnih oddaj. Izrazili so dvome o načinu izvajanja tako imenovanega pristopa in se izrekli proti spremembi urnika nekaterih oddaj.
Za prihodnji ponedeljek 25. oktobra pripravlja DSI solidarnostni večer s koroškimi Slovenci. Večer, ki se ga bo udeležil koroški javni delavec dr. Reginald Vospernik iz Celovca, bo v prostorih Slovenske prosvete v ulici Donizetti 3 ob 20.15.
V Marijinem domu v Rojanu bo v nedeljo 24. oktobra od 17. uri
SRECOLOV
za slovenske misijonarje
in
DIAPOZITIVI
o letošnjem ekumenskem potovanju,
ki jih bo predvajala gdč. Ivanka Furlan.
Praznik blaženega p. Leopolda v Trstu
Skromni p. Leopold je doživel v kapucinski cerkvi na Montuzzi praznik, ki je trajal kar pet dni. Vse štiri frančiškanske skupnosti so imele svoj pravi župnijski obisk pred oltarjem bi. Leopolda Mandiča na Montuzzi. V glavnem oltarju je žarela velika podoba našega blaženega, vernikom v češčenje pa je bila pripravljena pomembna relikvija, njegova desnica, ki jo je v 40 letih tolikokrat dvigal v znamenju križa nad spovedanci.
V nedeljo 17. oktobra smo imeli skupno slovesnost slovenski verniki. Kakor je bila propaganda skromna, preskromna, se je zbralo nepričakovano veliko ljudstva. Že skupni rožni venec je bil lepo doživetje; nato je sledila koncelebracija, ki jo je vodil provincial ljubljanskih kapucinov p. Štefan Balažič. V jedrnatih besedah nam je predstavil moža molitve, moža vere in prave pobožnosti do Matere božje. Ko je duhovnik oznanil afer za novo kapelo bi. Leopolda v Domju, verjetno ni ostal na mestu noben človek. Vsak je prinesel svoj dar, vsak se je hotel prikloniti pred relikvijo blaženega, za kar naj vsem dobri Bog povrne po priprošnji bi, p. Leopolda. Nabranih je bilo 345.000 lir.
Naš praznik smo zaključili z zahvalno pesmijo in se zopet polni duhovnega zadovoljstva kakor že tolikokrat ob naših praznikih veselo razšli. Hvaležni smo našim pp. kapucinom, da so nam pripravili tako lep praznik, ki ima velik odmev v vsem Trstu.
k
■ V Jugoslaviji ni konca železniških nesreč. Tako sta prejšnji četrtek trčila na progi Kragujevac-Lapovo brzi in tovorni vlak. K sreči ni bilo smrtnih žrtev, ranjenih pa je bilo 50 oseb, 15 od njih precej hudo.
šentjanški igralci in igralke »škofjeloškega pasijona«, zbrani okrog križa, znamenja našega odrešenja
Na misijonsko nedeljo 24. oktobra bo ob 16. uri župnijska mladina iz Šentjanža na Koroškem uprizorila v Katoliškem domu v Gorici
Škofjeloški pasijon
V odmorih bo kot običajno bogat srečolov v korist misijonov, ki ga prireja goriška Marijina družba.
Poslanica nadškofa Cocolina goriški Cerkvi
V zvezi s srečanjem italijanskih škofov, ki bo od 30. oktobra do 4. novembra, je nadškof msgr. Cocolin naslovil na vernike svoje škofije posebno poslanico. Gre za teološki im pastoralni načrt o sodobni evamgelizaoiji, kajti pod vplivom sekularizacije in gospodarskega razvoja se je silno spremenilo obličje sedanje Italije. Evangeljsko poslanico bo treba predstaviti na najbolj pristen način, imajoč pred očmi konkretne probleme današnjega človeka. Božjemu razodetju, ki ga avtentično razlaga cerkveno učiteljstvo, mora slediti človekov odgovor in njegovo sodelovanje.
Naloga omenjenega srečanja bo, da se sleherno krščansko občestvo zave bede, nevednosti, socialnih krivic in nasilja v družbi ter si prevzame lastno odgovornost, da te probleme rešuje v duhu evangelija. Pri tem so laiki poklicani, da s svojim življenjem in z žarom svoje vere, upanja in ljubezni ma način kvasa v testu pripomorejo k posvetitvi sveta in taiko Kristusa oznanjajo ljudem.
Andrej Košič razstavlja v Gorici
V nedeljo 17. oktobra je v galeriji »II Torchio« (ul. Mameli) naš rojak Andrej Košič odprl osebno razstavo akvarelov. Njegova dela so znana po vsem slovenskem prostoru in tudi v italdjamskem ter evropskem okolju. Bilo bi skoraj nekaj nenavadnega, če bi nam Košič tudi letos ne predstavil svojih zadnjih izdelkov, saj smo že tako navajeni, da vsaj enkrat letno lahko občudujemo v našem mestu umetnika, ki nam zna govoriti preprosto in domače.
Košič nam predstavlja dvajset akvarelov, v glavnem kraške motive, ki so mu tako priljubljeni; motivi, ki so Košiču prirojeni im s katerimi izraža pravzaprav svoje duševno razpoloženje, svoj smisel umetniškega ustvarjanja. Ta njegov Kras — in sploh njegova pokrajina — ustvarja kontakt z nami, (tista zelena in rumena barva, ki se nam vtisneta v spomin.
Košičeva govorica ije preprosta, domača in pristna, izraz človeka, ki dela skromno in v tišina. Občutek imamo, da se umetnik ne more ločiti od tega svojega sveta; konec koncev bi to zanj ne bilo miti težko. Dovolj bi bilo, da bi šel ma pot kakega avantgardista, da bi se uglasil na struno sodobnih tendenc. Toda me bi bil več Košič; sam bi se odrekel svoji umetniški viziji, ki se sklada z moralno.
Košič ni tega nikoli storil in tudi me bo, ker bi zamikal samega sebe in se vključil v vrsto tistih, ki z lahkoto spremenijo svojo pot, samo da so na površju, v vrtincu najsodobnejših prepletanj.
Košič hodi po poti iskanja in poglabljanja motivov, ki so mu bolj pri srcu in ki so mu tudi potrebni, da izrazi svojo notranjo podobo. Pri tem iskanju se tudi poslužuje novih izraznih sredstev, a ta nova izrazna sredstva samo dokazujejo, da naš rojak izpopolnjuje to, kar je pristno in trajno. Maloštevilni so, ki znajo danes še govoriti naveličanemu in razvotle-nemu človeku; Košič je med temi redkimi.
Razstava bo odprta do konca oktobra. Ob delavnikih od 11. do 13. in od 17. do 20. ure; ob nedeljah od 11. do 13. ure.
Valentin Bensa je našel svoj zadnji dom
V četrtek 14. oktobra so pevmski zvonovi spremljali na zadnji poti Valentina Bensa, ki je našel svoj zadnji počitek v domači zemlji. Pokojni je bil dobro znan v Brdih, kar je pokazala tudi množica vaščanov, ki se je udeležila pogreba. Bil ‘je najstarejši med možakarji na Oslavju, saj je letos obhajal svoj 80. rojstni dan.
Valentin Bensa se je rodil ma Oslavju, na kmetiji, kjer je bilo precej zemlje in veliko dela. Njegove sestre so se razšle po svetu, ena je umrla v času vojme. Tako je pokojni Tino, kot smo mu rekli po domače, ostal na svojem »gruntu« sam, im se je z veliko resnostjo in odgovornostjo lotil težkega dela. Nevesto Romano si je poiskal v Cerovem. Skupno sta potem vodila kmetijo in preživljala družino, ki je postajala čedalje številnejša. Vsi otroci, štiri hčerke in en sim so zrasli močni in zdravi, ustvarili si lastne družine im kar lepo je bilo videti še letos ob trgatvi številne vnuke okrog starega očeta.
Pokojni Valentin se je takoj po prvi svetovni voljni lotil tudi iprosvetmega dela. Bil je član društva na Oslavju im stalem pevec v domači pevmski cerkvi. Njegovi prijatelji iz tistih let vedo povedati, da je
bil med najboljšimi odrskimi igralci, saj je skoraj vedno imel glavne vloge pri ljudskih igrah (Divji lovec, Damoklejev meč, Na dan sodbe), ki so jih vaščani uprizorili na domačem odru. Bil je tudi dober pevec, saj je vedno nastopal kot solist.
A to delovanje se je pretrgalo, ko so fašisti prepovedali vsako prosvetno življenje; znano je, da so ravno večer pred nastopom, ki bi moral biti na prostoru, kjer je zdaj gostilna »Pri Pepiju«, črnosrajčniki pridrveli v sobo in razgnali vse igralce, ki so vadili za nastop.
Od tedaj je pokojni Valentin — kot vsi ostali — moral opustiti to dejavnost im je hodil k cerkvenemu pevskemu zboru. V pevmsko cerkev je prihajal vsako nedeljo in pomagal pri petju tudi še ko je prišel v zrela leta. Zelo je ljubil petje in sploh vsako prosvetno udejstvovanje im to ljubezen je vlil tudi svojim otrokom, saj so postali vsi dobri in stalni pevci, tako v cerkvi kot izven mje.
Ukvarjal se je tudi s politiko, saj je večkrat nastopal kot kandidat na slovenski listi. Z enako ljubeznijo se je pokojni oklepal tudi dela na svoji zemlji; tudi tu , je pokazal vztrajnost in pridnost, saj je delal, dokler ga ni pred približno desetimi leti zadel mrtvoud, ki ga je sicer le delo ma prizadel. Z zadovoljstvom je spremljal pri delu svojega sima Silvama, ki skrbno in preudarno' vodi kmetijo, na kateri se je pokojni rodil in s svojim potom premočil vsako pet domače zemlje.
iNaj mu bo ta zemlja lahka, Bog pa dobroten plačnik. Družini in sorodstvu izreka sožalje tudi naš list, ki ga je pokojni Tino rad prebiral; pridružujejo se tudi pevci, ki so se od svojega prijatelja in basista poslovili s pesmijo, ki jo je pokojni tako visoko cenil in ljubil.
Cankarjeva proslava v Kat. domu
S to proslavo je Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici odprla letošnjo kulturno sezono. V organizaciji SKPD »M. Filej« je priredila ob stoletnici prisatelje-vega rojstva Cankarjevo proslavo v nedeljo 17. oktobra, ki je bila na dostojni višini im dobro obiskana.
Slavnostmi govor je imel pisatelj Alojz Rebula, ki je s svojo ognjevito besedo takoj potegnil poslušalce za seboj. Na začetku predavanja je naredil primerjavo Cankarja z njegovimi sodobniki kot so bili Knut Hamsun, Proust, Kafka, Musil, Thomas Mann in Andre Gide. Če so ti pisatelji Cankarja v nekaterih rečeh prekašali, pa je bil Cankar pred njimi s svojim preroškim čutom. Rebula je potem poudaril, da je bil Cankar brez ozira na to, če je bil socialist ali protiklerikalno razpoložen človek resnice. Kdor pa išče resnico, četudi z malo začetnico pisano, se prej ali slej sreča tudi z Resnico, z veliko pisano, to je z Bogom samim. To je bil tudi primer pri Cankarju. Bolestno zvest je bil glasu vesti, kdor pa posluša vest, posluša Boga. Ker je Cankar sam, ko je leta 1912 v Trstu predaval o pesniku Antonu Aškercu, dejal da se hoče pustiti voditi od resnice in zato Aškerca pokazal v resnični podobi, je tudi Rebula, sklicujoč se na Cankarja, opozoril na nekatere poteze v Cankarjevem značaju, ki ga delajo zelo človeškega, pa ničesar ne odvzamejo njegovi splošni veličini.
Za Rebulom so goriški skavti in skavtinje uprizorili zelo učinkovit prizor na Cankarjevo črtico »Gospod stotnik«, ki so jo glasbeno in v kretnjah sami pripravili, besedilo pa priredila in brala Ileana Sirk.
Zelo je ugajal igralec SSG iz Trsta Stane Raztresem, ki je z mjemu lastno žavo izraznostjo mojstrsko podal tri Cankarjeva besedila: Sultanove sandale , iz Erotike, Hlapec Jernej pred sodiščem v Ljubljani ter o Domovini. Žel je navdušeno priznanje s strani občinstva.
Dostojen zaključek proslavi je dal nastop moškega zbora »Mirko Filej«, ki je kot običajno zelo doživeto zapel pod vodstvom Zdravka Klanjščka tri pesmi: Lastovki v slovo, Sedem si rož in Očenaš hlapca Jerneja. - j k
Abonma SSG v Gorici
Vse predstave Stalnega slovenskega gledališča v Trstu bodo za goriški abonma v Verdiju. Cena abonmaja za sedem predstav je: prvi sedeži (panter in balikom)
10.000	lir, drugi sedeži 7.000 lir. Družinski abonma je v tem, da doplača k osnovnemu abonmaju vsak nadaljnji člam po 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže enako in stane prav tako 5.000 lir. Vpisovanje abonentov je od 19. do 30. oktobra ma sedežu SPZ, ul. Malta 2, tel. 2495 ter v Ka-
toliškem domu, Drevored XX. septembra 85. Abonmaja se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev ZSKP in SPZ na Goriškem.
★
števerjanska občinska uprava obvešča, da se bo v tem tednu začelo' vpisovanje v posebne sezname vseh tistih oseb, ki bi želele biti brezplačno cepljene proti gripi. Ker je letošnja oblika gripe posebno nevarna za starejše ljudi, se priporoča pravočasno cepljenje.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: N. N. 3.000; M. U., Trst, 7.000 lir.
Za Katoliški dom:	Marijina družba
25.000; U. Z. 6.000; N. N. 3.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 6.000; N. N. 4.000; N. N. 2.000 lir.
Za moški zbor »Mirko Filej« za njegov pogumni nastop na tekmovanju »Seghizzi«: C. K. 10.000; J. C. 5.000 Ur.
Milka Goričan za Alojzijevišče in za slovensko duhovnijo v Gorici po 5.000 lir.
Matilda M. v zahvalo za srečno pot daruje za cerkev na Sv. gori in za gobavce po 5.000 lir.
Za kapelo bi. p. Leopolda v Domju: ABZ, Trst, 50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: msgr. Natal Silvani v spomin pok. Josipa Podobnika 20.000; družina Podobnik v spomin očeta Josipa 100.000; Karel Podobnik v spomin brata Josipa 100.000; družina Levstik v spomin Josipa Podobnika 5.000; družina Sosič v spomin moža in očeta Antona 10.000; družina Peressin ob krstu 10.444; Danev Dragotin ob krstu sinčka Jerneja 20.000; Robert Gorup ob krstu Sare 5.000; Perini Pino im Nadja ob krstu hčerke Sare 4.000; razni 6.000 lir.
Za gobavce: C. Bitežnik 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
★
Ljubljanska TV
Spored od 24. do 30. oktobra 1976
Nedelja: 10.20 Otroška oddaja. 11.30 Ljudje in zemlja. 12.35 Nedeljsko popoldne.
16.30	Košarka Radmički: Bosna. 18.25 Siva obala. 20.00 Beogr. povesti. 22.00 Šport.
Ponedeljek: 17.30 Žuželke. 18.10 Nega bolnika. 20.00 »Fiorima«. 21.10 Kulturne diagonale. 21.50 Kratek film.
Torek: 17.05 Bach in predklasiiki. 17.30 Pavel v akciji. 18.45 Slovenski ljudski plesi. 20.55 Pustolovski Simplicissimus.
Sreda: 17.30 Bnmitage, film. 18.10 Po sledeh napredka. 20.00 Mumija, film. 21.55 Miniature. 22.25 Šport.
Četrtek: 14.25 Nogomet Željezničar : Beograd. 17.20 Beli delfin, film. 17.50 Izumirajoči svet, film. 18.45 Odprava zelenega zmaja, nadalj. 20.10 V živo.
Petek: 17.30 Grožnjam 76. 18.10 Zbor donskih kozakov. 20.05 Vzpon in padec Zike Proje. 20.40 Bojna ladja Bismarck. 21.35
S.O.S., film.
Sobota: 15.55 Nogomet Velež : Sloboda. 18.25 Šolanje Toma Browna, nadalj. 20.00 Tv žehtmik. 20.40 Krik in bes, film.
★
■ Pri ponovnem glasovanju je bil Aldo Moro izvoljen za predsednika D C s 165 glasovi, 15 pa jih je oddalo belo glasovnico. Moro je izvolitev sprejel ter obljubil popolno podporo Amdreottijevi vladi.
j Mo IPSIA
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11.,	14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 12.45, 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Ob 17.05 Umetnost...
Spored od 24. do 30. oktobra 1976
Nedelja: 8.15 Dobro jutro. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vera in naš čas. 10.00 Praznična matineja. 11.05 Mladinski oder: »Povodna vila«. 11.35 Nabožna glasba. 12.15 Glasba po željah. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.10 Ljudske pesmi. 13.30 Lahka glasba. 14.05 Klasično, a ne preresno.
15.00	Šport.
Ponedeljek: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan. 9.30 Obletnice tedna. 9.40 Koncert.
10.30 Kulturni spomeniki naše dežele. 11.00 Glasba. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina v zrcalu časa. 16.00 Puccini: »Dekle z zlatega zapada«, opera. 17.20 Glasba.
17.30 Kdo vam je bolj všeč. 18.05 Srečanja z zborovodji. 18.25 Glasba.
Torek: 7.20 Debro jutro. 8.05 Tjavdan.
9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.30 Liki iz naše preteklcGti. 11.35 Iz slovenske glasbene folklore. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladima v zrcalu časa. 16.00 Puccini: »Dekle z zlatega zapada«, opera. 16.45 Glasba. 17.30 Za najmlajše. 18.05 Kulturni sprehodi po videmski pokrajini. 18.15 Slovenski zbori. 18.30 Glasba.
Sreda: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan.
8.30 Dogodki iz naše zgodovine. 9.40 Koncert. 10.30 Zenski liki v romanu. 10.50 Glasba. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina v zrcalu časa. 16.00 Puccini: »Dekle z zlatega zapada«, opera. 16.25 Glasba. 17.20 Slovenski glasbeni mojstri. 17.30 Popevke. 18.05 »Človek, ki je bil«, drama. 18.45 Glasba.
četrtek: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan.
9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.30 Pogovori o slovenščini. 10.40 Popevke. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina v zrcalu časa. 16.00 Koncert Tržaškega godalnega tria. 17.30 Za najmlajše. 18.05 Slovenski znanstveniki na univerzi. 18.15 »Primorska poje 76« v Gorici. 18.30 Glasba.
Petek: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan.
9.30 Slovenske žene. 9.40 Koncert. 10.30 Včerajšnji poklici. 11.00 Glasba. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina v zrcalu časa. 16.00 Simfonična dela deželnih avtorjev. 17.20 Polifonija. 18.05 Pripovedniki naše dežele. 18.20 Glasba.
Sobota: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan.
9.30 Glasba. 9.40 Koncert. 19.30 Družina v sodobni družbi. 11.35 Pratika. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina v zrcalu časa. 15.45 Poslušajmo spet. 18.05 »Zgodba u’d aneh bu'geh ledi«, enodejanka.
OBVESTILA
Izgubljena denarnica. V nedeljo 17. oktobra je rneka oseba .izgubila menda v Katoliškem domu v Gorici denarnico rdeče barve s precejšnjo vsoto denarja. Prosimo poštenega najditelja, maj denarnico prinese na našo upravo.
Glasbena Matica - Trst. Prvi abonmajski koncert v sezoni 1976-77 bo v soboto 23. oktobra ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu. Nastopi oktet »Gallus« iz Ljubljane. Rezervacije, prodaja vstopnic in abonmajskih izkaznic v pisarni Glasbene Matice, ul. R. Manna 29, tel. 418605 im eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Koršič
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost
NOVI CENTER POHIŠTVA VAM NA RAZPOLAGO
■ serijsko pohištvo
■ pohištvo po meri
■ preureditve
■ pohištvo za terase in vrtove
TRST - ul. S. Cilino, 38 (pri cerkvi sv. Ivana) - Tel. 54390
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta
VALENTINA BENSA
Posebna zahvala g. župniku, vsem pevcem, dr. Faziju, zdravnikoma Pacenzi, požrtvovalnim sestram in bolniškemu osebju pneumološkega oddelka, darovalcem cvctja in vsem, ki so nam bili blizu ob težkih trenutkih in se udeležili pogreba.
Družine Bensa, Colja, Cotič, Košič, Perazza
Oslavje - Pevma - Gorica, 17. oktobra 1976
ZAHVALA
V globoki žalosti ob nenadni smrti mojega nepozabnega nečaka
ENNIA BATTISTI
so mi bili v veliko tolažbo izrazi sočutja mnogih. Toplo se zahvaljujem vsem, zlasti še g. dekanu msgr. Žoržu, avtobusnemu podjetju »La Goriziana«, darovalcem cvetja, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča teta Gizela
Štandrež, 19. oktobra 1976