BpeJtfJoue ta aMrnament« postale — Pnfluhta Leto XXII., št. 281 Upravniitvo; Ljubljana. Psccmijcva »lica 5. Telefon h 31-22. 31-23. 31-24 taseratnj oddelek: Ljubltana. Puccmijeva ■!>- ca 5 — Teleloo b. 31-25. 31-26 Podruinica Novo mesto: Ljubljanska cesta 43 Račum: za Ljublianskc pokrajino po pokno-čekovnem zavodu it. 17.749, o ostale kraje Italite Servizio Conti Con Post No 11-3118 IZKI.JUCNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr. Italije in inozemstva una Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO ^ LJubljana, nedelja 6. decembra 194*XX1 si m" Cena cent. 89 Itkt|* T««k dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir 18.—, H iouiftnttTO vključno s »Ponedeliskim 1 litrom« Lir 36.SO. UredoiitTo: L|aM|Ma, Puccinijeva ulica faev. 9. IricfM bev. 31-22. 31-23. 31-24. _Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO ute tocallta nella mgmm timisma occupata dalle truppe delPAsse Iageatl pe rdite »etmche — Poderosi attacchi aerei — 23 vclivsli abbattuti in combattimento U Quartier Generale delle Forze Arma-te comunica in daia di 5 dicembre 1942-XXI il seguente bollettino di guerra n. 924: In Cirenaiea duelli di artiijlierie. Duri combattimenti sono continuati nella regior.e tunisina dove un nodo stradale e ferroviario di grrande importanza tatfica da piu giorni conteso. e stato pre-so di assalto ed occupato dalle truppe del-1'Asse. II nemico ha subito perdite ingen-ti in aomini e materiali. Alla vittoriosa aziono hanno concorso forti alitjuete di bombardieri in quota e in picchiata. Altre poderose fo«-rnaz?oni dell'arma aerea attaccavano a piu riprese postazfnni di artijclleria e conrentramenti di truppe e d! carri armati distruggendo o irravemente danneir^jancto olire un cen-timiio di mevži meccanizzati. Reparti del-l'aviaz!onp Italiana e tcdesca hanno pure rinnovato intensi hombardamenti sul porto dl Bona: Una nave, cen trata, b esplosa; numerose altre sono state incendiate. 23 velivoli rlsultano abbattuti d alla caccia germanica, due da batterle contraeree della regione costiera tunisina; nno del piloti, un capitano degli Stati Uniti reniva cat-turato. Nel pomeriggio di leri aerei nemfci hanno compiuto sn Napoli nna breve violen-ta incursione accodandosl a n ostri velivoli che rientravano da una azione in Tunisia. Notevoli i danni e numerose le vittime nella popolazione clvile: 1 mortl ascendono a 159, 1 feriti a 358. Un quadri-motore britannico colpito dal tiro della dlfesa e preeipitato in fiamme nel Golfo. Anche nei pressi di Cosenza sono state sganriate alcune bombe che hanno dannegglato qualche fabbricato clvile. I nomi e cognomi dei morti e del feriti nell'incursione nemica su Napol! sa-ranno pubblicati dai giornali locali. Čete Osi zasedfe važen kraj v Tun su Ogromne Izgube sovražnika - Silni letalski napadi - 23 letal zbitih v borbi CHavnl stan Italijanskih Oboroženih sli Je objavil dne 5. decembra naslednje 924, vojno poročilo: V Clrenajld topniški dvoboji. Srditi boji so se nadaljevali na tunlftkem področju, kjer so čete osi napadle ln zasedle taktično zelo poraebno cestno in železniško križišče, za katerega so se borbe vršile več dni. Sovražnik je otrpel ogromne izgube na ljudeh in vojnem gradivu. K zmagoviti akciji so prispevale močne skupine bombnikov za visok polet in strmo glavna letala. Nadaljnje močne skupine letalstva so večkrat zaporedoma napadle topniške postojanke ln zbirališča čet tn tankov ter uničile ali hudo poškodovale nad 100 oklopnih voziL Oddelki italijanskega ln nemškega letalstva so tudi obnovili močno bombardiranje lufae t Boni; ena ladja, Je bila Kadeta in je eksplodirala, več drugih je bilo zažganih. 23 letal so sestrelili nemški lovci, dve pa protiletalske baterije obalnega tuniškega področja. Eden izmed pilotov, neki kapitan iz Zedinjenih držav, je bil zaje*. Včeraj popoldne so sovražna letaki Izvršila kratek, a silovit napad na Neapelj, ko M zasledovala nafta letala, ki so se vračala z neke akcije v Tunisu. Skoda je bila znatna in žrtev med civilnim prebivalstvom je precej: 169 mrtvih in 358 ranjenih. Neko britansko Sttrlmotorno letalo, ki so ga zadeli streli obrambe, je v plamenih strmoglavilo v zaliv. Tudi v bližini Cosenze je bilo odvrženih nekaj bomb, ki so poškodovale nekaj civilnih poslopij. Imena ln priimki mrtvili ln ranjenih ob sovražnem letalskem napadu na Neapelj bodo objavljena v domačih Ustih. delo Stranke 4 orožju Iz pačila, ki ga je Duceju podal tajnik Stranke na seji Nacionalnega direktorija - Goreča požrtvovalnost ženskih Fašijev vsestransko movino v S'ja izročeno simbolično srebrno bodalo. Zvezni tajnik je spregovoril nekaj besed ter poudaril hvaležnost in občudovanje Črnih srajc ter drznost potopilca »Mary-landac in »Missisippija« v katerem pozdravlja Rim vse prednje straže Domovine. Poveljnik Grossi je odgovoril ln izjavil. da je ved, da se z njim spominja tudi vseh ostalih italijanskih podmorničarjev v katerih imenu sprejema dar rimskega Fa-tfja. Junaška smrt dveh fašističnih hierarhov Rim. 4. dec. 8. V od red benem listu PNF sita bila imenovana fašista Raffaele Russo Spcna, šef odseka Fašija v Acerri (Napoli). ki je junaško padel v borbi, in Plinio Ri-naldi. politični podtajnik Fašija v Vissu (Macerata), ki je umri za ranami, dobljenimi na afriSki fronti. Kim, 5. dec. s. To je izvleček iz poročila, ki ga je tajnik Stranke prečital na sestanku nacionalnega direktorija PNF pod predse istvom Duceja v Beneški palači: Med tem ko so na vseh frontah hude borbe, družine borcev stvarno čutijo fašistično solidarnost, ki prihaja preko številnih pobud prav povsod od hiš v velikih središčih do podeželskih koč. Brez odmora se Fašisti vseh činov žrtvujejo, da bi skrbstvo, ki ste ga Vi naklonili za dobro naroda, imelo hotene učinke in da bi se pot socjainega napredka nadaljevala s tistim ritmom, ki ste ga Vi hoteli ojačiti navzlic vojnemu času in ki nas po Vaši zaslugi postavlja pred vse druge narode na področju solidarnosti med stanovi. V krajih, ki so podvrženi sovražnim napadom, je začel mehanizem Stranke delovati takoj in preko svojih organov je dokazal, kako blizu narodu in s kakšno skrbjo 2ma poiskati najboljšo in najbolj stvarno pot za obvladanje sedanjih velikih in majhnih potreb. V krogu federacij so bili prvaki Fašisti, fašistične žene, vseučiliščniki in najmlajši od GILa vsi pohvale vredni zaradi načina požrtvovanja in vsi so pripravljeni žrtvovati se še brez štednje energije, vedro prenašajoč kakršno koli tveganje. Mobilizacija sredstev in ljudi je bila izve'ena totalitarno. Potrebščine za obedni-ce spalnice, ambulatorije, priložnostna bivališča so bila naglo in umno uporabljena, na področju skrbstva in podpiranja pa so hievarhi in podrejeni tekmovali v nudenju svojega bratskega in dostrikrat junaškega dela. Tudi spričo grozeče nevarnosti, ko se pc upira z vsemi sredstvi iz najbolj ogroženih krajev odseljevanje žensk in otrok, katere ljubeznjivo in tovarlško sprejemajo v manj izpostavljenih krajih, bo krajevni Fašist ostal na razpolago svojemu hierarhu ter bo zavzel za opravljanje nalog, ki so mu bile do i el jene za trenutek sovražne akcije, svoje mesto »vojaka v črti« z vso svojo častjo, svojo hrabrostjo in svojo vero. Na sestanku nacionalnega direktorija dne 13. avgusta XX. sem imel priliko poročati podrobno o udejstvovanju bojevniških urs^dov. Zdaj lahko ugotovim, da so se v izredni meri razmahnili tako glede pobude, ki je prišla iz srelišča, kakor glede ojače-nja. dela na periferiji, s katerim je bila razširjena akcija s številnimi krajevnimi pobudami. Stranica je izdal a za pomoč po vojni prizadet'!®? nad 637 milijonov Ur Vojna pomoč Stranke !n njenih organizacij od 1. februarja do 28. oktobra XX. se kaže v izdatku 367,742.219 Lir. Vse pobude ta izvedene skrbstvene akcije so bile kronane z obširnimi in globokimi moralnimi učinki, ki so potrdili važnost vojnega podpiranja za sedanje in bodoče politične svrhe. V letu XXI. bo delovni program še nadalje povečan in izpopoinjen, fašističnih vseučiJiščnikov tako da bodo hrabri boreči se tovariši čutili globoko irtimno so];darnost Stranke z borbo, ki j0 tovariši bijejo na rafnih frontah za neizbežno zmago. Na današnjem sestanku želim poročati o celotnem dobrodelnem udejstvovanju žensk'h Fašijav. Tiho, goreče in strastno delo tovarišic, ki so Se tudi v najmanjših kraj;h neutrudno žrtvovale pri izdelovanju oblačil, zavojev in pri zb!ranju volne, zasluži hvaležnost naroda kot najplemrnitejši zgled stvarne in ljubeznjive solidarnosti s hrabrimi borci. Pripravljenih ?n odposUrih je bilo v razna operaci ska področja 134.283 zavojev v vrednosti 20.187.100 lir. Volne je bilo zbrane 2.537 450 kg v vrednosti 5* milijonov 137.100 lir Volnenih odpadkov je bilo zbran!h 209 257 kg v vrednosti 1 milijona 674.136 lir. Ženski Fašiji so razen tega sodelovali pri izrednem zbiranju •krepčevalnih zavojev, katerih je bilo na- branih 620.000. Zbirko je organiziral bojevniški urad. V ceioti je bilo okrepeanih v okrepčevalnicah na kolodvoru, na mejah in v podpornih središčih ostalih kolodvorov 3,562.984 vojakov, ki so se vozili mimo. Razdeljenih je bilo vojakom, namenjenih v operacijska področja, 459.000 zavojev Stranke. 9350 fašističnih obiskovalk je izvršilo 586.597 obiskov pri ranjenih in bolnih, katerim je bilo razdeljenih 84.000 Ducejevih darov. Z 32.814 obiski na domu je bilo pomagano 851.574 družinam. Razne federacije ženskih Fašijev so pogostile 11.800 sorodnikov borcev. Velika je bila podpora odseljencem lz Severne Afrike iin po zračnih napadih prizadetim. Pohvale vredno je hrabro in neutrudno delo, ki ga fašistične žene v mestih, prizadetih od sovražnih letalskih napadov, opravljajo za prizadete. Delo mladine in skrb za njo Nadaljujoč akcijo ojačevanja in preure-jevanja organizacij Stranke, so bili na novo urejeni uradi generalnega poveljništva GILa, katerim so bile po Vaših navodilih dane določne naloge, s katerimi naj mladina glede na duhovne, organizacijske in vojaške potrebe naroda v vojni, predstavlja prispevek svoje žive sile. Zvest Vašemu povelju, Duce, da je treba iti med narod, je GIL razširil in ojačil svoje udejstvo-vanje v tem izredno kočljivem odseku, kar dokazujejo podatki o šolskih obednicah in kolonijah, kjer je bilo v gosteh med letom XX- 1,180.688 otrok. Nič manjša skrb je bila posvečena telesni vzgoji ta športnim tekmovalnim prireditvam Predvoja-ške vzgoje je b;la deležna množica 1 milijon 420.405 mladeničev iz nabornih razredov. Organiziranih je bilo 5560 specialnih tečajev ustanovljena so bila predmornar-ska, predi etalska in predpadalska taborišča ln taborišča za motorizacijo, v katerih je bilo 3000 organizirancev. Z ustanovitvijo združenja evropske mladine je bilo spo-polnjeno sodelovanje z inozemskimi mla~ d'nskmi organizacijami. GIL, ki se je izkazal že na prireditvah v VVeimaru, Firenzi in na športnih tekmah evrop ke mladine v Milanu, je gotovo sposoben dostojno opraviti novo udej tvovanje na najširšem področju obnove nove Evrope. Ko sie je določili akcijski načrt za 1. XXI, je GIL predpostavil, da je treba z vsemi napori ojačiti notranjo fronto ter zboljšati duhovno in vojaško pripravo mladine, vse to z namenom, da bo prestane najvišja preizkušnja, ki bo daJa fašistični Itailiiji zmagovit mir. V GUFu je vpisanih 122.382 vse-učiliščnikov in 30.540 vseučiliščnic. Pod orožjem je 72.455 mladeničev, od katerih si največie priznanje. Z nespremenjeno m neupogSj+vo strogost- XX. Doseženi rezultati se lahko smatrajo ze zadovoljive, tudi zaradi ugodnih posledic, bi so jih imeli na zdrave in resnično v ozračju in duhu fašistične Revolucije delujoče siie. Želim prav tako podčrtati važnost ustanovitve zveznih uradov z Milico pri federacijah borbenih Fašijev v svrho širše izvedbe istovetnosti namer, hi oibstoji med Stranko in njeno oboroženo stražo. Praktični učinki te tesnejše povezanosti bodo koristni zlasti v vojnem času. ko je Stranka ponosna, da ojačuje s svojimi rta-rhni im mladimi energijami formacije M žlice, ka piše s krvjo svojih legionairjev v bratstvu z borci Oboroženih srni strani naj Rimski FaSijo počastil poveljnika „Barbariga" Rim, 4. dec. s. Zvezni tajnik Rima je davi izročil v imenu rimskega Fašija simbolično srebrno bodalo hrabremu poveljniku »Barbariga« Enzu Grossiju. Poveljnik Grossi je prispel v palačo Braschi z admiralom Segurinijem in z ostalimi oficirji s podmornice »Barbarigo«. Množ'ca je spoznala popularnega poveljnika ter se zbrala v veži palače, kjer je imela častno stražo legija mornarjev »Caio Duilio«. Vojaška čast je bila izkazana med svlranjem fašistične himne. Poveljnik Grossi je pregledal legijo mornariških aspirantov in vzel v naročje vojno siroto sina Imetnika zlate ko- višje predanosti in največje slave, ici časti I lajne D'Avanza. Takoj nato je bil v salonu tradicijo vojnega prostovoljstva vseh časov. I Julija Cezarja pred prvaki rimskega Fa- Trajno globok odmev Mussoiinljevega govora Najboljši odgovor Churchillu — Občudovanje in hvaležnost Japoncev — Velik vtis v Turčiji jo in prav tako z objektivnostjo se nadaljuje selekcija vpisanih članov Stranke po smernicah, ki ste jih Vi dali, Duce. v poročilu nAcroodbemu darefctoriju dne 26. maja Berlin, 4. dec. s. Ko je Duce v svojem govoru zaključil z zatrdi tvijo, da se bo Italija borila za svoje žive in za svojo bodočnost in tudi za svoje mrtve, kajti njih žrtev ni zaman in glas teh mrtvih calaga borbo do zmage, je bila ena sama beseda na ustnih vseh Ital^anov: Ubogali bomo! Veliki govor Ducejev, trdi »Borzen Zeitung« v nekem komentarju, ne obvladuje samo mi li in čustva italijanskega nareda. Tudi v Nemčiji sta nepristranski in preprosti Ducejev raport ter jasni in odlični način obračuna s Churchillom in Roosevel-tom zbudila največje zadovoljstvo. Mussolmijev odgovor na Churchillove žalitve, spregovorjen z neprimerljivo silo in s polnim zaupanje v zmago, je nepreklicen in ga bodo razumeli tudi v nasprotnem ta- boru. Za Churchilla in Roosevelta mora biti to lekcija, katere učmek bo trajen. Ta govor bo Italijanski narod še bolj strnil in ga naredil močnejšega kot kdaj prej Za nemški narod, ki stoji ob strani italijanskemu v tej gigantski borbi, je bil naj- bolj živ ln prepričevalen odmev govora povzročen z besedami, s katerimi je Duce zopet podčrtal skupnost usode in bratstvo v orožju med Italijo in Nemčijo. Po tem govoru se mora sovražnik prepričati, da se bosta Italija in Nemčija še skupno borili do odločilne zmage. Tokio, 5. dec. s. Ducejev govor Je naletel na globok odmev v japonskem narodu, ki je znal oceniti njegovo odločnost, samozavest in njegovo človeško noto. List »Tokio šimbun« poudarja, da Mussolinijev odgovor razkrinkuje angleško-ameriško surovost, in Duce ima popolnoma prav, ko izjavlja, da je treba potisniti na stran vsa čustva, ki bi mogla zavirati vojno. Musso-linijeve izjave o Angliji, piše list. o Angliji, ki bi ves svet hotela spremeniti v sužnje, da bi utrdila svoje privilegirane postojanke, bi morale upoštevati vse rase, ki jih britanski imperializem še zatira. List »Ass^ik Izraža še posebej globoko hvaležnost japonskega naroda za visoko pohvalo, ki jo je Duce izrekel japonskemu narodu, poudarjajoč, da mora takšna pohvala še bolj poglobiti voljo japonskega naroda za dosego končne zmage. Edina pot, ki k zmagi vodi, pa je združitev vseh naporov sil trojnega pakta, ki jih sovražnik zaman skuša razdvojiti. List nadalje opozarja na Mussolinijev poziv: boriti se moramo ne le zaradi zmage, temveč tudi zato, da bi mrtvi ne padli zaman. Ankara, 5.' dec. s. Se vedno se beležijo odmevi Ducejevega govora, ki je predmet številnih komentarjev turških listov, ki soglasno poudarjajo odločnost Museollnl- Jevega odgovora Churchillu ta trdno voljo italijanskega naroda, da se bori do zmage. List »Ikdam« objavlja uvodnik, v katerem pripominja, da je Duce po ChurchiL lovem govoru čutil potrebo, da spregovori, in je tako po 18 mesecih prekinil svoj molk, da bi znova potrdil, da se bo Italija borila do končne zmage. V svojem odgovoru britanskemu prvemu ministru se Mussolini ni pomišljal podati pregleda vojaškega položaja tako glede Italije kakor ostalih anglosaških sovražnikov, da bi ta- Vladar in Duce generalu Francu Rim, 4. dec. s. Nj. Vel. Kralj Cesar ln Duce sta poslala generalu Francu naslednji brzojavki: »Ekscelenca generallsim Francisco Franco Bahamonde, glavar španske države, Madrid. — Ob rojstnem dnevu Vaše Eksce-lence želim, da bi Vaša Ekscelenca sprejela moje najprlsrčnejše voščilne čestitke — Vittorio Emanuele«. »Ekscelenca generallsim don Fran cisco Franco Bahamonde, glavar španske države, Madrid. — BlagovoJite sprejeti, Cau-dillo, ob priliki rojstnega dneva moje naj-odkritosrčnejše in tople čestitke, ld jili izrekam v duhu naklonjenega prijateljstva, ki me veže z Vami v spominu na čudovito borbo, ki ste jo Vi zmagovito vodili proti napadu boljševizma, v trdni veri, ki jo imam v bodočnost Španije ta v Vaše delo. — Mussolini.« Hitlerjevo voščilno darilo Madrid, 5. dec. s. General Franco je sprejel nemškega veleposlanika, ki mu je o priliki 50. rojstnega dne izročil kot Hitlerjevo darilo avtomobil in Hitlerjevo osebno voščilo. General Franco je pridržal diplomatskega predstavnika nemškega naroda v prisrčnem razgovoru. ko zaključil, da bo italijanski narod vztrajal do zmage. List »Son Gakika« objavlja glavne dele govora, ki bi ga bilo po njegovem mnenju mogoče označiti s temle stavkom: Borili se bomo ta zmagali bomo. Dnevnik »Ulu « piše v svojem uvodniku, da je Mussolini moral odgovoriti na Churchillov govor, da bi zavrnil potvorbe anglosaške propagande. ko je odločno proglasil, da je Italija pripravljena boriti se do zmage. List »Bejoglu«, ki prav tako analizira Ducejev govor, piše, da je ta govor prekosil ves prejšnje. Govor je čudovit po pogumu tn odločnosti v odgovoru na Churchilla ta laži anglosaške propagande. Mussolini je odločno in mimo potrdil, da se Italija ne bo pustila zbegati niti po grožnjah niti po dogodkih. List občuduje mirno ironijo, ki veje lz govora in ki je doka* samozavesti. Ko se je Duce v svojem govoru skliceval na svoj ljudski izvor, zaključuje list. je samo potrdil, da je ostal zvast Mussoliniju iziza prve mladosti in da je prav ta njegova miselnost izhodišče vseh onih socialnih ukrepov, ki jih je Fašizem izdal za izboljšanje položaja delavskih množic. Učinkoviti nemški napadi Pridobitve na terenu pri Tuapseju — 3000 sovražnjkov ujetih, okrog 280 oklopnih vozil na novo uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stane, 5. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V odseku pri Tuapseju so nemške dete nepričakovano napadle ta dosegle kljub izredno neugodnim vremenskim prilikam pridobitve na terenu ter zaplenile lahko in težko pehotno orožje. Močni napadi Sovje-tov v vzhodnem Kavkazu so se spet razbili s hudimi Izgubami ob trdovratnem odporu nemških in rumunskih čet. Akcije hitrih oddelkov severno od Tereka so se nadaljevale. Privedenih Je bilo 1000 ujetnikov. V kalmlško stepo Je bil izveden nov vdor ln pri tem razdejano oporišče z delavnico za oklopna vozila.* Med Volgo in Donom so Sovjeti tudi v teku 4. decembra napadali z močnimi oklopnimi silami. 7-5 oklopnih vozil je bilo uničenih, 13 pa onemogočenih za premikanje, razen tega pa je imel sovražnik hude izgube na težkem orožju. Močan lastni napad Je razbil sovražnikove oklopne in konjeniške sile, pri čemer je bilo privedenih 2000 ujetnikov ta še 14 topov kot plen. Izvidniško delovanje Italijanskih tn madžarskih oddelkov aa fronti ob Donu Je dalo važne uspehe v poizvedovanju. Na prostoru med Kallninom in Ilmen-skim jezerom je prišlo tudi včeraj do hudih sovražnikovih napadov, ld so jih podpirale posebno močne sile topništva, oklop-nega orožja ta letalstva. 104 oklopna vozila so bila deloma uničena, 6 letal pa so sestrelili oddelki kopne vojske. V obrambnih bojih zadnjih dni je uničila samo 68. pehotna divizija 169 okopnlh voz. Letalstvo je obstreljevalo sovražnikove izhodiščne postojanke ter kolone na po- hodu. Letalski oddelki so sestrelili brez lastnih izgub 58 sovražnih letal, poljsko topništvo pa je zrušilo še 3 nadaljnja. V severnem odseku fronte Je bilo pri naraščajočem bojnem delovanju razdejanih 84 bojnih postojank in bunkerjev. V Tunisu so v teku hude borbe. Važno cestno in železniško križišče je bilo po večdnevnih bojih zavzeto v naskoku. Prt tem so bile skoraj popolnoma uničene močne ameriške sile, ki so tvorile prednje oddelke. Sovražnik je imel velike izgube na ljudeh in materialu. Močni oddelki letalstva vseh vrst so uspešno posegaS v borbe na kopnem. Pri tem so bile ponovno napadene artilerijske postojanke in zbirališča čet ter motornih vozil, pri čemer je bilo nad 100 vozil uničenih. Poleg tega so nemške in italijanske letalske sile učinkovito napadale pristanišče v Boni. Ena transportna ladja je bila hudo zadeta, številne druge pa so gorele. Nemški lovci so sestrelili ^3, protiletalske baterije v Tunisu pa še 2 sovražni letaU. Pogrešanih je 5 Lastnih letal. Nad obalo zasednega zapadnega ozemlja Je izgubilo angleško letalstvo 6 letaL Anglosovfetsko strahovanje perzijskega tiska Ankara, 3. dec. s Okupacijske anglo-sovjetske oblasti so odredile najstrožjo cenzuro na vsem ozemlju Irana. Generalni direktor za tisk Gaffari je izjavil, da je treba žrtvovati svobodo tiska in da vojaške nujnosti opravičujejo poostritev cenzure. * Prva obletnica ustanovitve GILL-a Proslava bo jutri in bs obsegala vrsto kratkih prireditev Ljubljana, 5. decembra Te dni je minilo ieto, kar je bila v Ljubljanski pokrajini ustanovljena mladinska organizacija GILL. Ustanovitev je narekovala potreba .ustvariti društvo, ki bi se zanimalo in bi bilo sposobno vzgajati mladico k v:šji stopnje človekoljubja m bi ji inoglo preskrbeti sredstva, da fe lahko smelo loti celotnega problema kulture in p.iprav na življenje. To društvo je moglo najti najboljše navd'he v GIL-u mladinski oiganzaciji, ki je najbolj na':l->njena člo-\'eškemu razvoju, najbolj org' ična in naj-tx>lj razširjena ter prepojena z novinj realističnim in totalitarnim duhom italijanskega naroda. V preizkusni dobi je organizacija štela farno nekaj desetin člarov. Približali so se ji najboljši, naj:skrenejži: niso se zmenili za tveganosti in niso upoštevali groženj. Dan os, ko je minilo komaj eno leto od ustanovitve, je včlanjenih v oddelk'h GILL-a več tisoč mladeničev in mladenk. Tak je razvoj GILL-a y Ljubljanski pokrajini, kjer je navdušenje mladine zelo veliko in kjer se organizacja GILL-a predstavlja bolj kot kdaj bogata na dejstvih in lzpod- budah. Nadaljni razvoj ne bo izostal, ker ne manjka vodstva in je gorečnost vedno večja. S to gotovostjo 3e začenja proslava obletnica GILL-a v zavesti sedanje zgodovinske ure, z mislijo pri naših padlih, z dušo pri borcih, ki se borijo z gotovostjo zmage, ki ne more izostati. Pro3lava bo obsegala vrsto kratkih prireditev. Njen spored bo jutri v nedeljo 6. decembra naslednji: Ob 9.: pozdrav mladinskih zastopstev predstavnikov oblasti. Ob 10.: predavanje o »začetkih in razvoju mladinske oraganizacije« (Opera*. Ob 10.30: izročitev zveznega prapora GILL-a, razdelitev križcev za zasluge in zaslužnostnih diplom sodelavcem GILL-a. Ob 11.: Otvoritev zveznega središča za gospodinj tvo (Tomarova ulica 1). Ob 11.20: Otvoritev drsališča zveznega poveljstva (Tomanova ulica 1). Ob 14.: Začetek tekmovalnih Iger za člane GILL-a (Drama). Ob 15.: Začetek lutkarskih predstav za člane GILL-a (Tomanova ulica 1) in začetek filmskih predstav na GILL-ovem zveznem poveljstvu. Nemško • finski pritisk na Petrograd Sovjetski napadi imajo tu$I namen, ta pritisk po možnssti olajšati Berlin, 3. dec. Po raznih znamenjih eldepajo v Berlinu, da bo boljševiški glavni stan podvzel še nadaljnje napore, da bi olajšal nemški pritisk okoli Petrograda. Nagib za to je treba iskati v kočljivem položaju petrograjskega industrijskega področja. Podjetje bi imelo namen tudi olajšati preskrbo čet in civilnega prebivalstva, ki je zaprto v mestu. 9. septembra 1941 je nemško uradno poročilo javilo, da je nekoliko motoriziranih divizij severne nemške vojske doseglo Nevo na vzhodu Petrograda ter se tam utrdilo na široki fronti, dečim so druge nemške čete osvojile mesto Schliisselburg ob izlivu Neve v La-doško jezero. Od tega dne dalje je Petrograd popolnoma obkoljen s kopne strani. Na Karelski zemeljski ožini so to zaporo izvršile finske čete. Na jugu je nemška cbkroževalna fronta potekala od Finskega taliva do Neve in od Neve do Schliissel-burga. Ker pa so Finci dosegli tudi reko Svir, ni mesto imelo odprte nobene poti več, razen južnega dela obrežja Ladoškega jezera, katerega bregovi pa so, razen na nekaterih točkah, popolnoma neprehodni.. Tega skromnegfšt prostora se boljševiki poslužujejo že vse leto, da oblegani posadki lahko dobavljajo orožje, strelivo ln živila. Južni breg jezera seka samo ena železniška proga med Tihvinom in Kobono. Tu se začenja najkrajša oskrbovalna pot, ki veže rt Morin Nos z južneje ležečim krajem Osinovec, kjer se proga združi s petrograjsko železnico. Druga pot za oskrbo je držala preko Ladoškega jezera, katerega gospodarji pa so Finci. Vojni material in živila, določena za Petrograd, morajo zaradi finske kontrole premagovati velike težave po cesti in po železnici. Tu je treba nakladati in prekladati blago z ladij na železnico, kar je zelo zamudno in omogoča Fincem česte in* uspešne napade. Preskrba Petrograda, njegove vojske in njegovega prebivalstva z vsem potrebnim je tedaj silno težka in draga stvar ter zvezana z ogromnimi žrtvami. (Piccolo.) Zmeda in nejasnost v francoski javnosti Odgovornost vale drug na drugega — Demobillzacija se v redu izvaja — Doriot zahteva definltivne odlsčitve Berlin, 4. dec. Dogodki, ki so si z mrzlično naglico sledili pretekli teden v Franciji, so vplivali kaikor potres. Položaj je še vedno moten, čeprav so se poskrile mnoge, do včeraj še komunistične ribe teh motnih vod francoske notranje in zunanje politike, s čiimor so razkrile svojo pravo bistvo. Slede si seje odgovornih čdniteljev in izjave raznih kupin in predstavnikov raznih Struj. Berlinske agencije seveda ne pripisujejo •»■sem tem pojavom večjega pomena, kakor ga zaslužijo, temveč jih samo beležijo kot kron s«U. Demobilizacija gre medtem sitojo pot naprej in se dnevno odpusti 2000 do 3000 vojakov. Največje zanimanje Francozov velja dogodkom v Toulonu. Razprav ni ne konca nt kraja in vsakdo bi rad povedal svoje mnenje. V uradnih vichyjsikih krogih je opaziti zadrego. Izjavljajo, da bodo te dni prejeli izčrpno poročilo o okoliščinah, v katerih je prišlo do samopotapitve francoskega brodovja v Touiloaiu. Poročila pravijo, da se nad vsem toulonskiim mestom dviga gost oblak dima, ki se vije iz na pol potopljenih ladij v lutki, od katerih nekatere še vedno gore. Na področju pristanišča in v neposredni bližini je vse mriirno in življenje se normalno Tazvija. Poveljnik okupacijskih čet je obvestil pomorskega prefekta, da se civilnemu prebivalstvu ni treba niti najmanj vznemirjati, kajti oku-pacijsike silile bodo povsod vzdržale red Trdnjave, ki obdajajo mesto in katerih izročitev se je izvršila brez najmanjšega incidenta, so sedaj zasedene po okupacijskih četah. Večji oddelki nemške pehote so razmeščeni v neposredni bližini mesta. Tou-lonsike ladjedelnice, v katerih so se v glavnem gradile križanke, podmornice in rušaici, obnavljajo svoje delo. Kakor rečeno, se med tem polemike In razprave nadaljujejo, a nimajo nazadnje drugega pomena kaikor tega, da drug na drugega vaile odgovornost. Tako so na primer nekateri, ki' obtožujejo nacionaliste, drugi se spet jeze na »kolaboraciondste« itd. Francoska ljudska stranka, ki ji je na čelu Doriot, j« imela v Parizu sestanek, na katerem je bila izglasovana resolucija, ki ugotavlja, da so poslednji dogodki v Franciji in kolonijah rezultat francoske filoaimeri-ške politike in notranjega protirevohiciio-naraega pokreta. Francija, pravi resolucija, Letalski bajl na zapadu Berlin, 4. dec. & Iz vojaškega vira se do anava, da so bile danes letalske borbe nad zasedenem ozemljem na zapadu. Eskadrile letal »Focke Wulff« so napadle močne so vražne skupine lovcev, ki so se skušale približati zasednemu ozemlju na zapadu, ter »o jih razpršile. Ob odličnem vremenu in nebu brez oblakov so nemški lovci brez lastnih izgub lahko sestrelili 5 »Spitfireov«. Angleži obstreljujejo francoske potniške vlake Pariz, 4. dec. s. Angleška letala, ki so preletela Normandijo in področje Oise, so obstreljevala s strojnicami potniške vlake. Bilo je smrtnih in ranjenih žrtev. Vaše razvedrilo naj bo »Dobra knjiga1« si lahko pridobi zaupanje ostalih evropskih narodov samo, če dokončno zavrže svojo dvoumno politiko iz preteklosti, ki naj bi potisnila v pozabo nekatera izdajstva francoskih mož na visoikih mestih in njihovih privržencev, (orampa Sera.) Aretacije v Franciji Vichy, 4. dec. s. Francoske oblasti so dale aretirati bivšega predsednika vlade Edvarda Herriota, ki je bil dosle konfiniran v svoji vili, nadalje predseinika delavske zveze Leona Jouhauxa, bivšega podtajnika v zunanjem ministrstvu Franca Le Tessan-ta, ter načelnika francoskega športa Jeana Bor etra. „Prima linea" Izšla je 5. Številka glasila Zveze borbenih fašijev za Ljubljansko pokrajino. Zanimiva vsebina stoji popolnoma pod mogočnim vtisom velikega zgodovinskega govora Ducejevega. List je objavil govor v celoti, tako da ima vsakdo priliko, da se do podrobnosti seznani ne samo z vsebino, ki jo poznamo že iz naših listov, marveč tudj z ono značilno dikcijo, ki odlikuje Musso-linijeve govore, z blestečo njegovo frazeo-logijo in z drugimi značilnostmi, ki se v prevodu ne dado točno podati Naslednji članki so posvečeni obsodb,- barbarskega načina vojevanja, kj so se ga Angleži lotili nasproti Italji, uničujoč mirna, neutrjena mesta, pokončavajoč nesmrtne italijanske umetnine, kj so že davno last vsega omikanega človeštva ter obmetavajoč z bombami bolniške ladje. Času primeren je nesporno tudi Članek o »bušidu«, viteškem zakoniku borbenega japonskega naroda, k; je treba njegov nenadno nagli dvig in razvoj iz zapuščene, aziatske države v sodobno velesilo, pripisati duhu »bušida«. Peta stran lista je posvečena italijanskemu gledališču, deloma pa tudi slnim likom nekdanjega in sedanjega rimskega cesarstva. Veliko pozornost posveča list socialnim vprašanjem, o čemer pričajo temeljiti članki šeste strani. Tudj poročila o delovanju fašistične organizacije so se v kratkem času, odkar izhaja glasilo, lepo razmahnila kar zopet dokazuje. da se organizacija prav marljivo giblje SospocS Praznik topništva, mornarice in gasilcev Rim, 4. dec. s. Topništvo, inženjerci, mornarica in gasilci, katerih zaščitnica je sv. Barbara, so proslavili svoj praznik. Povsod so bili resnobni spominski obredi na preteklo in sedanjo slavo. Posebno pomembne so bile proslave na fronath. Poveljniki so ponosno omenjali padle za veličino Domovine. V Rimu so bile proslave v vojašnicah, ki so bile okrašene z zastavami, V zboro-valni dvorani poveljništva je mornariški podtajnik RJccardl izročil svojcem padlih in pogrešanih in hrabrim mornarjem odlikovanja za vojaško hrabrost. V cerkvi sv. Marije in v kripti padlih v Magnananpo-liju, so bdle svečane službe božje za padle topništva, inženjerstva, mornarice in gasilcev. Zastopstva so nato položila lovorjeve vence na grob Neznanega junaka in na svetišču pa llih za Revolucijo. Popoldne je generalni direktor gasilske službe prefekt Giombini po radiu govoril vsem gasilcem in poveličeval njih junaštvo in samozataje-vanje ter jim sporočil pozdrav podtajnika Buffirinia. Proslava se je zaključila s prireditvijo za vojne ranjence, katero je organiziralo v vojaški bolnici Celda poveljništvo topniškega polka. Na Indijskem oceanu potopljene sovražne ladje Lorenzo Marquez, 5. s. Listi poročajo, da so podmornice Osi pretekli četrtek tor-pedirale in potopile v vodah Indijskega oceana tri anglosaške ladje, med njimi britanski parnik »Llandaf Castle«, ki je izpodrival 10.799 ton in ki je imel na krovu kakih 1000 južnoafriških vojakov. Aretirani komunistični teroristi v Španiji Madrid, 5. dec. s. Policija in crvllna garda sta aretirali 22 nevarnih marksistov, med njimi nekega Miguela Uceto in njegovo ženo in Joseja Nicasrja, ki so bili lastniki neke go tilne. kjer se je skrival znameniti Campesino skupaj s poveljnikom mednarodnih brigad Listerjem. Oba sta zagrešila nešteto umorov in ropov. Pred letom dni je padel inž. Franc Emer, ena prvih žrtev komunističnega terorja V petek, 4. t m., je poteklo prvo leto, odkar je kot ena prvih polit-,čnih žrtev komunističnega terorja med Slovenci padel pod kroglami zahrbtnega morilca inž. Franc Emer. Umorili so ga v najlepši mla-menišk,- dobi, ko je bil poln idealov in poln borbenosti za uresničenje teh idealov. Za nje je žrtvoval tudi svoje cvetoče življenje. Umorjeni mladenič je Ml sin vlSJega tehničnega svetnika inž. Franca Emerja iz Kranja in njegove soproge ge.. Anice roj. Savnik. Ko je dovršil kranjsko realno gimnazijo, se je odločil za rudarsko stroko, ki jo je študiral na rudarski visoki šoli v Pfi-bramu in na rudarski fakulteti univerze v Ljubljani Preden je mogel stopit} v praktično poklicno življenje, ga je prehitela vojna in mu prekrižala njegove račune. Hotel je porabiti čas za poglobitev svojega strokovnega znanja, a njegov idealizem, ki so mu ga vcepilj starši, mu ni dal, da se ne bi zanimal tudi ža javne zadeve, za koristi in skrbi svojega ljudstva. Na tej poti je trčil ob komuniste. Lansko jesen so začeli komunisti, kj so se skrivaj že prej pripravljali, razpletati svoje mreže med Slovenci. Zaradi razr-vanih razmer med nami v letih tik' pred vojno in še bolj zaradi nezadostne politične izkušenosti, so bili v naši javnosti dvomi, ki niso bili dorasli peklensko premeteni komunistični taktiki, temveč so jI naivno nasedli. Dali eo se preslepiti in zapeljati po hinavskih komunističnih geslih in mnogi so verjeli, da so se komunisti čez noč spreobmlj in da jim gre res za korfcti slovenskega ljudstva. Slepo so šli na limanice, kj so jim jih komunisti nastavili s takozvano »Osvobodilno fronto«. Vsaj. kar je bilo dobronamernih med njimi, se niso zavedali, da je »osvobodilna fronta« le krinka za čisti protinarodni komunizem trockističnega kova. Mlad; inž. Emer ni na^pdei Ze takoj od začetka je spregledal nepošteno in za narod tako pogubno komunistično igro. Zato je zavračal vsa vabila, naj se pridruži tudj on. Ko so vabilom sledile grožnje, ga tudi te niso omajale, temveč ga le še bolj prepričale, da je na pnavj poti ter ga vzpodbudile, da je začel odpirati oči tudi prijateljem in znancem. Njegovo delo ni bilo brezuspešno in od tedna do tedna je raslo število mladih narodnjakov, ki so spregledali pogubne trockistične namere |n postajali aktivni borci proti njim. Zaradi tega njegovega delovanja je komunistično vodstvo spoznalo v inž. Emer-ju opasnega nasprotnika ter sklenilo, odstraniti ga za vsako ceno. Poslalo je nad njega svoje rablje. Oči vi dno po izdaji jim je Emer padel v roke in lani 4. decembra opoldne so ga zahrbtno umorili v Šiški v Jernejevi ulrci. Ubil;, so narodnjaka idealista nadebudnega mladeniča. Po svoji preizkušeni taktiki, ki se jim je v začetku žal tolikokrat obnesla, so ga potem skušal, še oblatiti kot narodnega škodljivca in izdajalca. Kdor je mlado žrtev poznal, je že takrat sprevidel to komunistično laž, ravno tako tudi ves že takrat veliki krog onih, ki so poznali komunizem in njegove metode. Nadaljnji žalostni razvoj je moral poučita tud;, zaslepljence in zapeljance in danes je Emerjev spomin v 'Vsej pošteni javnosti čist in časten. Leto dni je poteklo, odkar je bil umorjen inž. Emer, ki je padel, kakor rečeno, kot ena prvih vidnih žrtev komunističnega terorja. V tem letu se je marsikaj spremenilo Pokazalo se je na eni strani, kako prav je imel mladi inteligent, ko je tako odločno zavrnil komunistične vabe, pokazalo pa se je na drug; strani tudi, da njegova žrtev ni bila zaman. Število idealnih protikomunfstičnih borcev se je trajno večalo in množilo. Borbenost, ki je vodila Emerja, se je širila in krepila, dokler nd končno zajela ogromne večine našega ljudstva. Gospodarske vesti = Zboljšana oskrba Grčije. Med vladami Italije, Nemčije ln Grčije so bila te dni zaključena pogajanja, ki so imela namen doseči poglobitev gospodarskih odnošajev Grčije z Italijo in Nemčijo ln zboljšanje preskrbe Grčije. Posebna pooblaščenca Italije in Nemčije sta bila že prejšnji mesec postavljena kot posvetovalna organa grške | vlade, da izdelata načrt za zboljšanje oskrbe prebivalstva z najvažnejšimi živili ln življenjskimi potrebščinami, za zboljšanje razdelitve proizvodnje, kakor tudi za oživ-ljenje gospodarstva in povečanje produkcije. Na podlagi med Italijo ln Nemčijo sklenjenega dogovora bosta obe državi povišali dobave industrijskih izdelkov v Grčijo. Predvideni so tudi ukrepi, ki imajo namen preprečiti podražitev blaga, uvoženega iz Italije ln Nemčije, na poti do potrošnika. Z izvedbo načrta potrebne ukrepe na področju dirigiranja cen in dotoka blaga bo izdelala tričlanska komisija, obstoječa iz predstavnikov Italijanske, nemške in grške vlade. Izvedba dogovora, kolikor se tiče italijanskega blaga, bo v rokah družbe »SACIG«, ki je bila pred meseci ustanovljena od italijanskih Interesentov, razdelitev blaga iz Nemčije pa bo v rokah družbe »DEGRIGES«, ki jo je ustanovilo nemško gospodarsko ministrstvo. V upravna odbora obeh družb bodo pritegnjeni še zastopniki grškega gospodarskega ministrstva. = Italijanska tobačna Industrija. Po uradnih podatkih, ki so bili sestavljeni tik pred vojno in ki so sedaj objavljeni, je v Italiji 25 tobačnih tvornic, ki zaposlujejo 21.484 oseb. 11 velikih tvornic zaposluje 13.400 oseb, ostalih 13 tvornic pa 8.053 oseb. = Pred gradnjo velikega donavskega mostu med RumuniJo in Bolgarijo. Kakor je znano je v spodnjem toku Dunava od Beograda navzdol do izliva v Črno morje en sam železniški most, jn sicer pr,j Cmi vodi na progi Bukarešta—Konstanca. Kakor smo že poročali, je prišlo do sporazuma med Bolgarijo in Rumunijo glede skupine gradnje železniškega in cestnega mostu preko Dunava, ki bo verjetno zgrajen med Ruš čukom na bolgarski in Gjur-gjevjm na rumunski strani. Tu je bil lani otvorjen za silo železniški trajekt. Za določitev podrobnost,- je te dni odpotovala bolgarska delegacija v Bukarešto. Vest o sklenitvi sporazuma je vzbudila v vsej bolgarski javnosti veliko pozornost. Razvila se je ž vahna dskusija o tem, kako naj se zgradi ta most. V sofijskem listu »Mir« se inž. Dobrino zavzema za to, da b; se zgradil železobetonski most v dveh etažah, in sicer za železnico in za cesto, pisec pa obenem predlaga, da se most ne bi zgradil pri Ruščuku, temveč bolj zapadno, tako da bi se ustvarila tudi krajša železniška zveza v smeri proti Baltiškemu morju. = Paprika namesto popra, iz Budimpešte poročajo, da se je letos nadalje povečalo povpraševanje inozemstva po papriki, kar je v zvezi z okoln ostjo, da je onemogočen uvoz popra v Evropo. Madžarska je izvozila že velike količine paprike. Veliko povpraševanje bo omogočilo tudi predelavo semena in ostalih delov, iz katerih se da pridobiti prvovrsten nadomestek za črni poper. Madžarske tvornice konzerv so ta novi izdelek že preizkusile in ga že uporabljajo kot nadomestek za poper. = Likvidacija kmečkih dolgov v Srbiji. V letih, ki so sledila svetovni gospodarski krizi, je bilo vprašanje kmečkih dolgov, zlasti na področju Srbije, eno najaktualnejših. Z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov je bilo to vprašanje pred leti končnoveljavno rešeno z delnim odpisom dolga, medtem ko morajo kmečki dolžniki ostanek vplačati v letnih obrokih. Pri plačevanju teh obrokov pa so bili kmečki dolžniki tudi v zadnjih letih zelo neredni. Kakor poročajo iz Beograda, je sedaj Privilegirana agrarna banka pozvala kmečke dolžnike na področju Srbije, da najkasneje do 15. januarja prih. leta vplačajo že zapadle obroke, sicer bodo prisilno izterjani in vrhu tega zapade v nasprotnem primeru ves dolg. Ta oster ukrep je bil izdan, ker se je položaj kmečkih dolžnikov v zadnjih letih bistveno zboljšal in imajo kmetje danes denarna sredstva, da dolg poplačajo. Sedanji gospodarski položaj kmeta je tudi bistveno boljši kakor v času, ko je bila izdana uredba o likvidaciji kmečkih dolgov. Verjetno je, da bo v Srbiji uredba sploh spremenjena, kar bi bistveno olajšalo gospodarske razmere. Po statistiki Privilegirane agrarne banke dolgujejo srbski kmetje še 1.094 milijonov dinarjev, in sicer Privilegirani agrarni banki 619 milijonov, ostalim upnikom pa 475 milijonov. = Narasla španska proizvodnja živega srebra. Po uradnih podatkih je lani znašala proizvodnja živega srebra v Španiji 2950 ton in je bila največja v zadnjih 20 letih. Prodanih je bilo 40.695 steklenic živega srebra, od tega le 710 steklenic ali 1.7% v Španiji sami. Vsa ostala količina pa je bila Izvožena v Inozemstvo. = Plovdivski velesejem. Kakor poročajo iz Sofije bo velesejem v Plovdivu prihodnje leto prirejen v času od 26. aprila do 9. maja. Po mnenju velesejmske uprave nI razloga, da se sejm ne bd vršil. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo se bo udeležilo vele-sejma s posebno razpravo, ki jo bo prir^lilo v sodelovanju z organizacijo nemškega kmetijstva. Zastopniki Italije, Madžarske in Grčije so se obrnili na velesejmsko upravo, da bi dobili za ta velesejem večjo površino razstavnega prostora. Italija bo dobila velik samostojen paviljon. Naraščajoča anglo-amerilka rlvallteta Berlin, 4. dec. s. General Eisenhower, poveljnik angloameriških čet v Afrjk, je pozdravil izdajalca Darlana kot državnega glavarja v Severni Afriki. S tem je potrdil, kar je bilo odkrito pred dvema dnevoma, da je bil admiral Darlan dejansko imenovan za Rooseveltovega namestn ka na črnem kontinentu. Do tu stvar ni presenetljiva in čudna. Presenetljivo in čudno do neke točke vsaj pa je, pravijo tukajšnji pristojni krogi, da je angleška vlada sporočila, da tega imenovanja nj mogoče prznati, kajti, povedano z Edenovjmi besedami, se London ne smatra obvezanega za to, kar je storil in kar dela Darlan. Očitno je, da gre zopet za nedvoumno manifestacijo angloameriške rivalitete. Kdo bo končno na površini? Gotovo je, komentira ironično »Lokal Anzeiger«, da bo Amerika vse prevpila. Ni bilo zaman triumfalno naznanjeno, "da so na streh; nekega newyorškega nebotičnika namestili največjo sireno na svetu, tako da bodo prebivalci lahko slišali alarmni signal tudi ob največjem cestnem trušču. Edenu ne preostane nič drugega, kakor da si pusti zgraditi največji megafon na svetu. Ženeva, 4. dec. s. Po nekaterih informacijah iz Londona naj bi admiral Darlan brzojavil v Washington dolgo spomenico, s katero naj bi opravičil vse svoje zadržanje od premirja do danes. Dar lanu naj bi predlagali, da se umakne po vojni iz javnega življenja. Očitno je, da je Wa-shington kljub poizkušenim naporom Londona, da bi bil dosežen kompromis, vedno bolj vplival in s tem znova dokazal, da so Zedinjene države prevzele dokončno vodstvo vojne s političnega in strateškega vidika. Londonu preostaja samo. da se ukloni in da se nasmehne zlobni igri. Radio Ljubljana NEDELJA, 6. DECEMBRA 1942/XXL 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 8.15: Orgelski koncert Domenica D'Ascoli-ja, 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v FirenzL 12.00; Razlaga Evangelija v italijanščini (O. D. B. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. G. Sekovanic). 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Simfonična glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini- 13.15: Poročila Vrhovnega Po veljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operna glasba. 14.00: Poročila v italijanščini 14.15: Koncert Radijskega, orkestra in Komoriiega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec. — Slovenska glasba. 15.00; Poročila v slovenščini. 17.15: Dr. L. PUS: Praktična navolila za kmetovalca — predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert Kvinteta Harmonik. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Operetna glasba. — Orkester vodi dirigent Gallino. 21.15; Novi orkester vodi dirigent Fragna. 21.45: Koncert violinista Enrika Campajola. 22.45: Poročila v italijanščini. PONEDELJEK, 7. DECEMBRA 1942-XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8.00. Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba. 13.00: Napoved časa; porooila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.25: Orkester, vodi dirigent Segurni. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Glasba za godalni orkester. 14.45: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini 17.15: Koncert Kmečkega tria 17.35: Koncert tria Emona 18.00: Prenos koncerta iz dvorane hotela Union, vodi dirigent D. M- Šijanec, sodeluje pianist Anton Trost. 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Polke in mazurke. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Simfo-nično-vokalni koncert, vodi dirigent Tieri. 21 >50: Filmsike pesmi, izvaja orkester, vodi dirigent Segurini 22.20: Koncert pianista Nina Rossija. 22.45: Poročila v italijanščini t Dotrpela je ln odšla med nebeške krilatce naša zlata Ljsrkica Na za-inji poti jo bomo spremili v ponedeljek, dne 7. decembra 1942 ob 2. url popoldne z Z al, kapelice sv. Jakoba na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 5. decembra 1942. ADOLF in ŠTEFKA ČARMAN, starši; MAN J A, sestrica — In družini ČARMAN in RODE. t V neizmerni tugi naznanjamo, da je nenadoma preminil moj dobri soprog, očka, sin, brat itd., gospod Miroslav Jeršan TRGOVSKI ZASTOPNIK Dan in ura pogreba se objavi Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, 5. decembra 1942. Žalujoča soproga FRANJICA roj. PIRNAT; JERNEJČEK, sin ter ostalo sorodstvo. Na Dolenjskem v rimski dobi Izredno bogato, toda vsekakor je bflo mnogo manjše ln posebno strategično tudi manj pomembno od Neviodunuma. V Ostrcgu pri St Jerneju je bQo po vrtovih in njivah najdenih na stotine rimskih grobov in je tu pač bilo grobišče mesta Kru-dja. Zelo sbomne podatke imamo doslej o rimski vojaški naselbini Acarvone, ki je bila po izkopaninah sodeč zapadno od Stranske vasi v bližini Višnje gore. Ta naselbina j^. po vseh znakih sodeč, imela Trebnje v rimski dobi Praetorium Latobicorum Ob novo zgrajenih cestah so nato nastale večje vojaške in tudi meščanske naselbine, med katerimi je bila največja in tudi najvažnejša Neviodunum, ki je stal približno na mestu današnje vasi Drnovo, uro ida od Krškega. Neviodunum je bilo važne križišče cest, ki so držale odtod v Emono, Siscijo in Celejo. Sledovi mesta so še danes dobro vidni in na vsem prostoru kaj razsežne vasi je pod hišami staro rimsko zidovje. Posebno dobro se še danes poznajo rimske kopeli, na pašniku na koncu vasi pa so še veino ostanki nekega rimskega svetišča. Tudi vsa gradnja vodovoda je še dokaj dobro vidna. Vodovod je bil zgrajen iz dobro žgane opeke in je bil napeljan po več ko 10 km dolgem cevovodu iz izvirov v bližini Krke. Zbirališče vode je bilo ob izviru ob lan o z močnim zidov jem, vsa gradnja pa kaže na veliko tehnično izurjenost Rimljanov. Na obeh straneh vseh treh cest, ki so držale iz Neviodunuma, je bilo doslej izkopanih že več tisoč grobov iz prvega do petega stoletja po Kr. Med njimi je bilo nekaj prav lepih grobov z zadanimi kapelicami, v katerih so se še prav dobro ohranile slikarije. Tudi v bližini Brega, Vitre in Zaloke pri Raki je vse polno rimskih grobov, razen tega pa je bilo doslej izkopanega že dokaj rimskega zidovja, lep rimski vodnjak in skoraj cel rimski most. Vse te izkopanine in gradnje le dokazujejo, da je Neviodunum moral biti zares izredno važno rimsko mesto in da je morala živeti v njem poleg redne vojaške posadke tudi močna meščanska kolonija. Tuli Praetorium Latobicorum, ki je stalo na mestu današnjega Trebnjega, je imelo v rimski dobi prav važno vlogo. Tu je bilo namreč važno vojaško postajališče, kjer so bili stalno nastanjeni vojaki desete in štirinajste legije, kar' dokazuje obilica napisnih kamnov od vojakov teh dveh legij, ki so bili najdeni v Trebnjem in okolici. Razen tega je Pečnik naletel v Trebnjem na ostanke velikega rimskega zidovja in rimskega templja, v katerem je bil zlasti žgalni oltar še prav dobro ohranjen. Vse izkopanine dokazujejo, da v Praetoriju Latobicorum ni bilo meščanske naselbine, marveč je bilo to izključno vojaško postajališče, katerega glavna naloga je bila držati v poslušnosti dolenjske roiove. Prav zanimive izkopanine so Me najdene v vasi Pristavi blizu Trebnjega. Tu so naleteli na veliko rimsko grobišče, kjer so Rimljani pokopavali mrliče iz Praetorija Latobicorum. V grobovih je bilo najdenih tudi polno lepih lončenih posod in drugih drobnjarij, ki so jih Rimljani polagali v grob svojim dragim. Tudi v vsej ostali okolici Trebnjega je bilo najdenih dokaj grobišč iz rimske dobe, kaj- dokazuje, da je morala biti tudi okolica Trebnjega dobro naseljena. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da so baš v okolici Trebnjega skušali Rimljani prvi uvesti med domače rodove gojenje vinske trte. S'5 veino pa ni točno dokazano, kje je bilo tretje znamenito rimsko mesto C r u -cium na Dolenjskem. Po poslednjih izkopaninah pač večina naših starinoslovcev z gotovostjo zagotavlja, da je moralo to znamenito rimsko mesto stati na prostoru vasi Grublje blizu št. Jerneja in to v bližini Krke. Tu je bil namreč med drugim najden tudi mozaičen tlak, razno mogočno zidovje, rimske kopeli iz marmornih plošč in razni maliki, lončene posode, denar, orožje in drugo. Vse te izkopanine izpričujejo, da je moralo biti mesto Crucium edino nalogo, da je nje vojaška posadka ščitila promet po najvažnejši dolenjski prometni žili iz Emone do Neviodunuma in je teko bila tudi bržčas najmanjša vojaška posadka na Dolenjskem. Ob stočju Krke 4n in Save pa je bil domnevno ob cesti Neviodunum—Siscia Municipnum Latobiocrum s močno vojaško posadko. Upravno je spadalo DcfienjAo s Emono vred najprej k Panoniji (Pannonhi superto-re), ki pa je bila za cesarjev Dioklecijana in Maksimilijana okoli leta 300 razdeljena v dve novi pokrajini: Valerijo m Savi jo. Pokrajina Savija jc bila ob Savi in je segala od Drave do Dalmacije ter je tako tudi vse Dolenjsko spadalo pod to pokrna-jimo. V prvih začetkih je bila v novih pokrajinah združena vojaška in državna uprava in šele okoli leta 350. je prišlo do njih ločitve. Oblast prve stopnje je bila občina, vendar pa njeni uradniki niso prejemali nobene plače. Od davkov se je pobiral le zemljiški davek, ki je bil predpisan na podlagi takrat že narejenega katastra in je znašal dva odstotka dohodkov ter malenkostno doklado v pridelkih. Le vsako peto leto pa se je pobiral tudi malenkosten obrtni davek. Plač pa so Rimljani jeli takoj nabirati po Dolenjskem vojake, med katerimi so biili nekateri celo uvrščeni med pretorijance (cesarjevo telesno sitražo). Pozneje pa 9o vojaki služili izključno doma, da so 'lahko branili domačo zemljo pred navali barbarskih naredov. Ves svet v plamenu vojne Trdote sedanje vojne so neizmerne. Kakor ni bilo v zgodovini nobene vojne, ki bi zavzela tolikšen obseg, tako tudi nn bilo nobene, ki bi vsaj priblažno spravila v pogon tolikšne energije, kakor jih je sedanja vojna. Ljudske množice nastopajo v astronomskih številkah: 100 milijonov Nemcev, 45 milijonov Italijanov 50 milijonov drugih evropskih zaveznikov sitoji na eni strani. K tem se priključuje še 100 milijonov Japoncev z njihovo ogromno močjo v vzhodni Aziji, Na drugi strani je 45 milijonov Angležev, 125 milijonov Američanov in kar je po enem letu vojne še ostalo od Sovjetske zveze, morda še okoli 100 milijonov ljudi. Nadaljnjih 200 milijonov, ki so bili v boju, je že iz njega izločenih: Francozi, Poljaki, Nizozemci, Belgijci, Grki, Srbi, Ukrajinci. Belorusi in tucat ljudstev v Sovjetski zvezi, ki jih je Stalin pognali v vojno in jih prisiliti, da so se z orožjem v roki dvignili proti Evropi. Za številom in veličino bojuiočih sie narodov pa prav nič ne zaostaja razširjenost vojnega področja Skoraj 3000 km je dolga vzhodna fronta, ki poteka vzdolž vzhodnega roba najbogatejših in najvažnejših ozemelj Sovjetske zveze. Komaj krajša je atlantska fronta cd severnega rta do Biskajskega zaliva Neizmeren v vsakem pomenu besede pa je tudi borbeni prostor podmornic, ki operirajo med reko Sv. Lovrenca _ v Kanadi in kanalom Mozambika na Indij skeim oceanu. Pri tem niti ne omenjamo za naše pojme nepredstavljivih daljav Tihega oceana, fci je postal bojišče Japoncev proti Anglosasom in prizorišče sri'nih zmag japonskega zaveznika nad angieškc-ameriškimi silami. Sedanja vojna je svetovna vojna ne samo kair se tiče geografskega položaja prizadetih držav, ampak tudi kolikor zadeva bojišče samo. To je najgrandioznejša borba. ki se je kdaj kol4 vršila. Treba je imeti omenjeno sliko kot celoto pred očmi. če hočemo p-avilmo presojati dogodke in posameznosti Iz globine nasprotij se očiituje tudi trdota borb Obe anglosaški velesili združujeta namreč z vsakim geografskim imenom, ki smo ga zgoraj omenili, in z vsiakim nahajališčem surovin, za vsakim strateškim položajem, ki se skriva za temi imeni, čes+o konkretne posestne predstave. Ali so že lastniki postojank ali pa so bili to pred serijo svojih porazov v začetku vojne, ali pa jih žele šele osvojiti iz rok svojih sovražnikov ali celo zaveznikov, saimo da bi izvajali oblast in črpali bogastva Za velik dobitek igrajo vsi: Američani hočejo s svetovnim gospostvom pridobiti tudi angleški imperij. Angleži žele, da bi z vzpostavitvijo svojega imperija ne imeli hegemonije sami, v Evropi in Afriki, ampak tudi v Aziji m vsepovsod drugod, kjer so v zadnjem času morali deliti oblast in moč z Američani ali Rusi. Stalin se končno bori za gospostvo v Evropi, ker se nadeja, da bo iz njene bdlj-ševizacije dobil moči za svoj stari program svetovne revolucije, katere uresničenje je bilo preprečeno z nastopom narodnega socializma. Zdaj skušajo Rusi z orožjem v roki izpeljati svoj načrt. Vsemu temu stoji na poti Os s svojimi ogromnimi fizičnimi in duhovnimi silami, a tudi s svojimi zahtevami. Zaradi tega so vse tri imperialistične klike v Londonu, Washingtonu in Moskvi pokazale svoje globoko in neizmerno sovraštvo proti tej oviri, ki je njihove načrte izpremenila v čiste utopije. Dejstvo, da se želje ki jih zasledujejo, niso izpolnile, je vzbudilo sovraštvo in srd, ki jih priganjata, da, ne oziraje se na svoje poraze, vedno znova žrtvujejo nešteta človeška življenja Najboljši primer za to so boj5 na vzhodu Medtem ko so Sovjeti napadali Ržev in Voronei, je biila zavzeta kotlina Donca in medtem ko so pred Stailingradcm krvaveli, so izgubili Kubansko pokrajino in sitotine kilometrov ozemlja naprej proti Kavkazu. Zaradi takšnega načina vojfvanja, ki je imel za posledico velikanske izgube ljudi in vojnega gradiva ter proizvajalnih področij so se sovražnikove moči znatno oslabile. Srd im jeza pa 9ta ocvtila in jih ženeta k vedno novim napadom. V preteklih dneh smo podoben primer doživeli na bojišču v Afriki. V tej puščav- In una base aerea italiana: si riforniseono le mitragliatrici di nn caccia in prociuto di partire —i V nekem italijanskem letalskem oporišču se strojnice nekega lovca pred odletom založe z naboji ski borbi, ki je bolj podobna vojni na morju kakor na siuhem, je Churchill z enakim sovraštvom, kakor ga kažejo njegovi zavezniki v Moskvi, izvedel napad. Iz sporočil vrhovnega poveljstva je razvidno, da so zavezniki morali pri tej svoji operaciji žrtvovati nešteto človeških življenj in vojnega gradiva Toda Churchilla to ne moti. Klika, ki jo predstavlja in za katero vodi vojno, ne sedi namreč na afriškem boiišču. ampak v londonskih klubskih naslanjačih. Zanjo so človeške izgube samo majhna računska stvar. Toda kjer koli napadajo zavezniki: na zimskem bojišču na vzhodu, pr. Dieppu ali v Afriki, povsod se znajdejo pred zaikomom razvoja, ki so ga priklicali z vojno napovedjo nemškemu rajhu sami v življenje. Razvoj dogodkov je dal prav nam Ln ne napadalcem. Sicer ne bi danes Nemci stali na Kavkazu, na severnem rtu in ob Biskajskem zalivu ampak oni v Berlinu. Srdu in sovraštvu so se zavezniki Osi uprli še z večjo odporno in napadalno silo. kakor jo ima sovražnik. Kajti oni vedo. da usoda nikomur ničesar ne pokloni, tudi najupravi-čenejšemu ne. Zato se bore z vsem' silami in z vso močjo na fronti in doma. zavedajoč se svojih cilljcv. (»Neucs \Viemer Tag-blatt.«) Torpeda proti cisternam Anglctaimeriška propaganda se mnogo trudi, da bi povprečni Angloamerikanci, takozvani ljudje z ulice, imeli vsak dan priliko čuditi se strateškim vrlinam Roosevelta in Churchila. Dnevno se čitajo vesti o izkrcavanju ameriških čet na Irskem, v Afriki ali na srednjem vzhodu ter se govori o tem kakor o velilcih uspehih, samo zaradi tega, da bi se pogledi poučenejše javnosti odvrnili od pomanjkanja bencina, ki ga vse bolj čutijo v Zel in jenih državah. Na prvi pogled izgleda ta trditev neverjetna. Leta 1940. je proizvajala samo severna Amerika 183 milijonov ton petroleja, kar odgovarja dvem tretjinam vse svetovne proizvodnje. Petroleja je torej v izobilju, a Zedinjene države vendar uvajajo omejitev potrošenj. Imenovale so posebnega »diktatorja za gospodarstvo z bencinom,« uvedle nakaznice, zabranile vožnje, toia nekaj niso mogle: preprečiti dviganja cen bencinu na črni borzi. Povprečni Amerikanec, nenavajen na to, da se država vmešava v njegovo zasebno življenje, že začenja po malem razumevati položaj in prihaja v nasprotju s potvorbami angloameriške propagande do zaključka, da je vzrok vsega pomanjkanja v akcijah nemških podmornic. To je odkrito napisal pred časom tudi časopis »Philadelphia Recori«, ko je imenoval brezobzirno postopanje, da osovinske podmornice potapljajo s posebnim veseljem prav ameriške petrolejske ladje. Po prvi svetovni vojni je izjavil nek angleški politik, da je antanta izplavala lz vojne kot zmagovalka samo na valovih olja in petroleja. Tedaj je Amerika izkoriščala nahajališča petroleja v področjih New-ycsrka in Philadelphie, kar je imelo za posledico hitro in sigurno dobavljanje. Potem je bila glavna proizvodnja prenešena v srednjeameriške države in Mehiški zaliv, medtem ko se v severni Ameriki pridobiva komaj še 5% celotne proizvodnje. To dejstvo se v normalnih razmerah očituje samo z neznatnim porastom transportnih stroškov, zdaj v vojni pa zavzema tragične razmere. Med proizvajalnimi področji in tvornicami tankov in letal, ki jih je treba preskrbovati z oljem in bencinom, da bi lahko služili svojemu namenu, leže velikanske razdalje, preko katerih je treba z ladjami prepeljati potrebno olje. Resnično, v Texasu ln Oklahomi je ogromno petroleja, toda od tam do Newyorka Je prav tako daleč kakor od Berlina do petrolejskih Torpedo v trenutku Izstrelitve Janka Kač Na novlnah Odlomki iz letošnje povesti Vodnikove družbe Leto je šlo za letom. V enem je bilo več moče, v drugem suše, tretje pa je dalo vsega dovolj za ljudi in živino. Ne vojne, ne kuge, ne lakote niso motile gladkega teka življenja. Nekaj starih je pomrlo in tudi nekaj otrok, še več se jih je pa rodilo, da je rastlo število duš in ust. Med drugimi je legel v grob tudi stari Rojnik, pa je mladi gospodar Tona pripeljal domov Lahodovo Francko. Sosede so jo takoj prekrstile v Franco. Menda zato, ker so bile same stare. Mladi ženi niso mogli vzeti njene mladosti, pa so ji zato pristrigle vsaj njeno mladostno ime. Regulacija je prispela do Kotov, kjer se izliva v Savinjo potok Bolska. Kakor v ogromni surovobeli rakvi je ležala prej tako razbrzdana reka. Star berač leži tako v mrtvašnici. Gmajna pa je vzbohotela v prej neza-slutenem zelenju. Krave, rumene kakor lepo zapečene žemlje, so se prej vsa leta potikale med grmovjem in pobirale izmed njega redko travo, ki se je tjakaj zatekla pred žgočim soncem in deročimi povodnjimi v varno zavetje. Sedaj so pa v dolgi vrsti kakor kosci na travniku s polnimi gobci mulile visoko travo. Site so polegale v njej, zamišljeno prežvekujoče iij se grele na pomladnem soncu. Črednik Arfar je sedel pod košatp vrbo in pletel košaro, kar je začel njegov črni Koder renčati; s prva komaj slišno. Renčanje je raslo in prešlo v oster lajež. Droben, rjav psiček je tekel po kolovozu pred enovprežnim vozom, na katerem je sedel dolg, suh dedec. Nedaleč od črede je voz obstaL Počasi se je zdeval dedec na tla, snel koso izza vozne ročice, potegnil dvakrat, trikrat premišljeno z brus-nikom po svetlem jeklu in zakosil v redko travo. »Lej si ga no!« je opazoval Arfar to njegovo početje. »Kose pa še ni videla gmajna. Kdo je spet to pogruntal?« je dejal sam pri sebi. Menda ga je gnala skrb, s Čim bo na-pasel živino, če bi začeli oddajati še košnjo v gmajni, kakor so že oddajali nastilj in drva. PoEral se je zato in stopil proti koscu. Spotoma je še pognal k čredi ja-lovco, ki Se je muhala po grmovju, namesto da bi se pasla: »Le na pašo! misliš, da bom jaz kriv, če se ti bo v lačne svetilo, ko prideš v hlev.« Kosec je mirno rezal svojo red in se ni niti ozrl, ko ga je ogovoril črednik: »Kdo pa je spet to pogruntal, Lahoda?« »Sam!« mu je odvrnil vaščan in naprej rezal košato krašovko. Ni imel ugle-ga črednik večjega od berača na kmetih. Za otroške roke je bilo to delo, če se Se sme to pohajkovanje tako imenovati, so sodili kmetje od prvega do zadnjega. Vedel je to Arfar, pa se je že tako nava- dil rezkih kmečkih odgovorov, da je še naprej mirno vprašal: »Boš plačal od voza?« »Se ne vem,« se je tedaj obrnil s koso Lahoda in pričel zganjati rednjak, da bo laže pobral z vilami travo, ko je bo več skupaj. »Slaba kupčija, če ne veš cene,« je odmajal z glavo Arfar. Vzel je z voza vile in pričel nalagati gmanjski prelast. Ta črednikova uslužnost je menda razvezala Lahodu jezik. Naslonil se je na kosišče: »Če nič ne plačaš, ni menda slaba kupčija.« »Pojdi, poidi. Lahoda! • Jozelj bo dajal zastonj, čeprav ne gre iz njegovega « se je nasmehnil Arfar in pokazal tfvoje redke, od tobaka črne zobe. »Ce si ti odrežeš doma kos kruha,« je izpregovoril Lahoda počasi poudarjajoč vsako besedo, pri *tem pa brusil z dolgimi potegljaji koso, »te kdo vpraša, koliko boš plačal zanj?« Credniku so zastale roke, zinil je, da bi odgovoril, pa ni spravil še misli v glavo, kaj šele besede na jezik, zato so ostala usta napol odprta Lahoda je slok po-zencaval za koso, kakor da ima na povodcu žival, ki grize travo. Ker pa ni Arfar nič odgovoril, se je ozrl nazaj: »Kaj si se zameknil?« Zares je bil Arfar podoben zamaknjenemu svetniku pu-ščavniku, kakor ga slikajo stare podobe, pred njim. Kmetove besede so §ele raz-vezale Arfarju vez jezika: »Zakaj take besede? Kos kruha je moj, z delom zaslužen.« Lahoda Jo je že naprej rezal, pa Je ustavil zamah svojih rok, ozrši se nazaj: »Kakor je-kruh tvoj, je zemlja naša.« »Vaša že, a ne tvoja, da bi po mili volji ravnal z njo,« ga je brez dolgega pomisleka zavrnil črednik, da se kmet ni imel še niti časa spet vpreči v posel. Na-mršil je sive obrvi: »Ne bom se s teboj pričkal o tem, toda toliko ti povem: Ce je vsa naša, potem je toliko in toliko tudi moje. Prav tako moje, kakor je moja tale kobila ali pa hosta v Mali Reki.« Ni čakal Lahoda, kaj bo odgovoril Arfar. Menda sploh ni pričakoval odgovora. Z dolgimi zamahi je zganjal skupaj travo, na široko prestopajoč, kakor pač hodi človek po svojem. Credniku se je za malo zdelo, da ga je kmet odpravil kakor smrkavca. O kobili in hosti bi mu še odpustil, toda o gmajni nikoli. Trideset let že preganja živad po njej. Kako, da bi ne smel niti besede ziniti o njej. »Govoriš, kakor Laka —« »S kočarjem me pa ne boš čredil, čeprav si črednik,« se je ostro obrnil Lahoda, dvignivši koso. Kdor bi ne poznal Lahoda, bi mislil, da se bo zdaj pa zdaj s koso pognal na nasprotnika. Ta pa je vedel, da se Fronc že kot fant ni nikoli pretepal, mimo tega pa je imel sam v rokah železne vile, zato se ni dal kar tako ugnati: »Pusti vendar, da ti povem do konca! Gmajno si lastijo kočarji, vam si je ni treba, ker je tako vaša. Da bi bila pa tvoja, ni in ne bo res nikoli!« »Ne bom se s teboj pričkal o tem, ne zato, ker ti nisem dolžan odgovarjati, temveč zato, ker boš . kmalu videl, da imam prav.« Spet se je pognal s koso naprej. Črednik je uvidel, da ne bo mogel več spra- vreLcev na Kavkazu ali srednjem vzhodu. Rumunski izvori petroleja so Nemčiji v primeri z Ameriko fcajkorekoč na doseg roke. V normalnih razmerah je navadna petro-lejska ladja na leto opravila 6 do 8 potovanj med petrolejskimi lukami v srednji Ameriki in pristanišči v severni Ameriki, kamor je bila namenjena. Danes je vsako tako potovanje ne samo mnogo daljše, ampak tudi mnogo nevarnejše, ker od južnoameriških pristanišč pa do severnoameriških so ladje neprestano izpostavljene nevarnosti napadov osovinskih podmornic. Kakšno nevarnost predstavljajo za ameriško prešlo-bo z bencinom in oljem pod-morniški napadi, je zelo lahko izračunati. Moderna petrolejska ladja z 10.009 bruto registrskimi tonami prevaža okoli 15.000 ton bencina. Srednje velik bombnik, Id leti 3 ure do svojega cilja in nazaj, potroši za takšen let 1800 litrov, medtem ko tank srednje velikosti potrebuje za 300 km približno 600 litrov goriva. Po tem računu pomeni potopitev ene petrolejske ladje, da je dcclovno padlo v vodo 83 sovražnih letalskih napadov, v katerih bi moglo sodelovati po sto letal. Ali če zaokrenemo račun na tanke, vidimo, da se je ustavilo 500 tankov, ki bi mogli z nave lenim gorivom napredovati 15.000 km. Razen teh ogromnih količin, ki se vsak dan izgubljajo na morju zaradi napadov podmornic, se izgubljajo tudi velike količine na daljših potih, ki se jih morajo ladje posluževati, da bd se izognile napadom. Pozno se je spomnila Amerika, da je začela graliti kopne zveze med nahajališči petroleja v srednji Ameriki in svojimi industrijskimi središči ter da je vzela v ta namen pod svojo kontrolo okoli 7.000 železniških cistern, ki so bile last manjša srednjeameriških držav. Čeprav se pospešeno grade posebni petrolejski avtomobili, se še vedno čuti letni primanjkljaj 300.000 sodov, ne načunajoč pri tem izgube zaradi podmornic. Z ozirom na te številke, ki so jfii Objavili ameriški strokovni listi, je razumljiva nervoznost angloameriških ' voditeljev. Po zanesljivih vesteh postaja vprešanje preskrbe vojne industrije s potrebnim oljem in bencinom vse težje in nevarno cgraža zamišljene količine njene proizvodnje. Fantastične številke, ki so jih državniki Zedinjenih držav pogosto objavljali o proizvodnji, so temeljile na pogoju zadostnih količin olja in bencina; zato so vesti o dobavah Amerike svojim zaveznikom zelo dvomljive. Žalostno Je tudi oskrbovanje ameriške vojske, ki se je izkrcala na Greenlaniu, Irskem, zapadni in severni Afriki ter na srednjem vzhodu. Vedno bolj se pojavlja vprašanje, ali bo sploh mogoča oskrba vse te vojske' z vojnim materialom, zlasti pa s pogonskim gorivom. Vlogo ameriških čet na sedanjih ali bodočih bojiščih ne odločajo več ameriški ali angleški strategi, pač pa poveljniki nemških podmornic. Na tisoče milj daleč od izkrcanih ameriških čet, tankov in letal, se odloča njihova usoda. Majhna bo namreč korist od največjih tankov ln od tisočev novih letal, če ne bodo imeli pogonska sredstva. Tudi v Ameriki se že resno in upravičeno boje, da bi zaradi delovanja osovinskih podmornic mogli ostati brez olja in bencina. viti iz kmeta, zato je vzel grablje in pričel grabiti za koscem. Tiho sta naložila voz. Arfarju pa le ni dalo miru, da ne bi spet načel prekinjenega pogovora. »Slab prelast bo,« je poizkusil spet ujeti pretrgano nit Pri teh besedal mu je ušel pogled na kobilo, ki ni bila vajetna, Rčka, temveč zravešenja. Pa se Je spomnil, da je ona že na času, in je vprašal: »Kaj pa Rička, še ni povrgla?« Nehote je zgrabil kmeta tam, kjer je najbolj dostopen. Raje ko o vsem drugem, govori kmet o svojih konjih. Deset fara okoli pozna vse m ve, kako gredo iz roke v roko, bolj kakor za ljudi. Ce se mu hočeš prikupiti, ne hvali mu žene, ne otrok. Mimo kozolca velja ves njegov ponos konjem. Pred leti sta se srečala dva voza na veliki cesti. Na enem je sedel kmet s svojim sinom. V drugem pa je vozil hlapec sosednjega župnika. »Vidiš sinko, to sta farovžki kobilici!« Na glas je rekel, kakor se pač govori na prostem polju, na ga je čul tudi župnik in se oglasil: »Fa-rovške kobilice poznaš, božjega namestnika pa ne.« V občudovanju kobilic Je namreč kmet pozabil pozdraviti gospoda. Te zgodbe se je spomnil Arfar, ko mu je ves domačen odgovoril Lahoda, kakor da sta se ves čas šalila, ne pa prerekala. »Zdaj pa zdaj bo. Pa. mi je zmanjkalo sena. Na travniku je rast še premlada za upikro žival, naposodo pa tudi za denar ga nisem mogel dobiti nikjer, pa sem si mislil: V gmajno stopim, pa nastream za nekaj karušljev trave in jo posušim. Ce ima kobila pravico do p?še. jo ima menda tudi do trave, če ji jo jaz nako-sim v gmajni. Meniš, da ni tako?« / Kronika • Jezuitski general Je nevarno oboleL Iz Rima poročajo, da je jezuitski general pater Ledohowski nevarno obolel ln zelo oslabel. Te dni ga je obiskal vatikanski državni tajnik kardinal Maglione in mu podel poseben papežev blagoslov. • Polnočnice v vojni dobi. V zvezi s predpisi o zatemnitvi je papež Pij XII. že leta 1940. določil naslednje glede polnočnic. Ordinariati lahko določijo, ali bo polnočna maša po stolnicah in župnih cerkvah že popoldne. V takem primeru lahko celebrant bere na sveti dan samo dve maši in se mora od polnoči dalje vzlržati jedi in pijače. Ta vzdržnost je predpisana tudi za 4 ure pred popoldanskim ah večernim opravilom. Verniki, ki se udeležijo takih maš, izpolnijo svojo versko dolžnost in lahko piristo-pdjo tudi k obhajilni mizi, če so se štiri ure prej vzdržali jeli in pijače. Obhajajo se lahko, četudi so že bili tisto jutro ali dopoldne obhajani. Pač pa na sveti dan ne smejo pristopiti k obhajilni mizi. • Veliko romanje v Meko. Kakor poroča »Mesaggero«, je pretekli torek prispelo s parnikom »Taief« veliko število egiptovskih in palestinskih romarjev v Džido. Ker so osne sile jamčile, da ne bo nobenih ovir, je bila plovba po Rdečem morju docela mirna. Na podlagi teh jamstev je doslej lahko prispelo v Meko kakih 10.000 romarjev iz raznih krajev, koder prebivajo mohamedanci. • Pokop grofa Berchtolda, Kakor smo poročali, je 21. novembra umrl na svojem gradu nedaleč od šopronja na Madžarskem grof Leopold Berchtold, ki je dočakal visoko starost 80 let. Grof Berchtold je vsekakor zgodovinska oseba, saj je vodil zunanjo politiko bivše av troogrske monarhije v njenih najusodnejših letih okrog prve svetovne vojne. V raznih knjigah je opisana njegova takratna odgovorna vloga. Te dni je bil grof Berchtold prepeljan v Buh-lavo na Moravskem, kjer so ga položili v rodbinsko grobnico. » Nova apeninska cesta, širokopotezna italijanska gradbenost tudi v vojni ne počiva. Pravkar poročajo, da je bila po 13-letnem trdem delu dovršena nova cesta, Naeetu Bassksa v sssssim Načeta Banka ni več! Kdo ga na pozna!? Čez 38 let je vodiil svoje posestvo in znano gostilno »Pri Nacetu: na Š mar finski cesti. Mimo nje so se vrstili dan za dnem nešteti pogrebni sprevodi. Nazaj grede so se po grebci utrujeni oglašala pri njem. da se od-počijejo in najdejo utehe v medsebojnih razgovorih in spominih na preminule. Pa tudi številni obiskovalci še svežih in že za-rahlih gomil tam pri Sv. Križu, ki so hodili ob obletnicah ali na praznike, posvečene rajnim, častit spomin svoiih dragih, so se shajali »Pri Nacetu« Pa ne samo romarji k Sv. Križu, marveč tudi cele procesije ljudi. potreb n i E dobre gostilniške hiše ^o prihajale tja vsak dan. Vsi ti so našli pri našem Nacetu redko gostoljubnost in v polni mori vse ono. kar zmore dobra gostilna. Nace Banko je bil v svojem poklicu vzor p-avega gostilničarja Za vsakega gosta po sebej se je vedno zanimal ter poskrbel, da je bil zadovoljivo post rež en lz njegove kleti so prihajala najboljša vima iz kuhinje pa izvrstno pripravljena okrepčiLa Vse je osebno nadzoroval in če je ie utegnil, tudi sam priskočil k postrežbi. Bil je gibčen in mladeniško neufcrudiljiv pri izvrševanju svojega poklica. Privoščili je vsakemu svojo besedo, žalostne je znal potolažiti, veseli družbi pa je biil prijeten družabnik Kakor je bil Nace v svojem domu skrben gospodar, tako je našel tudi časa. ki ga je posvetil stanovskim organizacijam in javnemu delu. Čez 20 let je bili eden izmed vodiilnih odbornikov Gostilničarske zadruge v Ljubljani. Opravljal je odbornišike funkcije številnih dobrodelnih in narodnih društev. Posebno vneto in požrtvovalno je sodeloval pri ustanovitvi Gostilni carske pivovarne v Laškem, kjer je bil od pričetka marljiv člam upravnega pozneje pa nad-zorstvenega sveta. Pokojni Nace je bil dober družinski oče Z gospo soprogo, ki mu je bila vedno zvesta družica in pomočnica, sta vzorno vzgojila svoj naraščaj ter mu pripravila pogoje za dobro bodočnost. Se krepek in v najboljših letih je pokojni Nace Banko dovršil svojo življenjsko nalogo. Sreda dela ga je poklicati a neizprosna smrt na ono pot, po kateri je vid d! toliko svojih prijateljev in znancev odhajati k zadnjemu počitku. In ko smo ga spremljali na tej poti, so nam prihajale v spomin vse njegove vrline in mnogo veselih in žalostnih trenutkov, ki s>mo jih preživeli z njun. Zavedali smo se, da spremljamo moža, kakršnih ni mnogo in kakršnih bi več želeli. Številne množice, ki so se zgrinjate okrog njegovega zadnjega doma so pričale o veliki priljubljenosti in popularnosti pokojnega. Ohranimo ga v lepem spominu! ki drži iz Forlija čez apeninski prelaz t Arezzo. Tako je bUa dosežena najkrajša in najudobnejša zveza med Adrijo in Ti-renskim morjem. Obenem veže ta cesta Mussolinijev rojstni kraj z Rimom. « Ljubavno potovanje severnega jelena. Pred dvema mesecema je splaval neki severni jelen s švedskega na Dansko. Nikdo ga ni oviral. Lovci sodijo, da se je hotel sestati s košuto svojega rodu, ki je pred nekaj leti splavala v isti smeri in se je udomačila v gozdovih severno od Kodanja, kjer naj bi nastala nova rodovina severnih jelenov. Vendar sodijo danski gozdarji, da je pogumni jelen zaman iskal svojo košuto na Danskem in da je neutešen splaval nazaj na švedsko. * Dete v porušeni hiši. V Mislinu na južnem češkem se je sesula neka hiša. Gospodinja, ki je imela opravka s kuhot je bila zasuta in ranjena od tramovja. Spravili so jo v bolnišnico. Otrok, ki je spal v zibki, pa je ostal kakor po čudežu docela nepoškodovan in se ni niti prebudil iz sladkega spanja, ko se je vse rušilo nad njim in okrog njega. » Popis žrtev vojne v Rumuniji. Ministrsko predsedstvo je odredilo splošen popis vojniih ranjencev kakor tudi vojnih vdov in sirot iz sedanje in prve svetovne vojne. Popis je za vse žrtve vojne obvezen. * O pestrem živalskem prijateljstvu, ki nudj nenavaden vzgled materinske ljubezni do živali, poročajo iz Mechernicha v Nemčiji. Velika psica volčje pasme, ki ima tri mladiče, doji poleg njih še iva kunca.. Toda to ji še ni bilo dovolj. Dojiti je začela tudi mladega ježa, ki so ga nedavno prinesli k hiši, pa ga je doječa volčjakinja brž popadla in ga odnesla v svojo hišico. * »Kako je jugoslovanska armada napadla in razpadla«. Revija »Militarvvissen-schaftliche Rundschau«, ki jo izdaja nemško vrhovno poveljstvo, je objavila v zadnji številki daljši članek, v katerem opisuje dramatične dni lanskega vojnega pohoda na Balkan članek povzemajo razni nemški dnevniki. V uvodu opisuje priprave bivše Jugoslavije ter znani upor dne 27. marca 1941. O moči bivše jugoslovanske vojske, pravi revija, tudi še danes niso znani točni podatki. Cenjena je bila na 1.5 do 1.9 milijona mož, vendar menda ni prekoračila milijona. Nato opisuje revija do podrobnosti, kako se je razvijal pohod. * 433 smrtnih žrtev v Bostonu. V nekem nočnem lokalu v Bostonu je nastal požar, ki je zahteval 433 smrtnih žrtev. Verjetno pa se bo število še povečalo. Od 750 oseb, ki so bile ob izbruhu požara v dvorani, jih je stalo nepoškodovanih samo kakih sto. Po velikem požaru gledališča v Chicagu leta 1902., pri katerem je prišlo ob življenje 575 oseb, ni bilo podobne nesreče v Zedinjenih državah. Policija v Bostonu je objavila, da je neki filmski statist priznal, da je nehote zanetil požar. Odvrgel je gorečo vžigalico mel umetne palme, razpostavljene v lokalu, ker je zmotno mislil, da so iz negorljive snovi. Pcž&r se je takoj razmahnil in splošni preplah je le še povečal število žrtev. * Pogumna fotogr&finja v kletki tigrov. K Hagenbecku na Dunaju se je pripeljala znana nemška fotografinja Heda Walther-jeva iz Berii- a. Prišla je fotografirat najmlajšo. jahačico na svetu, 13 letno Ingo Gautierjevo. Fotografirala je vse žlahtne konje, nato pa je stopila tudi v kletko, kjer ima krotilec Matthies svoje krasne t!gre. Waltherjeva bo fotografirala tudi nekatere znane osebe na Dunaju. Izdala bo novo knjigo s posnetki iz dunajskega življenja. * Dva kolodvorska tatova obsojena na smrt. Pred dunajskim posebnim sodiščem sta se morala te dni zagovarjati dva poklicna zakrknjena zločinca, ki sta bila že večkrat kaznovana. To sta. 32!etni Fran Walla in že desetkrat prečkaznovani 301et-ni Janez Brandstatter. Obtožniaa jnma je očitala, da je WsJla na dunajskem vzhodnem kolodvoru ukradel 8 kovčegov z obleko in iragotinami, nadalje se je polastil zaboja, v katerem je bilo 272 zapestnih uric, pokradel pa je še 14 zabojev, v katerih so bila večnoma živila. Celotni plen je bil vreden 5.000 mark. Brandstatter je odkupil precej plena. Kot ljudska škodljivca sta bila oba obsojena na smrt. nekateri njihovi pomočniki in zaveznki pa so bili obsojeni na 3 do 6 let ječe. * N°vi učni tečaji za po«nmezne predmete: knjigovodstvo, korespondenca, stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina itd. se prično 1. in 9. decembra. Nižji in višji oddelki z oz'rom na predizobrazbo. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelki. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo dnevno v pisarni ravnateljstva. Izbira predmeta po želji. Dnevi in učne ure dogovorno z obiskovalci dopoldne, popoldne ali zvečer. Novi prospekti na razpolago: Treovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. KLOBOCABNA »F A J K« n delavnica. — 8« RUDOLF PAJK, Sv. Petra c 38. IZ LJUBLJANE «— Miklavi brec belega plašča. Dobrotni svetnik z dolgo sivo brado prav rad go duje v snegu. Letos pa nam je z njim prizanese!. Je namesto tega rajši dal drugih dobrot. Miklavžev sejem se je posebno zadnja dva dni kar veselo razvil, saj pa je tudi bilo na ponujo marsikaj dobrega, ljubkega in zanimivega. Ljudje so pridno kupovali zlasti v večernih urah. ko je Kongresni trg ob svitu luči po stojnicah in ob vpitju mladine (»šibe. šibe!«) nudil tisto vabljivo stoika, ka jo enkrat na leto v stari tradiciji Ljubljane. Sodimo, da so trgovine z igračami in galanterijo letos se kair zadovoljivo odrezale. Prav posebno živahno kupčijo pa opažamo po knjigarnah. Ljudje so sipoznali, da je knjiga najlepša io naijcenejša dmago-tina, zato jo kupujejo zase. za svojce, za prijatelje. Marsikatera knjiga je že docela pošla. Kar jih izide v novih nakladah, takoj najdejo pot v vedno širši krog ljubljanskih bralcev. — Toda vrnimo sc k vremenu. Mraz je odjenjal, je znosen in svež. V petek čez dam je živo srebro doseglo 2° C nad ničlo, včeraj zjutraj pa ie bilo na —0.8° C. Nebo je sivo. vendar zaenkrat ne obeta padavin. V kmečki govorici je jutrišnji godovnjak prav tako častitljiv kakor sv. Miklavž, saj govorimo Slovenci: ^ »Kar je žena, to je mož, pravi sv. Ambrož. Pa pravi sv. Blaž, da je to laž!« u— Nov grob. Nepričakovano Je v 57. letu starosti preminil vlakovodja g. Alojz šabec. Za njim žalujejo soproga Terezija, sinova Stanislav in Silvester ter drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v nedeljo ob pol 15. iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Promocija. V soboto dne 5. decembra je bdi promoviran na univerzi v Ljubljani za doktorja filozofije g. Marjan ča-dež, sin meteorologa dr. Franca čadeža. Iskreno čestitamo. u— Rekord v dajanju krvi. Poklic dajalcev krvi je požrtvovalen in plemenit, nikakor pa ni zavedanja vreden. Pcsebno lep zgled take požrtvovalnosti za trpeče je podal g. Nace Oblak, ki je šel med dajalce krvi v začetku decembra leta 1939. Danes mine ravno leto dni, v katerem je 28 krat dal kri za bolnika. Vsega skupaj je v teku 12 mesecev dal 11.690 kubičnih centimetrov krvi, v celoti pa so mu v teku treh let že 41 krat vzeli kri in je je bilo 17.000 kubičnih cm. G. Nace Oblak je ob svoji abrahamovini še vedno tak hrust, kakršnega poznamo iz prejšnjih let. Kljub požrtvovalnemu dajanju krvi ne čuti izčrpano ti, vs. kakor pa je potreben okrepitve^ ki si je pri zaslužku 50 stotink za kubični centimeter krvi seveda ne more kaj dosti privoščiti. Vsake tri mesece gre ra zdravniško pre skavo in vsekj ga spoznajc za zdravega, čeprav je preiskava zelo stroga. Kri je dal trpečim bolnikom že v razrnh ljubljanskih zdraviliščih. V nujnih primerih so že prišli ponj z avtom ponoči na dom. Vsekakor je požrtvovalnost g. Načeta Oblaka vredna pohvale m priznanja. u— vse tramvajske proge so dobro za-sedne, a med najbolj obloženimi je gotovo proga od magistrata do Rakovnika. Posebno zdaj, ko S2 je mladina vrnila v. šole, so tramvaji dan za dnem podobni čebelnim rojem. Pred magistratom, kakor tudi ob vstopanju na Rakovnltu je zlasti v jutranjih, opoldanskih in večernih ur;h velik naval. Zgodi se, da prispe mar ikateri uslužbenec z m:sečno karto prepozno v mesto. Zato raprošajo prizadeti, naj bi dala uprava na razpolago dovolj rezervnih voz. u— Ha red v tramvaju. Po uredbi Visokega komisarja, ki vsebuje predpise za red-nejše obratovanje tramvajskih voz in ki je bila od potujočega občinstva sprejeta z zadovoljstvom, se vrši promet na električni cestni železnici mnogo hitreje. Veliki dvojezični napisi ob sprednjih in zadnjih vratih opozarjajo občinstvo, kje sme in kje ne sme vstopati. Pri sprednjih vratih sta napisa: Ni vstopa! pri zadnj'h pa: Vstop! Napisi so zelo vidni. Potniki so se začeli tudi v notranjosti vozov smotrno pomikati proti sprednjim vratom, kjer je izstop. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka lo 8. ure zjutraj mestni viš. zdravstveni svenik dr. M i s Fran ta, Poljanska cesta 15. u— Danes otvoritev razstave Mušič — Sedej — Zonič. Od 10. ure dalje bo odprta v Jakopičevem paviljonu razstava omenjene trojice naš'h slikarjev. Jovan Zonič, ki je preživel zadnjih 10 let v Parizu, prvič razstavlja v Ljubljani. Mušič in Sedej sta pa naš .mu občinstvu dobro znana. Razstavljeno bo okoli 60 samih novejših del. olj, gvašev in risb. Med osta- flsr »Gotski VJjenacc. n— mu r ponedeljek bo ob 18. mi ▼ veliki lird/nfti dvorani UL sinfonični koncert letata je sezone pod vodstvom dirigenta Draga Marta Sijanca in s sodelovanjem pianista prof. Antona Trosta. Spored bo izvajal stafonični orkester, ki ga sestavljajo člani radijskega in opernega orkestra. Spored bo naslednji; L Rossini: predigra k operi »Tankrel«; 2. Grieg: Koncert za klavir hi orkester. Solist pianist prof. Anton Trost; 3. Lajovic: Anaante za veliki orkester; 4. Dvofak: Divja žena. Sinfonična pesnitev; 5. Dvofak: Dva slovanska plesa. Opozarjamo na točni začetek ob 18. uri, kakor tudi na to, da so vstopnice že vse razprodane. u— Salame in krvavice naprodaj. Sindikat mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani sporoča po nalogu Visokega Kamisarijata cenjenemu občinstvu, da bodo prodajali v Ljubljani v sredo dne 9. decembra o 1.8. do 12. ime mesarji na nabavne knjižice za meso po 10 dkg salam odnosno krvavic na osebo. u— Proti kaši ju in hripavosti Vam priporoča lekarna Hočevar v šiški svoje zdravilne karamele. u— Potrošnikom kuriva, ki niso navedli dobavitelja in potrošnikom, ki so istega zgubili zaradi opustitve trgovine, lahko postreže s kurivom tudi tv. Gombač Lija, Gledališka ulica 14, trgovina s kurivom. u— Kolektivna pogodba za trgovinske nameščence. Poviški plač, ki jih je dovolil Visoki komisar za ljubljansko pokrajino z naredbo z dne 5. julija 1941/XX, št. 60, Službeni list 54/1941 in z veljavnostjo z dne 1. julija 1941, se morajo všteti v osnovo, od katere se računajo poviški po kolektivni pogodbi. Za slučaj, če je bil izplačan povišek plače, ki je znašal po naredbi Vis. komisarja za minimalno plačo 20%, pozneje kot 1. julija 1941. se mora ta povišek tudi všteti v osnovo plače, ki je merodaj-na za povške po kolektivni p->go:'o:.. Nameščenci iona jo celo pravico, da za nazaj zahtevajo izplačilo poviškov, v kolikor niso bili izplačani že 1. julija 1941. Trgovinski nameščenci dobe vse informacije glede tolmačenja koletivne pogodbe v Trgovinskem oddelku Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti št. 22/1, soba 17. u— Oddelek trgovinskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani sklicuje sestanek osebja svobodnih poklicev za torek, dne 8. decembra 1942 ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih Trgovinskega oddelka PDZ, Miklošičeva cesta 22/1 (palača Delavske zbornice) prostori nad knjižnico. Vabimo vse pomožno-osebje, zaposleno pri zdravnikih, zobozdravnikih in veterinarjih, da se tega sestanka zanesljivo udeleži. Plačilni ln službeni pogoji tega pomožnega osebja so skrajno slabi ta neurejeni. Vršil se bo razgovor, kako izboljšati sedanji položaj. Prosimo vse zainteresirane, da pripeljejo na sestanek tudi svoje stanovske tovariše in tovarišice. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski Itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično dne 7. decembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. u— S premogom na nakaznice Vas bo vestno postregla tvrdka »GORIVO«, Kar-lovška 8. u— Učite »e strojepisja! No\i eno-, dvo-ln trimesečni tečaji prično 7. in 9. dec. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vaie no diktatu, vaje v spisovanje pisem, uradnih vlog, prošenj, računov, tiskovin itd. Snecialna strojepisna šola: največja moderna s^rojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. Novi tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, italijanščino, nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. u— Namesto venca za pokojnim Bankom Ignacijem daruje Jelenič Jernej Društvu slepih 200 lir. u— Osnutki proračunov mestne občine ljubljanske za 1.1943. so izdelani ter so po § 117 zakona o mestnih občinah od 5. do vključenega 9. decembra 1.1. razgrnjeni občinstvu v prostorih mestnega trošarin-skega oddelka, Lingarjeva ulica št. 1, I. nadstropje desno, soba št. 23. Vsak član mesta in tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek od imetja v občini, ima pravico napraviti svoje pripombe k osnutkom proračunov v tem roku. u— Nesreče. V petek so sprejeli v liub-ljansko bolnišnico samo 4 ponesrečence. Pri tramvajski ne reči na Borštnikovem trgu je bila poškodovana 35 letna postrež-nica Amalija Koroščeva iz Ljubljane. Na krožni žagi si je porezal prste na levici 26 letni delavec Franc Remic z Dobrove. M hael Grčar. 35 letni kletar iz Ljubljane, j» padel ta al . g*. Na atanaoramici pa M je poresaj prsta na levici 39 letni delavec Jože Novak ls Spodnje Zadobrove. Iz Hrvatske Odlikovanja hrvatshlh letalcev. Ob po- vratku pete bombniške skupine z vzhodne fronte, je bUa na zagrebškem letališču velika vojaška svečanost. Oblikovani so bili poveljnik bor. bniškega krdela podpolkovnik Nikola Mikec in člani posadk. Za svoje zasluge so napredovali v čin nadporoč-rilka poročnik Stjepan Horvat, Mirko Vreš in Marin Perovič; v čin poročnika zastav-nik And jelko Bekovič; v čin zastavnika pa častniški namestnik Milan Peršič. L-terarni večer nemškega književnika. Starostni predsednik Društva nemških književnikov Hans Fiiedrich Blunck bo na povabilo nemško-hrvatskega društva 7. t. m. na zagrebški Ljudski univerzi bral iz svojih del. Za naslednji dan je nemški književnik povabljen v Varaždin. Podaljšanje medicinskega študija. Prosvetni minister je razveljavil odredbo z dne 30. januarja 1942, s katero je bdi medicinski študij skrajšan na 4 leta. Odslej bo trajal medicinski študij spet 6 let, oziroma 12 semestrov. Za ranjene hrvatske vojake so darova* v Nemčiji zaposleni hrvatski delavci Rdečemu križu 100.000 kun. Franci poje v »Turandotu«. Kakor znano, nastopa bivši prvak ljubljanske Opere v tekoči sezoni v Zagrebu. »Hrvatski Na-roi« poroča, da je imel Franci s partijo princa Calafa v Puccinijevi operi »Turan-dot« popoln uspeh. Božična fotografska razstava. Za božič bodo v Zagrebu priredili mednarodno fotografsko razstavo pod naslovom »Umetniška fotografija narodov nove Evrope«. Na razstavi bodo sodelovale Nemčija, Italija, Španija, Bolgarija, Finska in Slovaška. GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 6. dec.: ob 10.: Snegulčica. Miklavžev nastop. Mladinska predstava. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Ob 17.: Ples v Trnovem. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 7.: Zaprto. Torek. 8.: ob 14.: Petrčkove poslednje sanje. Prvič v sezoni. Mladinska predstava. Nastop Miklavža. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Ob 17.: Ples v Trnovem. Izven. Mlklavževanje v Drami. Starše in mladino opozarjamo, da bo prišel Miklavž s svojim spremstvom tudi letos v Dramo, kjer bo obdaroval pridne otroke, za katere bodo prispela darila. Prišel bo z angeli in parklji k »Snegulčici« v nedeljo ob 10. in na praznik v torek ob 14. k »Petrčkovim poslednjim sanjam«. Za obe predstavi bodo veljale cene 12 lir navzdol. >SnegulČica« in »Petrčkove poslednje sanje« sta dve pravljici, ki vsako leto znova potrdita ne-minljivost svojega čarobnega vpliva na mladino. OPERA Nedelja, 6. dec.: ob 15.: Traviata. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 7. dec.: zaprto Torek, 8.: ob 10.30: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Prvič v sezoni. Cene od 20 lir navzdol. Ob 16.: Thais. Izven. G.Verdi: »Traviata«. Opera v treh dejanjih (štirih slikah). Osebe: Violetta — VI-dalijeva, Flora — Poličeva. Anina — Po-lajnarjeva, Alfred — čuden, Germont — Janko, Gaston — B. Sancin, Douphol — Anžlovar, Obigny — Dolničar, Grenvil — T. Petrovčič k. g. sluga — Gregorin. Dirigent: D. žebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, Koreograf: ing. P. Golovin. Solo pleše Japljeva. Letos bo ponovljena mladinska opereta Siinončiča in Mava »Angel z avtom«, ki je bila predlanskim prvič izvajana. Od običajnih mladinskih iger se razlikuje v tem, da je pisana predvsem za otroške predstav-ljalce in pevce in da vsebuje lepo število učinkovitih zborovskih točk in plesov. Zgodba o siromašnem dečku iz predmestja, ki ima hudo mačeho in je hrom, vzbuja otroško sočustvovanje. Dobrotnik mu pokloni majhen avtomobilček, a dar je dečku usoden, zaradi njega se mačeha zjezi in zakrivi otrokovo smrt. Drugo in tretje dejanje se godita pred nebeškimi vrati, kjer rajajo angelčki, med katerimi je tudi umrli deček, šegavi sv. Peter je komaj kos njihovim veselim šalam. Botra Smrt gre na zemljo po zemljana in ko pride ta v nebesa, spozna deček v njem dobrotnika, ki mu je kupil avto. Toda kljub svoji dobroti ima precej grehov na vesti — kakor pokaže zlata knjiga življenja, šele ko mu naloži sv. Peter pokoro in jo grešnik jedva z dečkovo pomočjo izvrši, sme v nebesa. Prva predstava bo na praznik v torek ob 10.30 urL P. O. Wodehoosei 42 ( SAM Rnmortstičfln roma« Ugotovitev, da gospod Wrenn (ki ga je bil na dan Samovega prihoda spretno otipal v svoji pisarni) nima hčerke, je bila lorda Tilburyja takrat močno pomirila. Francie, ki se je drugače tako redko motila v takih stvareh, je bila torej vendarle na krivi poti, ko je obdolžila Sama, da je najel vilo »Mon Repos« zato, ker hoče stanovati v bližini kakega dekleta, ki mu je všeč. Zdaj je mahoma z grozo spoznal, da se sestra ni bila zmotila. Ko je še boljšče opazoval nič hudega ne slutečega gostitelja, so jeli gostje prihajati. Toda njegovi zagrenjeni duši jih ni bilo mar. Kakor skozi meglo je videl, da je prišel mimo njega mlad človek kunčjega obraza, drug mlad človek z obrazom drugega kunca in dvoje majhnih, oglatih prikazni, ena pla-vih, druga temnih las, ki sta utegnili biti bodi si sestri, bodi si ženi omenjenih dveh kunčjeglavcev. Nazadnje je prišla neka gospa, že davno vzvišena nad grešne izkušnjave; Braddock jo je predstavil za svojo teto Julijo, a njegovo lordstvo se niti ob njenem pojavljanju ni blagovolilo zdramiti iz mračnih misli, ki so ga morile. Kmalu nato je vstopil Sam, m nazadnje, ko si je bil njegovo lordstvo že malce opomogel in jel ogledovati neko sliko, je Sleddon odprl skelečo rano svojih ust ter naznanil »gospoda Wrenna in njegovo nečakinjo gospodično Derrickovo«. Lord Til- bury je obrnil sliki hrbet in se sunkoma okrenil proti novima došlecema. Da mu ni bila glava tako polna predsodkov, bi bil sam pri sebi nedvomno pohvalil Kayino vnanjost, kajti, kakor vsi veliki ljudje, je imel tudi on bistro oko za žensko lepoto, in mladenka je bila v svoji zlatorumeni obleki (poslednjem ostanku iz mid-wayskega brodoloma) zelo mikavna na pogled. Ob tem stanju stvari pa je mogla Kayina lepota samo povečati lordovo neodobravanje in njegovo slabo voljo. Z nekakšno grozo jo je jel opazovati. Ko bi bil kdo pazil nanj, bi se mu bil zdel podoben starim očetom v pustolovskih filmih, ki poskušajo vsa sredstva, da bi rešili sina iz nevarnega položaja. A prav tedaj se je zgodilo nekaj, kar mu je vrglo v zagrenjeno dušo prvi žarek upanja in svetlobe. Samu, ki se je bil iz vljudnosti pomudil pri teti Juliji in je v njeni družbi užival kakor na trnjevem ležišču, je bilo nazadnje uspelo, da se je izmuznil iz njenega območja in poletel h Kayi. Toda lord Tilbury, ki je napeto opazoval ves prizor, je videl, kako se je dekličin obraz še tisti mah izpremenil v kos ledu. Zaradi gole spodobnosti je izpregovorila z mladim človekom besedico ali dve, nato pa obrnila glavico drugam in začela z enim izmed obeh kunčjeglavcev živahen pomenek. Sama, ki je stal z odprtimi usti kakor človek, ki v temi trči ob neopažen zid, pa je neutegoma spet zakvačila teta Julija, ki je frfotala po njegovi soseščini Lorda Tilburyja se je polastil prelesten občutek olajšanja. V svojih mladih letih je bil uslužbenec vEmpress Rooms«, znanih plesnih dvoran v Zahod- nem Kensingtonu, in kot tak neštetokrat priča podobnega zaledenenja obrazov plesalcev in plesalk; vedel je, kaj to pomeni- V sedanjem primeru je mogel biti pomen samo eden: gospodična Kay, čeprav soseda mladega Sama, je bila s svojimi srčnimi čuvstvi zelo, zelo daleč od njega. Ko je tako ugotovil, da obstoji ljubezen, če sploh obstoji, samo pri eni izmed prizadetih strank, se je sklenil posvetiti mojstrovinam Braddockovega kuharja, ki je bil gotovo tudi nocoj dostojno pokazal, kaj zna. Ko je sedel za mizo, je videl, da je dobila Kay mesto na njegovi desnici; to ga je tem bolj razveselilo,- ker mu je bilo zdaj srce polno spoštovanja in hvaležnosti do nje. Njegova navada sicer ni bila, da bi se pri ikri razgovarjal; a kakor hitro jo je v pobožnem molku do zadnje mrvice pospravil, se je s svetlim nasmeškom obrnil k dekletu. »Slišim, da stanujete v Valley Fieldsu, gospodična Derrick,« je rekel, da bi spravil kramljanje v tek. »Res je,« je Kay kratko odgovorila. »Lep kraj!« »Prekrasen.« »Šolski park je pravo čudo.« »Zares.« »Ste si ogledali galerijo slik?« »O da. 2e nekajkrat.« Podali so ribo... Morski jezik »4 la meuniere«. Lord Tilbury nikakor ni imel navade, da bi se pri ribi pomenkoval- »Moj prijatelj Sam Shotter je menda tudi med vašimi.srečnimi sosedi,« je znova začel, ko se je bil morski jezik >k la meuniere« preselil v boljše življenje. »V sosedni hiši stanuje,« je odgovorilo dekle. »Res. To se pravi, da najbrže pogosto govorita.« »Nikoli se ne vidiva.« »Zelo ljubezniv dečko je,« je nadaljeval njegovo lordstvo in srebnil požirek sadjevca. Kay ga je trdo pogledala. »Mislite?« je odgovorila z lahnim, studljivim zgi-bom ramen. Zadnji dvomi lorda Tilburyja so skopneli kakor slana na solncu. Vse je bilo po tem takem v kar najlepšem redu. Kakor svoje dni Rabelaisovi uživalci, je s potolaženim srcem dvignil čašo. Človek bi bil dejal, da se pripravlja k napitnici. »Izvrsten sadjevec, gospod Braddock,« je zago-stolel proti domačinu. »Izvrsten. To vam je kapljica!« Willoughby Braddock, ki je z očitnim odporom zrl na brozgo v svojem lastnem kozarcu, je samo vzdignil glavo proti njegovemu lordstvu, ust pa ni odprl. Spričo tega mučnega molka si je Sam, ki j® raztreseno poslušal marnje ene izmed obeh oglatih gospa, prisvojil nalogo, da odgovori. Dogodek, ki se mu je bil pripetil, ko so se spravljali za mizo, ga je bil globoko potrl, in ko je potem še enkrat slučajno ujel dekličin pogled, je bil čital v njem vsa znamenja mrzlega zaničevanja. Zato je v srcu blagoslovil to priložnost, da si ohladi jezo, tem bQlj, ker je šlo baš za lorda Tilburyja, starega osla, ki je bil videti tako peklensko zadovoljen, namesto da bi mislil na štiri poslednje rečL Ljubljana kot trgovsko mesto Že v najstarejši dubi je bila trgovina v Ljubljani zelo razvita — Tradicija kupčije pred Miklavžem in božičem če Ljubljana ni dandanes predvsem tigovsko mesto, s tem ni rečeno, da ni bila včasdh. NesteTi zgodovinski viri nam pričajo, da je včasih trgovina v Ljubljani zelo cvetela in da ie mesto obogatelo pred. vsem zaradi nje. Vladarji so zelo podpirali razvoj trgovine v Ljubljani in radodarno delili mešonnom izredne pravice (privileg:je) Ljubljanski trgovci so trgovali tudi z drugimi deže'ami, številnimi oddaijenmi kraji, kar je še tem bolj raz-šrlo in utrdilo sloves ljubljanske trgovine. Ljubljana in Židi Razumljivo je, da je Ljubljana tudi privabljala Žide, kakor številna srednjeveška me ta, kjer s? je obetala dobra trgovina. Toda Ljubljančani so se že v najstarejši dobi dobro zavedali židovske nevarnosti ir. niso dovolili, da bi se židovstvo razbohotilo v mestu že tedaj so bil: žid; zelo osovraženi v evropskih mestih in povsod so se jih otepali ,ia vse kriplje 2id; so se hoteli naseliti v Ljubljani, a meščani so se temu odločno uprli. Tedaj mesto še ni segalo ca levi breg Ljubljanice židi, ki niso mogli prodreti v mestu, so se skušali naseliti vsaj *im bliže. Tako je nastal njihov okraj na Novem trgu, najbrž že v dobi, ko še ni bil priključen k mestu. Kdaj je nastala Z dov;ka ulica s stranskimi uličicami, ni ugotovljeno. Znano pa je, :!a je bil židovski okraj zelo star. že leta 1213 so si židi sezidali lepšo sinagogo v evojem okraju, iz .lesar pač moramo sklepati. da so bili tam že dolgo prej. Daije nam pričajo zgodovinski viri o močnih trenjih med židi in meščani v 13. stoletju. L. 1290 je prišlo io hudega spopada med žid in kristjani. Spopadi so se pogosto ponavljali zlasti pozneje, ko se je število Židov pomnožilo. Ob koncu 14. in v začetka 15. stoletja je bilo že toliko Židov, mu trgovcu. Cesarska prepoved je ostala v veljavi tudi po smrti Maksimilijana I. Celo Jožef II., ki je oil zelo liberalen, je potrdil Maksimilijanov patent. Tako je bila Ljubljana zavarovana pred židi. Mehčam so se še 1. 1786 lahko pohvalili, da n bilo nobenega primera, da bi židi kdaj obiskali ljubljanski trg, odnosno sejem, če se ;-';2 pa kdaj vtihotapil v Ljubljano žid m so i;;a prepoznali, so ga izgnali iz mesta s primernim hrupom in med splošnim cdo-»avanjem meščanov. Mestna in podeželska trgovina Meščani so odločno branili svoje trgovske pravice zlasti pred plemstvom Vedeti moramo, da so po srednjeveških razorih imeli pravico do trgovina le trgi in mesta. Prebivalstvo drugih krajev se ni smelo pečati s trgovino. Toda plemstvo je dajalo potuho podeželskim trgovcem ter je vneto podpiralo razvoj trgov ne v svojih k-ajih Meščani £0 bili odločni nasprotniki vseh pooeželskih sejmov, kjer so prodajali pedeželski trgovci. Nasprotovali pa podeželskim sejmom sploh, ker je zaradi njih trpela trgovina v mestu. Tako je znan primer o sejmu v št. Vidu na Dolenjskem. Tam je bil nedeljski sejem navadno precej živahen. Dob:ček tega sejma se je stekal ogle i kemu patriarhu Meščanski trgovci so se pritožili zaradi tega sejma cesarju. Na podlagi te pritožbe je cesar prepovedal trgovanje na deželi povsoa in ne le v št. Vidu. Vladarj'; so zlasti ščitili ljubljansko trgovino s številnimi privilegiji. Ob tej priliki lahko navedemo le nekaj primerov. 'Carina, mostnina in cestnina Pospeševanju mestne trgovine so bile namenjene tudi razne dajatve, že 1, 1361 je vladar zapovedal, da morajo tuji trgovci voziti vse blago, namenjeno iz Triesta na vzhod, £kozi Ljubljano ter se ne sme^o izogibati mostov, kjer je bilo treba plačevati mostnino. Mostnino so pobirali v mestih in trgih že od nekdaj deželni knezi. V Ljubljani so meščani dobili mostnino v najem Ljubljančani 1. 1432. Mostnina je bila precej visoka. Mostnino so pobirali pri vseh mestnih vratih, ne le pri mostu. Moral jo je plačati vsak tudi pri tranzitu in razumljivo je, da so se zaradi tega skušali izogniti meeta. Ljubljanski trgovci trgovali do Dunaja V tistih časih so ljubljanski trgovci trgovali daleč v držav; že 1. 1376 je vojvoda Leopold dovolil, da so Ljubljančani smeli trgovati po Koroškem in štajerskem z vsem blagom, razen ptujskim vinom. Kranjski trgovci so potovali do Dunaja in včasih še dalje. L. 1389 so pa dobili še pravico, da so smeli trgovati tudi z b_ne-čanskim blagom po vseh Leopoldovih mestih, celo na Dunaju. Ljubljana in Trieste Ljubljana kot trgovsko mesto je nekaj časa celo prednjačila Trie. tu. Trieste je prišel pod habsburško oblast 1. 1382. Tudi Trieste je uživaj posebne pravice, ki so mu jih podelili avstrijski knezi. Toda kranjski deželni stanovi se na to niso ozirali ter so zahtevali, naj bi tudi Tr:este kot del Kranjske pomagal nositi davčna bremena. Trieste ee je temu upiral kot svobodno uiesto. Trgovina je bila precej dobro razvita tudi v Triestu. vendar je b 1 srednjeveški Trieste manjši od Ljubljane; štel je le okrog 4000 prebivalcev. Do leta 1719 je njegovo prebivalstvo naraslo na približno 6000. Ljubljana je pa že v Valvasorjevih časih štela okrog 20.000 prebivalcev. Med ljubljanskimi in triestinski--mi trgovci je prišl« kmalu do trenj, zlasti še, ker so Ljubljančani živahno kupčevali z Benečani Od riih so kupovali predvc<*.v dragoceno orientalsko blago in južne p."-delke, dišave itd. Razen tega ?o jih Benečani zalagali z umetno izdelanim orožjem, lepimi tkaninami, s svilo in usnjem. Ljublja- ski trgovci so pa prodajali platno, kožuhovino železo, živo srebro itd. Zastoj !fiib'janske trgovine zaradi vojn Ljubljanska trgovina je bila zelo prizadeta zarad; turških vojn. Ljubljanski trgovci so začeli izgubljati številna tržišča, ko so Turki prodirali čedalje bolj proti srednji Evropi. Zaradi pogoetih tuflšklh napadov je ljubljanska trgovina čedalje .bolj pešala, ker so dežele obubožale, tržišč je bilo manj in draginja je naglo naraščala. Mestna trgovina je pa tudi čedalje bolj trpela zaradi podeželske konkurence. Zaradi razvoja podeželske trgovine se je spor med plemstvom in meščani zelo zaostril. Kljub vsem prepovedim se je prekupčevanje nezadržno razpaslo. Kljub vsem udarcem, ki jih je doživela ljubljanska trgovina, je Ljubljana ostala ugledno trgovsko mesto. Meščani so sicer v primeri z bogastvom prejšnje čase precej obubožali, a med njimi je bilo vendar tudi poslej vsaj nekaj res bogatih trgovcev. Ljubljanski sejmi še dandanes čutimo, da imajo ljubljanski sejmi, ki so se sicer sčasom spremenili v piigodno, skoraj brezpomembno kupčeva-nje, kakršno je n. pr na Miklavževem sejmu, veliko tradicijo. Nekaj starega sejm-kega -razpoloženja je še vedno ostalo, kakor da se je v njem ohranilo Izročilo o hrupnih srednjeveških sejmih. Ljubljanski sejmi so bil imenitni in v nekem pogledu jih smemo primerjati z dandanašnjimi ljubljansknri mednarodnimi velesejmi. Posebno imeniten je bil Elizabetin sejem ki je trajal celih 14 dni. Menda je prav zaradi tega Miklavž postal pri nas tako popularen svetnik in ga proslavljamo s takšno vnemo. Najbrž ni brez pomema, da e pred Miklavžem začne sezona živahnejše trgovine; ali ni v tem tradicija nekdanjega Elizabetin^ga sejma? Ta sejem je dal Ljubljani Federik IV. 1. 1479. V začetku vlade Friderika IV. je imela Ljubljana pravico le do dveh sejmov na leto, ob njegovi smrti 1. 1493 je pa imela že 5 sejmov. Ta vladar je zelo pospeševal ljubljansko trgovino ln njegova zasluga je bila tudi, da je bila zvišana mostnina. Prepovedal je prekupčevanje, ki je škodovalo mestni trgovini. Zapovedal je tudi uvoz potrebn'h pridelkov v mesto, da bi prebivalstvo ne trpelo zaradi draginje. ,... ; A tj- '. • ••. '•' • ■■■■/> 3 j. ■■. • ■■■■■ ■'i-H D^Ief se ie n&seOo v tej dsšeSI že sto tisoč bolgarskih kmetov m Jetnikov Bolgarsko notranje ministrstvo je objavilo poročilo o naseljevanju bolgarskih kmetov in obrtnikov v Traciji. Naseljevanje gre po načrtu. V Traciji se je naselilo že 100.000 bolgarskih kmefov in obrtnikov, največ v dolinah rek Mesta in Stru-ma. Večinoma gre za povratn:'ke. kajti zemljo in gospodarsko poslopie dobe v prvi vrsti tisti bolgarski kmetje, ki so bili v Traciji naseljeni že"'pfed prvo" Svetovno vojno. Bilo jih je mnogo Po ljudskem štetju, ki so ga odredili v teh krajih Francozi, je živelo v Tr^ciii 80 000 j bolgarskih kmetov, Turkov 73.000 Grkov i pa 51-000. Bolgari so imeli torei relativno t večino. Del bolgarsk;h kmetov se umaknil ob odhodu Francozov prod;raioč;m grškim četam preko stare bolgarske meje. drugi del se je pa v maniš;h skuoi-nah prostovoljno ali proti svoji voli' izselil. Končno je b:Ia leta 1923 sklenjena med Bolgarijo in Grčiio pogodba o izme-njavi prebivajstva Pofem ie ostala Tra-cija praktično brez bolgarskih naseljencev. Nemške če*e. ki so lani zajedle Traciio. so našle tam samo še ekreg 8000 orto-doksnih Bolgarov in 35.000 takozvanih Pomakov. To so mohamedani bolgarske narodnosti, ki so b;li v 18 stoletju prisilno islamizirani. Bolgarska narodnost je to- rej nazadovala v Traciji od 45 na pičlih 7° o, dočim se je bilo število Grkov povečalo od 51.000 na 300.000. 80.000 teh Grkov se je bilo ta čas vrnilo .v Grčijo in lahko bi jih bili nadomestili z bolgarskimi priseljenci, če bi bilo šlo za kmete, toda kme+ov je b-'lo med njimi razmeroma mslo. Po pretežni večini so se Grki v Traciji pečali s trgovino, kar je razumljivo. sa.v.se izrazitp^ trgovski narod. Za+o Bolgariji ni lahko dati povratnikom dovoli zeml:e. Velike težkoče so zlasti z dodelitvijo hiš in gospodarskih poslopij. Bolgarski parlament je moral v ta ramen odobriti izdatno podporo, in še ta der.arna sredstva so komaj zadostovala za najnujnejše potrebe Toda bolgarski '.sme:i® skromni. ood;°tm in iznajdljivi, tako da si znajo tudi sami pomagati. Tako so si v Traciji kljub nezadostni podDori iz javn:h sredstev uredili skromne domačije. Tracija je sama po sebi rodovitna Doslei so pridelovali kmetje v tej deželi več noma tobak, v bedoče se bo pa moralo kmetijstvo preusmeriti na pridelovanje drug:h ool.jsk;h pridelkov v prvi vrsti žita. V nekaterih kraj:h Tra-c:.je ie zemlja tako rodovitna, da daje 2 al5 celo 3 letine Za Bolgarijo in sr»inh za FvrooA ie TrncMa kot izrazito poljedelska dežela velikega pomena. Afriško bojišče: Italijanski protitankovski topovi odbijajo napad sovražnih tanke/ Hitrost nekdaj In zdaj Prvi vlaki so smeli voziti v Nemčiji s hitrostjo 3.5 da 7 km na uro Hitrost ni nobeno čarovništvo ln tudi nikoli ni bilo. Hitrostne rekorde so poznali ljudje v vseh časih, samo da so bili različni, V starih časih so imeli ljudje o hitrosti čisto drugačne pojme kakor jih imamo zdaj. Tako je bila v 16. stoletju prava senzacija, če je rabi po3ebni kurir iz Pariza do Varšave samo dva tedna. Neki kurir je rabil za pot iz Versaillesa do Rima 166 ur in to ie bil že presenetljiv hitrostni rekord. NorvešKi mornar Ernest Mensen rejen leta 1798. je veljal za najboljšega tekača takratnih časov. V svojem življenju je pretekel 15.000 milj. Največji uspeh je dosegel ko je pretekel in prehodil v 59 dnevih 9.000 km, ali 152 km na dan. Znamenit rekord je bil dosežen leta 1815. Poročniku Nernsu se je takrat posrečilo pr'-nesti v petih dneh vest o b'tki pri \Vater-loou v Berlin. Za 700 km dolgo pot je rabil pet dni, kar je bil za tiste čase tudi presenetljiv rekord. V nasprotju s temi hitrostn:mi rekordi so bili pa tudi drugi, ki so jih gledale oblasti po strani, in ki so naleteli na hud odpor tudi v javnosti Spomnimo se samo. kako je bilo s prvim vlaki. Stari ljudje so vedeli o tem oovedati mars kaj. V nji- hovih očeh je bil vlak vražja iznajdba in ljudje so se ga v začetku bali. V Nemčiji je bila celo z zakonom določena največja hitrost vlakov po polju in gozdovih 7 km, skozi naseljene kraje pa 3.5 km na uro. Pa tudi s tem oblasti še niso zadovoljne. Odredile so, da mora hoditi 50 km pred vsakim vlakom mož, ki z rdečo zastavico v roki opozarja mimoidoče na nevarnost. Tako so prvi vlaki d osi o vn o lezli po progah. zdaj bi se jim seveda smejali, če bi vozili s tako polževo hitrostjo. Toda zakon, ki je omejeval njihovo hitrost je ostal v veljavi dolga desetletja. Leta 1873. je zagrešil Berlinčan Ph;llipi nezaslišan atentat proti prometni varnosti mesta. Drznil si jr namreč sesti na kolo, toda policija mu je kolesarjenje takoj prepovedala. Baron Dreis je že leta 1817 izdelal prvo kolo, toda še 56 let pozneje so smatrali to vozilo za vražjo iznajdbo. Zato je odšel Dreis s svojim izumom v Pariz, kjer ga je izpopolnil. Pa tudi tam je bila hitrost strogo omejena, tako da ni bilo nobene razlike med pešcem in kolesarjem. Prvo kolesarjenje je bilo v Parizu omejeno na posebne proge, kjer so smeli gospodje in dame v elegantnih oblekah previdno kolesariti v majhnih krogih. M ams mCQ tpm nap mmmtm^ Leccs! se ve£j?*c zucva vračaj 3 iz msrja v reke, kjer £*e> ^ V bo veza! g!3ves j^irs^i o, ]2 2 eSc!sren Kyr5a Na kolodvoru Shrmor.sseki v Tokio, je bila 15. t. m. popoldne lepa svečanost, ki so ji prisostvovali med drugimi japonski prometni minister Hatt in mnogi dostojanstveniki, predstavniki japonskega javnega življenja. Svečano je bil otvorjen podmorski predor, ki bo vezal glavno japonsko ozemlje z otokom Kyošu. Vožnja iz Tokia do Kagošime na omenjenem otoku je trajala odslej več dni, v bodoče se bo pa rabilo za to pot samo 31 ur 15 minut, kajti skozi podmorski predor bodo vozili tudi ekspresni vlaki. mmm.M Iz Severne Afrike: postojanke protltankovsklh topov v akciji proti britskim oklopnim vozUom Tako je bilo kronano delo k' jc trajalo poltvh še t ie? ;n pri k-.terem so morali japonski *c':m ki in inren^erii pokoriti vre i svoje spodobnosti in znar.ie ML-el zgraditi p">d morjrm prekop ie bila ' že 'p'p 1SJ06. toda rrrn lo je debrh 20 let preden se ie 41 zakonodajna skupščina 1918 i-e--nn pozanimala za te eradbe-ie načrte. Inflacija, ki jo je prireslo prva sve-lovm vni-- i-i rv-j rjjne sti"n pa strašen po'res le*a 1S23 sta znova za-vlekla ure--ničen ie .načeta io tako se >•-. p-ič^lo orci'"CV"r>;p tereba š^1" ''»ti Prekop so začeli kopati v novembru 1P3S Kooat: so z--čel i istočasno z dveh s*r-.ni Kako težko je b:lo delo ie razvidno "e i?. fega. da so morali delavci delali pa dol n h nrogali pod umetpim znčn m p~!iiskom. Stalno ve!:ko nevarnost ie oome^ila tudi morska veda s ka'ero so bili drlr-vci zavarovani 7. debelimi cementnimi stenami v prekopu. V juniju 1940. skoraj §t'r; leta 6o'em ko so prvič zapeli krampi in looa^e ie Dadla vmesna stena med obema skupinama de-lvcev. V novembru istega leta so bile položene tračnice in letos 13 aprila je b'lo to veliko delo japonske tehn'ke srečno dovršeno. Od 15. novembra pa že voziin vlaki skozi največji podmorski pr^doi na svetu, globoko pod japonskim moriem Pri tem orjaškem delu je bilo zaposlenih ood vodstvom izkušenh morsMh inženjerjev 3.000.000 delavcev Za posebne zasluge pri gradnji podmorskesa predira ie h:lo odlikovanih 14 'delavcev in inžo^ipnev s cesarskimi darili. 55 pa z odlikovanji Kwangmonski podmorski prekop veže glavni japonski otok Hondo z otokom Kyošu. Ta dva- največja japonska otoka sta bila doslej ločena po 8 km širokem prelivu, zdaj sta pa dobila neposredno železniško zvezo. Zaenkrat je to največji podmorski prekop na svetu, saj je znatno daljši od podmorskega prekopa pri Bri-stolu, ki je dolg 7.4 km Japonski predor vodi iz mesta Simonoseki na otoku Hondo do mesta 'Moji na otoku Kyušu. S2 se izlc0i Jegulje, ki priplavajo na drstenje v se-verezapadne evropske reke» imajo za seboj že dolgo življensko pot Priplavajo namreč iz Snrgaškega morja, torej iz severnega dela Atlantskega oceana, od Srednje Amerike. kjer se izležejo. Stare so že tri leta, preden dosežejo evropsko obalo. V Evropi ostanejo jegulje šest let. Ce v tem času jegulje nihče ne ujame, postane prej modrikasto črna r.iba srenrnkasto svetla. Njene oči postanejo velike, kakor oči globoko v morju živečih živali, m jegulja preneha jesti še enkrat krene na dolgo pot po reki navzdol na morje preko oceana tja do Sargaškega morja, kjer poskrbi za svoj zarod, potem pa pogine. Sargaško morje j? del z algami pokritega Atiantskega oceana. nekakšna plavajoča morska livada. Nasprotno je pa pri lososu. Ta riba se drsti jeseni v rekah in potopih in v t.a namen priplava pogosto do 1000 m nad mersko gladino. Ko so mladi lososi dolgi 10 do 15 cm, odplavajo po rekah v morje. V morju zraste loses tako. da meri do 1.50 m in tehta 10 do 40 kg. Najpozneje po četrti zimi jih pa obide domotožje. da za-hrepene po rekah in svoji mladosti. Domotožje jih pežene preko jezov in vodopadov . po rekah nazaj, dokler ne najdejo primernega kraja za drstenje. Pri lososih je domotožje še močnejše kakor pri jeguljah. Jeguljo sicer žene domotožje več tisoč kilometrov daleč proti Zalivskemu toku v Sargačko morje. Toda te prvotne domovine jegulj ni težko najti, saj je velika. Jeguljam je treba samo pridružiti se velikemu tropu vračajočih se diuiic. Cilj je itak vsem skupen, če pa prevzame domotožje •loscsa. se mora odločiti. dali mu zadostuje, da more sploh plavati po sladki vedi, po valovih reke ali pa se mera vrmti tja. kjer je preživel svojo zgodnjo mladost, v Reno. v norveške t.icrde ali k škcUki cbali. Ali -ima točno usmerjeno domotožje? Ali ne zamenja pogosto tako bMzu skupaj ležečih ustij rek? če hočejo ptičeslovci dognati peti, po katerih lete ptice selivke preti toplemu jugu, ujamejo ptice v pozni jeseni, jim obesijo na ne»ge obročke s številkami in jih zopet Izpuste, če tako ptico v Italiji, Grčiji, Egiptu ?!i Maroku ustrele in pošljejo njeno številko v domovino, se lahko dožene njena pot. človek bi mislil, da ribi ni mogeče pritrditi obronka na trebuh ali rep. V resnici pa temu ni tako Predstojnik državnega zavoda za sladkovodne ribe na Norveškem je napravil več poskusov, podobnih onim s pticami selivkami. Samo tako je bilo mogoče kontrolirati povratek lososov. Zdravim in krepkim ribam pritrdijo na hrbtno plavut srebrno ploščico s številko in označbo, od kod po jo zpustili. Operacija ni posebno težka in riba jo lahko prenese. To lorora med plavanjem ne ovira. Mnogi do-sežejo s srebrnimi plcfčicami na hrbtu na dolgem potovanju presenetljivo hitrost. Dobri poznavalci lososov znajo vedno razločevati losose poedinih rek po velikosti in obliki telesa Tako so točno dognali, da sc losrsi vodno znovn vračajo k drstenju v reko. kjer so se sami izlegli. Nekoč so označili več sto mladih lososov pri Ber- genu, da bi dobili zanesljiv dokaz o njihovem vračanju. Toda nesrečno naključje je hotelo, da so bili vsi ti lososi v morju ujeti. Lososi, ki priplavajo po rekah do morja, ne ostanejo v bližini domače obale, temveč odplavajo daleč na odprto morje. Losos, ki so mu pritrdili srebrno ploščico v Trond-hjemskem fjordu, je priplaval čez 11 dni že do 1.100 km oddeljenega Oslofjorda. Neki drugi losos je pa priplaval v 52 dneh 2.500 km daleč tja do Belega morja. Navzlic tem dolgim potovanjem med Arktično Rusijo, zapacmo obalo Norveške, škotske in južne švedske, pa lososi vedno znova najdejo pot nazaj v reke, kjer so se zlegli. Kjerkoli so ujeli v rekah s srebrnimi ploščicami opremljene losose se je izkazalo, da so bil označeni v dotičnih rekah. Domotožje prežene losose vedno nazaj tja, od koder krenejo na dolgo pot. Beljakovina v krompirja Da je treba krompir kuhati, da ne gre beljakovina v izgubo, je splošno znano. S tem je pa izčrpano sikoraj vse, kar vedo ljudje v splošnem o krompnrju. En kilo-gam krompirja vsebuje toliko beljakovin kakor ena tretjina litra mleka. Krompirjeva beljakovina je pa zelo lahko prebavljiva. Znano je dalje, da ima krompir beljakovino v plašiti pod olupki. Toda kako debela je ta plast? Približno tako kakor oJup-ki sami. Če torej lupimo surov krompir, gre v izgubo vsa beljakovina, tudi ko lupimo kuhan krompir, moramo paziti, da odstranimo z nožem samo rjavo kožo oe hočemo, da ne gre v izgubo beljakovina. V plasti beljakovine je pa tudi barvilo rdečega in modrega krompirja. BarviHo torej ni v zunanji svetlorjavi koži. obstoječi iz plutovinastih celic, temveč pod njo. Dejstvo. da vsebujejo barvilo vsebujoče celice tudi beljakovino, nam priča, da jc Slednja, res tik pod zunanjo kožico. Uspehi na univerzi v Bukarešti Na univerzi v Bukarešti so bile razdeljene v okviru posebne svečanosti nagrade tistim študentom, ki so dosegli v lanskem študijskem letu posebno razveseljive uspehe. Dobili so denarne nagrade in častne diplome. Pred razdelitvijo nagrad je prečital rektor prof. Hori pismo podpredsednika vlade prof. Mihajla Antonesca o otvoritvi novega šolskega leta, potem je pa razglasil, da bo razdeljenih 176 denarnih nagrad ln knjig v vrednosti 173.000 lej. Obvezno delo za madžarske Žide K uvedbi obveznega dela za Žide pripominja madžaraka tisk, da Zidje doslej niso hoteli opravljati težjih del. Prepuščali so jih Madžarom. Madžarski ti&k izraža upanje. da bo itmed ta ukrep ugodne posledice« Morda se bo cedo posrečilo napraviti iz nekaterih Zidov delovne ljudi. Zanimivosti o Iz zgodovine mestnih Ljubljana, 5. decembra Pred poldrugim stoletjem, ko so še stala mestna vrata, je bilo v Ljubljano 6 vhodov: karlovška ali pisana vrata,, vodna vrata, nemška, vicedomska, špitalska in samostanska vrata. Kje so stala, veste saj smo o tem že večkrat pisali. Za cestni pro_ met je prihajalo v poštev samo 5 vrat, ker so vodna vrata (na žabjaku) bila nagnjena le potrebam plovbe po Ljubljanici. V sorazmerju s površino mesta je b lo 5 mestnih vrat dovolj; vrata so bila pri vseh glavnih cestah, ki so držale v me to. Več dohodov ni bilo niti mogoče. Do karlovških vrat je držala Dolenjska cesta, do nemških (križevriških) Tržaška, do vicedom-sk h ;n špitalskih Dunaj ka in do samostanskih Poljanska cesta Glede na promet so bila vsa vrata pomembna, vendar ni bilo povsod enako živahno. Okorne trdnjave Mestna vrata pa niso služila predvsem prometnim potrebam, temveč so bila trdnjave. Morala so biti tako močna, da niso pomenJ!a oslabtve mc tnega obzidja. Zato je pa bilo tudi bolje, da jih je bilo čim manj. Vsak vhod v mesto je moral biti dobro utrjen ter zaščiten. Zato so bila vsaka vrata zase trndjava in ob njih so še stali obrambni stolp', pred njimi so bili izkopani jarki — čez nje so držal« premakljivi mostovi — in vrata kot poslopja so morali biti z'dana posebno trdno. Z do v je je bilo izredno debelo. Vrata so bila zaradi tega okorna posiopja in vhod -am na sebi je bil tesen, da bi bila nevarnost sovražnega vdora č:m bolj zmanšana. Takšna vrata so pa promet zavirala. Sre-čavanje vozov j2 bile onemogočeno. Vozniki so morali čakati na notranji strani vhoda in pred vrati, cla ni bilo neprijetnega trčenja pri samih vratih. Morali so pa tudi voz ti zelo previdno skozi vrata, da vozovi niso obtičali v vhodu. Posebno tesen je bil prevoz pri križevnišk!h vratih in tam je večkrat obtičal š rši voz. Nekoč je voz z bombažem povsem zamašil vrata za več dni. Do podobnih neprilik je pršlo večkrat tudi pri vicedomskih vratih (ob začetku Gosposke ulice). Ječe v mestnih vratih V starih časih co bile ječe v trdnjavah, to se pravi v poslopjih, ki so bila čim trdnejša, da so bili jetniki čim bolj »na varnem«. Moito ni imelo menda dovolj velikega osrednjega poslopja za zapore. Vedeti moramo, da js grad spadal pod deželno gosposko, zato tam niso mogli zapirati mestn;h podložnikov, odnosno obsojencev mestnega Jdišča. Veliko poslopje so bila vicedomska vrata visoka, kakor sam dvorec, ki je stal na kraju sedanje univerze. Bila so prizidana k dvorcu. Prav zaradi soseščine vicedomskega poslopja, dvorca, so b'la posebno pomebna; morala so biti pesebno trdna, a stremljenje je bilo, naj bi bila tudi kolikor mogoče lepa na zunaj, kajti skoznje r,o f »-lajali v mesto na*odlič-nejši gosti. Pri l«-h vratih so sprejemali cesarja. V resnici so bila ta vrata v primeri z drugim'" lepa dokler so jih redno vzdrževali. Krasili so jih marmorni stebri in k!p cesarja. V poslopju ni bilo le stanovanje čuvaja, temveč tudi ječe. Ena ječa je bila v prizemlju pod stanovanjem vratarja, druga pa v nadstropju. V nadstropju so zapirali »poštene meščane, ki so se pregrešili le z manjšimi prestopki in jih zaradi tega ni bilo mogoče prištevati med zločince«. Kljub temu pa »pošteni meščani« niso mogli biti zadovoljni v tem zaporu kakor sklepamo iz poročila mestnega ra-nocelnika. Zapor je bil zelo neudoben. Vanj je držalo 30 stopnic, iz česar je razvidno, da je bilo pritličje zelo visoko. Okna so bila trdnjavske line. kakršne še vidimo v stolpu ljubljanskega gradu. Ječa jp bila silno zatohla in komaj za moža visoka. Ko si jo je ogledal ranocelnik 1. 1785. je ugotovil, da so imeli v nji štirje jetniki komaj dovolj prostora, tako da so moleli noge še na stopnice, ko so ležali. Ranocelnik je zapisal: »Jetniki so v tej ječi, zlasti pozimi, ko ni peči, podobni bolj mrličem kakor živim ljudem.« Ogromen kup gradiva Kako vel ka so Dila posamezna mestna vrata, si lahko nekoliko zamilimo, ko zvemo, koliko gradiva so pridobili, ko so jih podirali. Vicedomska vrata so bila v drugi polovici 18. stoletja že zelo zanemarjena kakor tudi druga mestna vrata. Magistrat je prejel ukaz. naj bi vrata odstranil, že 1. 1700. V tistih časih je magistrat iskal dobička povsod Tudi podiranje mestnega obzidja ter vrat bi naj ne zahtevalo stroškov. Zato bi naj prodajali pridobljeno gradivo ter delo oddali zakupniku vsaj za takšen znesek, da bi bili poplačani stroški podiranja. Podiranje vicedomskih vrat se je pa zavleklo ker je podjetnik zahteval pretežke pogoje in zato nadrejena oblast, okrožni urad, ni potrdil prevzema. Vrata bo podirali naslednje leto. Pridobili so ogromno gradiva. Čeprav je bilo poslopje tedaj že zelo zanemarjeno, so pridobili celo 11.400 dobrih strešnikov — če smemo verjeti kronistu. Razen tega so pridobili še 82 prostonrnskih čevljev zidakov v vrednosti 232 gld. 15 kr. Drugo pridobljeno gradivo je pa bilo vredno 293 gld. 20 kr. Ves izkupiček je znašal 710 gld. 56 kr, dobiček pa 473 gld. 54 kr. Vidimo torej, da magistrat zaradi podiranja vicedom k;h vrat ni utrpel stroškov, temveč je imel še celo dobiček, čeprav se je v začetku upiral, da bi vrata podrli. Podiranje drugih mestnih vrat Najbolj so ovirala promet nemška ah krževniška vrata, ki so stala nekje tam, kjer je zdaj spomenik Ilirije, že zaradi tega, ker je v vratih pogosto obtičal naložen voz. je bila potreba, da bi okorno poslopje podrli, ko so izgubila svoj obrambni pomen. Preden so se pa dela lotili, so nastopile tudi tu številne ovire. Največja težava je bila zlasti, ker je bila tik ob vratih na eni strani vojaška stražnica, na drugi pa komendska klet. Magistrat se je moral najprej sporazumeti z obema sosedoma vrat, preden sa je lahko lotil podiranja. Na magistratu so imeli že slabe izkušnje zaradi podiranja špitalskih vrat, ki je povzročilo dolgo ter drago pravdanje. pozabljenih mestnih vratih vrat, ki so jih podrli ob konca 18. stoletia Okrožni urad je poslal magistratu odlok, naj podro vrata, že poleti 1. 1789. Predvsem je moral magistrat najti drugi prostor za po; lop je »glavne straže«. Določil ga je na sedanjem Krekovem trgu. Končno je prišlo tudi do sporazuma s komendo. Delo je bilo razpisano trikrat, ker prvi licitaciji nista bili uspešni, odnosno nista bil potrjeni. Končno so vrata prepustili podjetniku ki j;h je podrl, za 20 gld. Gradivo je bilo njegovo. Prvotno so vrata cenili na 100 gld. Pri podiranju teh5 vrat ni bilo takšnega dobička kakor pri vicedomskih. Nemška vrata so podrli 1. 1792. — Ena najmočnejših me tnih vrat so bila samostanska ali frančiškanska„ na sedanjem Krekovem trgu. Preden so jih pa začeli podirati, so bila trhla razvalina, tako da so se celo vojaki bali korakati skoznje, ker je kazalo, da se bodo zdaj zdaj podrla. Bila so zidana iz kvadrov. Do njih sta držala dva mosta, ne kafcor pri drugih le eden. Kaže torej, da sta bila izkopana ob vratih dva obrambna jarka. Poslopje je bilo dvonadstropno in v nadstropjih zidano z opeko. Vratom je bilo priključeno zelo močno obzidje, na sedanjem Vodnikovem trgu ce- lo dvojni zid. Okrožni urad je za po ved al mag'stratu, naj bi podrli vrata, že 1785, a 1. 1787 je moral ukaz ponoviti, venuar so podirati začeli Sele L 1788 in imeli so toliko dela, da ga niso končali do 1. 1795. Pri podiranju so bili zaposleni tudi jetniki za plačilo po 3 kr. na dan. — Omenimo naj še špitalska vrata, ki so bila, kakor kaže, združena s poslopjem mestnega zavetišča (hospitala). V nadstropju tega poslopja so namreč stanovali tudi revni meščani kakor v sosedni h'ši. »špitalu«. Za poslopjem je stal močan' trdnjavski stolp, ki so ga podrli že 1. 1786; bil je tako slabo ohranjen, da bi se sicer podrl sam. Del gtadiva, ki so ga tedaj pridobili, so porabili za zidanje frančiškanskega župnišča. Špitalska vrata so silno ovirala promet v mestu, ker so zapirala že tako tesno Spitalsko ulico, ki je bila natrpana s stojnicami kramarjev in drugih prodajalcev. Tam je bilo tako tesno, da so tlak lahko popravljali le ponoči. — Na vseh mestnih vratih so v starih časih nabijali uradne razglase, tako tudi na špitalskih, kar tudi nekoliko kaže, kako velik prometni pomen so jim pripisovali. Prvi pravi zimski mesec Metereološka zima se je ze začela, astronomska se pa bo 22. t, m. — Značilnosti decembrskega vremena Mod zimske mesece štejemo pri nas tudi november, saj navadno tedaj že obleži sneg in postane o-bčutno hladno. Toda prvi pravi zimski mesec je šele december; meteorološka zima — po računih metereologov — se začne 1. decembra, medtem ko se zima po ugotovitvah astronomov, glede na gibane solnea, začne šele 22. decembra. Meteorologi se ozirajo na številne druge značilnosti, ne le na dolgost dneva in v kakšnem nebesnem znamenju je solnce. Po glavnih vremenskih značilnostih je že ves december zimski mesec, kar čutijo ljudje na lastni koši. December je v naših krajih povprečno celo mrzlejši kakor februar, čeprav je februarja pogosto najmrzlejšn dan v zimi. Tako so izračunali za daljšo dobo. da znaša povprečna decembrska temperatura v Ljubljani —0.9°, medtem ko znaša povprečna februarska temperatura —0 1°. Povpre-na letna temperatura znaša v Ljubljani 9°. Vidimo torej, da je december precej mrzel v primeri s povprečno letno toploto in februarskim povprečjem. Mrzlejši od decembra je samo januar ko znaša povprečna temperatura —2.5°. Letošnji januar je pa bil precej mrzlejši, ker ie pač bila pretekla zima precej huda. Čeprav je december navadno že precej mrzel, vendar ostane v posameznih letih dokaj dotlgo toplo. Včasih decembra ni niti snega. Večkrat je decembra tudi nastanilo južno vreme, ki je trajalo več dni. Zelo pogosto- pa tudi pritisne precej hud mraz o boeiču. Včasih je bilo precej mrzlo tudi že o>b Miklavžu, zlasti, če je 'ežai sneg. Tudi letos bi bilo mnogo bolj mrzlo, če bi dobili sneg prej, ker bi bilo ponoči izžarevanje zemlje močnejše, da bi bila jutra mrzlejša. Predlanskim je bile zelo mrzlo zadnji teden decembra. Lani je mra/ začel pritiskati še prej decembra, a je o božiču nalo popustil. O letošnjem vremenu lahke trdimo, da je nenavadno enotnega s-loga, če smemo tako označiti glavno značilnost: pretežno suho, lepo in v splošnem stanovitno vreme. Južno vreme, ki je sicer pri nas zelo pogosto, je letos nastopalo izrecno redko. Atlantske -depresije. ki pri na* prinašajo južno in deževno vreme, letos n so tako pogosto izbirale svoje navadne, noti V splošnem, v »norma!nih» letih prevladuje pri nas jug. letos je pa prevladoval severom vzhodnik, ki nam prinaša lepo vreme. Prav temu moramo tudi pripisovati, da je bila pretekla zima tako huda. ker ie več tednov ostal zračni tlak visok m vreme lepo tako da se ie ofolajevalo čedalje bdi. Bilo je pa tudi dovolj snega, da se je r je bilo letošnje 'eto tako suho. Iz vremenskih podatkov je razvidno da nenavadno hudim letom ne slede leta ki bi opozarjala nase z mnogo večjo količino padavin. Lcto"nie vreme je tako nenavadno, da ne moremo napovedovati s podatki o povprečjih. kakšni bodo posamezni meseci. Decembrsko povprečje padavn znaša v Ljubljani 110 mm. nekaj manj kakor no vembrfko (117 mm). Verjetne pa je. da bo tudi december mnogo bolj suh Povprečno je decembra pet snežnih dni medtem ko jih je januarja in februar'a po šest. Toda decembra je še 14 deževnih din. Če se bo letošnje decembrsko vreme približalo povprečju, moramo torej pričako^-nti se ; zelo vlažno vreme, a verjetno je. da bo nenavadno vreme trajalo do konca leta. Kakršna koli napoved bi nt bila umestna. Najbolje je. da se vsi pripravimo na čim hujšo zimo, kajti vedno je bolje, če simo pripravljeni kakor ne: če nam bo zima prizanesla. bomo vendarle lahko zadovoljni. Ne bilo bi prav, da bi sc tolažili z milo zimo ne da bi se pripravili na hujši mraz. Bobra vinska letina v jug3vzhodni Evropi, kjer so vinogradniki zadovoljni zlasti s kakovosti3 letošnje kapljice Letošnja vinska letina v jugovzhodni i Evropi je bila v splošnem boljša od lanske in predlanske, zlasti po kakovosti bo letošnja kapljica dobra, ker je bilo vreme izredno ugodno. Poletje je bilo dolgo in vroče, tako da je grozdje lepo dozorelo. Samo v nekaterih državah letina po količini ni zadovoljila vinogradnikov. Krivo je bilo v prvi vrsti pomanjkanje sredstev za pokončavanje trtnih škodljivcev. Izvzemši Madžarsko in deloma Grčijo vinogradništvo v državah jugovzhodne Evrope ne odgovarj modernim zahtevam zlasti v pogledu kletarstva ne. Zemlja in podnebje sta za vinogradništvo zelo ugodna. Toda prejšnja leta je bilo premalo povpraševanja po vinu iz tega dela Evrope. Zato na kakovost vina niso polagali velike" važnosti in pridelek se je porabljal v glavnem kot navadno lamizno vino in temu primerne so bile tuli cene. Pridelovanje kvmiM«nmmMniMRKtiiiiniiiimniNumMNmifHtnwM*- tt»minMii)iiMiinnii.:i'»iiiiiiiiiitiiii»>Mi»MiiiMniMiM»u;:MiHUH»iiiiitiwii'ii'nniinHiiii»HMHiiwiB Damski in otroški plašči, krzno za obšive in žepe, mufi, ovratniki Ltd. Prt L. ROT, krznarstva Ljubljassa, Mestni trg št. S iiffMMtninmniiiiituiHmHimiiiiutiiiiMuimimmiiMmm^ .v zn-a■ f "V--; . , - _ V - -.,, -.rr-r;*> »• v • ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo ga bili deležni ob težki izgubi naše nepozabljene, ljubljene mame in stare mame, gospe FHANČ1ŠKE ŠTBEKELJ, roj. Marenko kakor tudi za poklonjene šopke in krasno cvetje, se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo. Najlepša hvala tudi vsem onim, ki so jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 6. decembra 1942. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega predobrega soproga in očeta, gospoda gostilničarja in posestnika se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, g. prof. dr. Zalokarju in g. dr Celesniku, gg. pevcem društva Hubadove župe, g. Turku Albinu za poslovilni govor. Kreditnemu društvu Mestne hranilnice ljubljanske, vsem premnogim prijateljem in znancem, ki so predragega pokojnika spremili k večnemu počitku, vsem darovalcem "za poklonjeno krasno cvetje, ter končno vsem ostalim, ki so na kakršenkoli, način počastili spomin ranjkega, ter nam stali ob strani v teh težkih urah. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 9. decembra 1942 ob 7. uri v tarni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana, dne 6. decembra 1942. HANKOVI ADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI - Telefon št. Z057, 297* Izvršuje bančne posle po najugodnejših pogojih. Izdala cirkularne čeke Urejuje; Davorin Ravljen — izdaja za konzorcij »Jutra*; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja: Fran Jeran — Za inseratni dei je odgovoren; Ljubomir Volčič — Vsi y Ljubljani