v SP NEDELJE CELIGA LETA. Spisal Druziga natisa. ¥ UCBMAKI, 1861 . Založil in prodaja Janez G ion ti ni. V natis teh pesem so rnilostivi knez §;®Sip©dl , Ljubljanski Škof, lO. listopada 1828 dovolili. / f\j= 03 c 0-(/ ? I. nedeljo v Adventu. Od Jezusovima perviga in drujiga prihoda na svet. 1 . ■ž^Ibud’ se ’z spanja, verna duša, Zeljno prot’ nebesam glej : Jezus sam se doli spuša, De b’ nas peljal v sveti raj. Žalostnim se perbližuje, V grozni temi svet leži; Njega žar ga razsvetluje, Z njo peklenska moč beži. 2 . Oh, veliko je število Tih štir tavžent dolgih let; Ali zdaj se je spolnilo, Kar je želel revni svet. 1 * 4 V dahu so ga verno gledal’ Brumni in sveti možje; Izraelu so povedal’: Zdaj perpravi Mu serce. 3 . Moja duša je vesela, Svetla zarja se napoč’, Jezusa je zaželela, Z nje prežene temno noč. O moj Jezus ljubeznjivi! Moj'ga serca blagi mir! K revni duši zaupljivi Prideš Ti, preljub’ pastir. Od hudiča zapeljani Skoz drevesa lepi sad; a) Hudobii, greham zdani Nismo mogli Te spoznat’: Ti pa sam se razodeneš, In se vsmiliš revnih s’rot; Uma zveže nam razkleneš, Nas potegneš ’z strašnih zmot. 5 . Le hudo smo vsi želeli V greha terdi služnosti; a) v paradižu. V jez’, napuhu smo živeli Brez keršanske čednosti. Tvoja gnada pa vgasuje Ogenj spačenih želja; Naše serca preroduje, K Tebi vleče, k Teb’ ravna. 6 . Svete uke oznanuješ Vsim ljudem po celim svet'; Velik dolg za nas plačujcš Tam na križu ves razpet. Perpognimo zdaj kolena, Ponižujmo se do tla: Jezusove smerti cena Odpušanje grehov da. 7 . Božja milost je svetila ’Z Tebe v sredi nas sirot, Svet’ kraljestvo zasadila Roka polna vsili dobrot Enkrat pride, o kristjani, Jezus zopet, nas sodit; Ce ne bodo grehi sprani, Bode tud na nas serdit. 8 , Ljudstva bodo zdihovale, Ker jih strah napolnil bo: Vse moči nebes gibale. Kadar pride On s častjo. 6 Strašen plamen ’z Njega šviga, Čez hudobne po pravic’; Greha polni svet požiga, Očišuje od krivic. 9 . Veselite se, pravični, Kadar mislite na to: Ker nam takrat tud krivični Nič več škodoval ne ho. Bliža se nam že rešenje, Sej drevo že zeleni; Kmalo neha vse šumenje, Greha, grešnika več ni. Molitev. Jezus, naših sere veselje! Ti vsih angelov sladkost! Reši nas iz solz dežele, Iz nevarnost, od slabost. Daj, de bomo tak živeli, Kakor Ti nam zapoveš; Tamkej Tebi hvalo peli, Kamor Ti pred nami greš. 7 II. nedeljo v Adventu. Perprava na Njegov prihod je pokora. 1. Ubaj ste gledat šli v pušavo? Tersta, kter se tam maje? Janez le pokoro pravo Dela. nam izgled daje. Nosi ojstro oblačilo, Ves odločen od sveta, Postno je njegov’ jedilo, Z Bogam združil je duha. Bog da Janezu povelje: Pojd’ na Jordana strani, To je za-nj nar več’ veselje, K’ prihod Jezusov uči. Kdor Mesija če sprejeti, Ta se mora spokorit’; In slovo od greha vzeti, Ter serce si prerodit’. 3 . Kar je kriv‘ga, poravnati, Vse doline napolnit’, Hribe, griče ponižvati, Ojstro v gladko pot storit’. — 8 — Sladka milost Jezusova Vedno k tein’ perganja nas, De bo gladka pot Njegova, In vesel Njegov obraz. 4 . Takrat se bo skupej pasla V mir’ zverina med seboj; Med narodi bota rasla Mir, ljubezen u pokoj’. Glej ovčico, jagnje mirno, Brez strahu per volku spi; Divje ljudstvo, ker bo verno, Z nam’ edinost naredi. o. Verna duša! to so gnade, Ktere Jezus feb’ deli; Njemu čist’ serce dopade, V tem prebivat’ On želi. a) Greh mi dela silne teže, Spanja nimajo oči; Groza greha me obleže, Me plaši o polnoči. 6 . Vsak kristjan to vedit’ more, Drugi prihod bode huj’; d) Duša čuti težo greha; želi pak vender Jezusi sprejeti: se poduči, de v pokori se vsa od greha očisti — 9 — Ne odlašaj zdaj pokore, Svoje grehe obžaluj. Kar ni tvojiga, poverni, Štor’ Bogu zadosti zdaj: Spovedniku vest odgerni, Ves se k Jezusu podaj. 7 . Kadar bodeš mogel vrnreti, Jit’ pred njega sodnji stol: Si boš upal va-nj ozreti, S ere e n in vesel postal. Pekla moč ne bo strašila Tebe opravičen’ga: Ne plamena večna sila V sveti kervi vmitiga. Molitev. Mi Te prosimo, prebudi Naše serca, o Gospod ! Daj nam vernim gnado tudi, De perpravimo Teb’ pol. Štor’ nas močne v sredi boja, V premagvanj’ terdo nam gre; De nam enkrat milost Tvoja Srečne dur’ nebes odpre. :us: listi 10 — HI. nedeljo v Adventa. S. Janez in oznanovavci besede božje. 1 . IžPlej, Jest pošljem ang-’la svoj’ga, De perpravi Tebi pot; Gladko pot za Sina Moj’ga, Pravi v star’ zavez’ Gospod. Angel ta je sveti Janez, Imen Van je tud kerstnik; Na-nj se spomni cerkev danes, Ker je pervi med svetnik’. Sveti Janez že v mladosti Svoje starše zapusti; Raste hitro na modrosti In bogaboječnosti. Ker ljudi z vodo keršuje. Glej, Mesija jim ozuan'; Farizejem prerokuje: Enkrat pride sodnji dan. 3 . Jest Elija, prerok nisim, Tud ne Kristus, Janez prav’ ; Jest sim glas, pove svet’ pismo, Upijočiga v pušav’. n Pole ! Jezus božje Jagnje Jemlje grehe od sveta; Sveti Duh se doli nagne, Čež-Nj prit’ sim vidil Ga. 4 . Oh, Herodovo življenje, Žene prešestnice serd, Sveto, rezno posvarjenje Te perpravi v ječo, smert; Ker plesavka je plesala,' £Glej plesa nesrečni sad!) Janezovo glavo zbrala, Ktero reče kralj ji dat’. 5 . Jezus pravi: Majhna čeda ! Pejte vsi po celim svet’; Kar za truplo je potreba, Ne pustim vam sabo vzet’. Zlo vas bodo sovražili, Vi hodite za Menoj ; Če vas bodo tud morili, Nič se, mal’ kardel’, ne boj. 6 . Sveto vero so peržgali, In z življenjem nam svetil’; Zadnjič kri, življenje dali, Večno krono zaslužil’. — 13 Grozne so b’le bolečine, Oh, strašne od toFko ran: Kakor zvezde, njih svetinje Bodo svetle sodnji dan. 7 . Majhna čeda! bod’ vesela, Cir duhovnov, mašnikov; Imaš prav veliko dela V sred’ toFkanj sovražnikov. Mogla boš velik’ terpeti; Al’ tvoj Mojster je popred; Pa bo tud obilno žeti, Kadar pride večni svet. Molitev. Svoje vsesa zdaj nakloni Našim prošnjam, o Gospod! Dušno temo od nas goni, Preden prideš od ondod. Verno ljudstvo k Teb’ zdihuje: Jezus, z gnado nas obiš’, De nas večen mir obsuje Tam per Tebi v svetli hiš’. — 13 — IV. nedeljo v Adventu. Zdihovanje po prihoda Jezusa Kristusa. 1 . ©ol’ rosite nam , nebesa ; Izveličarja sveta; De Ga vid’jo naše očesa, De pernese mir serca. Cela zemlja že zdihuje ’Z globočine tol’ko zmot; Gleda, joka, izprašuje: Ali pride že od kod? 2 . Vsmil’ se, Oče Ti nebeški, Pošlji nam Mesijaza, De bo vidil rod človeški Tvoj’ga Sina Jezusa. Versta let se je spolnila, In dotekel tisti čas; De se milost k nam nagnila In sprejela bode nas. 3 . Oznanili so preroki, Tvoje ljudstvo tolažil’: Takrat vsili solza potoki Se nam bodo posušil’. 14 Skorej že nebo odgerni, Vse po tebi hrepeni; In nedolžnost nam poveriti, K’ je brez Tebe najti ni. Pridi Solnce vse pravice! In podoba večne luč'! Ti preženi nam temnice, Štor’ veselo, svetlo noč. Senca smerti uas zakriva, Zver dereča v nas reži; d) Grozna tema pot pokriva, Ktera, Jezus, k Teb’ derži. 5 . Duša! ti težko že čakaš Svoji ga Zveličarja; Le žaluješ, in se plakaš, Ker ni k Tebi Troštarja. O preljuba ! bod’ vesela, Žalost le od sebe den’; Kar želiš, boš kmal’ prejela ; Oblačil' veselja vzem’. Le poslušaj glas veselja, Kter iz Sijona verši: 6) a) Satan. b) Iz nebes verši glas veselih angelov. 15 — Sere sladkost in sveta želja Se ’z obrazov hčer Miši. a) Vstani hitro in perpravi Od veselja čist’ serce; Oh, prijazno Ga pozdravi, De ti spolni vse želje. 7 . Kar v Adamu smo zgubili, (Oh to zgubo čuti svet!) Bomo zdaj nazaj dobili, Zopet bomo v gnado vzet'. Teb’ nazaj bo dal nedolžnost, Greha služnosti ne bo, V teb’ gorela bo pobožnost; Kaj mu dala boš zato? 8 . Zgubil bo hudič kraljestvo, Zgubil svojo moč, oblast; Glej, izvoljeno človeštvo Bo prepeval’ božjo čast. Za-te bode meč povzdignil, Moč sovražnikam uzel; Tebi ljubeznjiv’ pomignil, Tebe, duša, serčno objel. Molitev. Duh že v meni poskakuje, In serce se mi topi; a) Hčere so pobožne duše, polne živiga upanja na prihod J. K. 16 Ker Gospod se perbližujc. Lepi ženin k men' hiti. Vem, de nisim prav živela, Perzanes’, Gospod, odpust’! Z gnado bodem perhitela. Pojdem večni mir okus't. V nedeljo pred novim letam. Veselje •vernik nad prihodam J. K. v i. {l>e majhno, in bodem mogočno pomajal Nebo ino zemljo, globoko morje: Tud daljne narode bom z duham navdajal; Že pride, kater’ga vse ljudstva žele. Jest hočem to hišo s častjo napolniti, Nevernikam svoje ime oznaniti. a) Poslednje te hiše velika bo čast, Razširjena v svetimu miru oblast. 2 . Preljubi kristjani! lih zdaj se spoluuje, Kar prerok Agej Izraeleam oznan’; V poslednji ti hiši Marija daruje ( Edinorojeniga Očetu ta dan. - . \ a ) Drugi Jeruzalemski tempelj, ki ga je Coro- bakel sozidal. — 17 — Marijne stopinje so tia posvetile, Tud angelov trume svetiše polnile; Pred njimi se sveti to Dete sveto, Premaga v svetlobi prečisto zlato. 3 . Zveličarja vidit’ je Simeon želel In Ana prav brumna Fanvelova hči; Glej, Simeon pride, (svet’ Duh ga j’ perpeljal,) Marij prerokuje prav čudne reči: Tvoj Sin, o devica, je k padcu postavljen, In tudi vstajenju velikim perpravljen. Nasproti bjo stali Njegovi modrost’, Presunil te bo meč Njegovih britkost. i. Kaj moreš ti slišat’, o sveta Devica! Sej Njega vesela zemlja, nebo; VeseH se z nami, o svetla danica! Človeštvo od gx-eha zdaj rešeno bo. Zdaj bomo sveto ino mirno živeli, Z očišenim sercam za Sinam hiteli; Sovražnikam je že orožje pobral, Nas rešil in sprostil od smertnih težav. 5 . O bratje predragi! otroci presrečni! Ker ljubi naš Jezus med nami živi; V ljubezni presveti, v svetlobi tam večni Nam Jezus prav blage darove deli. Dolinar, ned, pesm, 2 18 Na travnikih zdravih naukov nas pase, Nasiti, napaja, de v sercu porase Nam vera, zaupnost, ljubezen in mir, Odganja od duše sovraštvo, prepir. 6 . Velika in sladka je Tvoja lepota, K’ jo angeli gledajo, gledat’ žele; O draga, presveta, nebeška samota! Ker Sijona hčere se v Teb’ vesele, Odperaš jim milo studence modrosti, Povzdigneš njih serca čez zvezd visokosti; Dež večne dobrote jim gnade rosi, In plamen nesvete ljubezni gasi. Molitev. Ti vodi v svetosti nam serca in dela, Le kakor nam Tvoja postava pove; De smert ne bo dobrih del nam oduzela, Zaupamo v Tvojiga Sina ime. Še v smertnih težavah, o Jezus! se oberni, Nam Svoj’ga obličja lepoto odgerni; Prijela je želja nas večnih gora, O reši nas skorej ’z doline solza. 19 V nedeljo po novim letu. Jožef z Marijo beži pred Herodežem; kristjan pred grešno perložnostjo. 1 . tMTa božje povelje je zbežal Svet’ Jožef z Marijo v Egipt; Od smerti je Dete odrešil, Herodež Ga j’ hotel vmorit’. Noč temna in pot je težavna, Je dolga in polna strahu; Al’ Jožef, Marija perpravna, Od znotraj sta polna miru. 2 . Od svetiga Duha dobiva Moč gnade v samotnimu kraj’; V Egiptu na tihim prebiva, Se verne z družino nazaj. Al’ varno posluša in gleda, Ker se za družin’co boji; Opomni ga v spanji beseda, De v Nazaret’ naj obstoji. 3 . Tako se j’ na tanko spolnilo Vse, kakor je b’lo prerokvan’; Deb’ tudi nas to podučilo Pregreham ubežat’ na stran. 3 * — 20 Če bodeš očeta bolj ljubil, Bogu pak odtegnil serce: Boš dušo (sam sebe) gogubil, Ker spolniš hudobne želje. 4 . Je roka pohujšala tebe, Al’ noga, al’ desno oko; Odsekaj in verzi od sebe. De bode perhranjen’ telo. Le var’ se sveta tovaršije, Sam sebe zvesto premaguj; De duše njen strup ne zalije, Čez svoje pocutike čnj. 5 . Tud var’ se lažnjivili prerokov Oblečenih kakor ovce; Pobegni od greha porokov, Hinavsko je tacih serce. Kaj bode le teb’ pomagalo, Če tudi ves svet perdobiš ? Kaj bode življenje veljalo Per sodbi, če dušo zgubiš? 6 . Glej, kača ta stara zastavlja Nam mreže, nas hoče zajet’ Prekanjene padce perpravlja, Nas hoče za vselej požret’. — 21 Zaupnost, molitev, post, vera Odganja peklensko pošast; Vse skrivne nastave razdera Nam Jezusa božja oblast. 7 . Svet’ Pavel je nam zapovedal. S hudobnim se nikdar pečat’; Tako je že v duhu pregledal. De zajde tak Jezusov svat. Vsim lakomnim in molikvavcam, Krivičnim slovo ti podaj ; Z nečistim, pa tud s preklinjavcam, S pijancam le nikdar ne jej. 8 . In zadnjič še dušo izroči U varstvo mogočnim’ Bogu; De čuje po dnevu, po noči, Te var’je pred hudim zvesto, Poglej na visoke planjave, Ker dosti na svetu terpiš; Le majhne so zdanje težave, Če svete nebesa dobiš. Molitev. Gospod! po Tvoj’ volji napravi Nam dela, pa tudi serce; De skerbno grede po postavi Zaupamo v Jezusa jme. — 22 — Tako smo resnično bogati, Nam večno plačil’ zeleni; ; Tvoj Sin ga pak hoče nam dati, Kter vekomej s Tabo živi. ] I. nedeljo po sv. treh kraljih. 1 Duša željno jiše Jezusa v solzni dolini > 1. Sam si Ti zginilo, Detice moje, Kamor pogledam, Te ni; Daj mi še vidit’ obličice Tvoje, S’eer mi serce skoperni. O Dete presveto! Nar ljubši na svetu! Od Tvoje ljubezni, moj Jezus! medlim. 2 . Jožef, Marija sta še obhodila Mesto široko povsod; Jezusa vender le nista dobila, Žalostna gresta od tod. Pokaž’ mi Ga, cesta, Jest željna in zvesta, Vsa žalostna Jezusa najti želim. — 23 — 3 . Žlahto in znance sta tud oprašala, Prazna pa gresta nazaj; Eden tim’ drugimu trošte dajala: Najdla Ga bova — pa kdaj? Povejte, doline, So te — le stopinje Perserčniga, lepiga, moj’ga Sinu? i. jlinl Sladke, če tudi bodeče, so pota, a) Ktere je hodil nje Sin; Men’ je pustila Njegova dobrota V sercu goreči spomin. Cez hribe, doline, Visoke planine Jest jišem le Njega, Njegov’ga miru. 5 . Kje je že Tvoje, Gospod, prebivalce Tvoje dobrote sladkost? Ker le per Teb’ se dobi počivalCe ToFko bolečih grenkost. Upite, zvonovi, Zglasite, vetrovi, Povejte vi Ljubimu, koFko terpim. a) duša govori. — 24 - 6 . Pojdem čez strašne tukave in boršte, Cio na pokrajne morja; Najdla bom zopet per Tebi vse trošte Mojih vsakdanjih želja. O svete višave! Rosite dišave Od Ljubiga; tol’ko po njih hrepenim. 7 . Kaj mi pomaga le prazno žal’vati? Jezus me jiše lepo; Tukej v samoti jest hočem postati, Najdel me bode zvesto. Po polj’ pogleduje, Vse reke sprašuje, De b’ najdel nevestne stopinje in glas. 8 . Mat’ je povsot že Sinu prejiskala, V žalost’ kaj hoče počet’? V tempelj je šla in na enkrat obstala, Vid’ Ga med modrim’ sedet’. O srečno veselje! Očetov’ povelje Je spolnil; obrisal je mater’ solze. 9 . Jišeš, ti moja prežalostua duša, Jezusa, majhno postoj: — 25 — On se le skrije, nevesto poskuša, Zvesta bod’, nič se ne boj; Te zopet pojiše, Te v Svoje svetiše Perpelje, spolnuje vse tvoje želje. molitev. Daj mi, Gospod, de od Tebe ne zajdem, Vsmiljeno na-me poglej, Zeljno Te jišem, le daj, de Te najdem, V brumnosti hodim naprej. Naj Tvoje spoznanje Podpre zaderžanje, De gledam Te, vživam po zdanjimu čas’. II. nedeljo po st. treh kraljih. Nauk od s. zakona. 1 . "V katoljški cerkvi se postavi Nam Jezus danes pred oči, ’Z od mize v Kani nas pozdravi, Od svetiga zakona včt. Veliko čudo svojim dela, Spreoberne čisto vodo v vin’; In množ’ca jogrov je verjela, De je resnično božji Sin. — 26 — 2 . Nikar se timu ne čudite, K’ je Jezus tud med svatmi bil; Preljubi! ’z tiga se učite, De res je v zakon gnade vlil. Ta stan vam bodi znamnje sveto, Kako se združi Jezus sam Z nevesto cerkvijo na svetu: Jo čisti in časti med nam’. 3 . Spodobi se, de vsakateri, Popred, ko v sveti zakon gre, Skerbno v resnici mnogoteri Dolžnost’, svetost zakona zve. Neverni so Bogu perstudni, Zakona čisto ne derže; Nič manj kristjani niso čudni, Ker še čez zakrament greše. 4 . Tiga nikar ne pozabite, Kar sveti Pavel govori: Ta stan v svetost’ in čast’ deržite, Ljubezen naj zvesto gori. To Jezus tudi razodene: V nebo ne gre meso, ne kri. Vse drugo vsak na stran naj dene, Zamerka naj nauke tri: — 27 — 5 . V svet’ zakon vas le Bog’ pokliče; Nobeden se ne kliči sam, Boga vzemite si za priče, Se pomenite z Jezu sam. Le Bog da uma razsvetljenje, Vsak dober dar je od Boga; Res, starši dajo premoženje, Le Bog razumno ženo da. 6 . Le svet namen naj vas sprehaja, De b’ ložji rasli v svet' modrost’ Roko naj ženi mož podaja, Jo vodi varno skoz brhkost’. Keršansko otroke izrediti, Skerbno perpravljat’ za nebo; De b’ tam se mogli veseliti, Potem, k’ vas smert ločila bo. r. Lep sad je svet’ga hrepenenja, Vse ude v sveti čast’ imet’; Pa ne po gnanju poželenja Neverno brez Boga živet’. Tako že nekdaj Patrijarhi Spodobno so z ženam’ živel’, Svetost’ zakona čisti varhi Bogu dopasti so želel’. — 28 — 8 . Čez zakon lepši je zaveza, Katero Jezus z dušo ’ma; Ta bolj derži, k’ oklep železa, Sam Jezus se ji vziti da. Se vzdigne z močnim’ perutnicam 1 , a) Na stran pusti sveta siadnost, Živi med čistimi sladčicam’, Zamaknjena v Njega svetlost’. 9 . O žlahtno sveto obhajilo, ■ V kterim Jezus Ti živiš Nevesti slabi pozdravilo, Obilne gnade podeliš. O kje si ljuba, žejna duša Po Jezusovim žeuitvanj’! Per njem se večni mir okuša Po silno dolgimu zdihvanj’. 10 . Preljubi! Bog je vse stanove Povabil k svoj’ nebeški miz’; V potrebi nam deli darove, Kraljestvo božje je že bliz. Stopimo zdaj serčno na noge, Deržimo vsak svoj stan zvesto, Nosimo tud stanu nadloge, Obilno Bog plačuje to. a ) duša. — 29 — Molitev. Gospod! ves svet se Tebi vklanja, Po milost’ naše prošnje vsliš’! Naj Tvoje vsmiljenje odganja Vojske, prepir od naših hiš. Napolni nas s presladkim miratn, Kater’ga svet ne more dat’; De bomo med sveta prepiram Zamogli Teb’ zvesti ostat’. III. nedeljo po sv. treh kraljih. Od žive vere. *tUe k Bogu ti hočeš priti, Moraš vervat’, de je Bog; Vse nam hoče poverniti, Nas rešiti iz nadlog. Njega jiš’ zvesto, in rad se uč’ Ga spoznat’ per svete vere luč’. 2 . Naj te vod’ katoljška vera, Ta resnico vči povsod; Zmota pa ljubezen zdera, Je nečista, in te zvod’. V pravi ver’ živeti, vmret’ želim, Rimske, apostoljske se deržim. — 30 - 3 . Prava vera dobro dela, V delih kaže, de živi: Če ne bode v teb’ živela, Izveličanska ta ni. Verno se zanesi na Boga, Vernim, kar obljubi, vselej da. 4 . V taki veri so darvali Nekdaj sveti mašniki; Verni v veri so pregnali Vojsko in sovražnike; Levarn strašne gobce zamašil', Tudi silne ognje pogasil’. 5 . Drugi upali vstajenje, Torej so voljno terpel’ Zasramovanje in tepenje, Z mečem strašni konec vzel’. Šli so po pušavah in gorah, Skriti b’li v berlogih in jamah. 6 . V močni veri, če je živa, Se gore prestavijo, Bolni, ako v njih prebiva, Ko ta mož ozdravijo, a) d ) gobovi mož. — 31 Jezus! ver’jem, de zamoreš, znaš, Ako hočeš, čistost meni daš. 7 . Glejte stojn’ga poglavarja! Ker služabnik se mu sinil’, Verno prosi, nagovarja: Hlapec moj je v grozni sil’. Vreden nisini, de Ti k meni greš, Reci: sej bo zdrav, če zapoveš. 8 . Take vere, vsim spričuje, V Izraelu najdel ni; Ta nam serca povzdiguje, Gnade nam z nebes rosi. Sej od Njega bomo vse dobil', Če Ga bomo v živi ver’ prosil’. Molitev. Razoden’, Gospod, resnico, Z živo vero razvesel’, Nas obvar’, pokri z desnico, Iz slabosti nas izpel’. V veri zdaj po Tebi segamo; Daj, de vekomaj Te gledamo. — 32 IV. nedeljo po sv. treh kraljih. Od terdnlga zaupanja zoper maloserčnost, 1. Gospod! ohrani nas, ohran’, De se ne bomo potopili; Ljub’ Mojster! hitro ’z spanja vstan’! Tako so jogri k Njemu vpili. Zakaj ste kol’ tako boječ’? Kak’ majhna je še vaša vera ? Sej bo vihar nehal uleč’, Nebo se že vesel’ odpera. 2 . Glej, to se j’ jogram pergodil’, De b’ bilo vernim k podučenju; Tud nam se je, se bo zgodil’ a) K modrosti in k razveseljenju. Življenje zdanje je morje, Serce, ko barka, v težah plava; Valov’ britkost tud nas skerbe, Ce kmal’ ne jenja njih težava. 3 . Velika teža te mori, Ce v sili, revež, nimaš dela, a) kaj tako nevarniga. 33 — i § V bolezni tebe skerb topi: Kaj bo družin’ca zdaj začela ? Nikjer ne vidiš ti pomoč’, ost, In že so te britkost’ obsule ; Premisli Jezusovo moč, Zaupaj, bodo vse minule. i. Ce vabi, vleče in derži Močno nečista te skušnjava, Če se postavlja pred oči, Serce u nečistim morji plava: Le hitro Jezusa prebud’, Odganjaj, kar te bo motilo; Pobegnil bode stran ta hud’, Serce se bode razjasnilo. 5 . v Preljub’! nikar se zlo ne boj, Ce tud sovražnik te preganja; Poterpi, upaj in postoj , To mine, kakor strašna sanja. v Zakaj te ta britkost plaši? Ce si na skalo hišo zidal; Vihar le kratek čas verši, Sovražnika ne bodeš vidik 6 . Ne boj se, brurani, če terpiš Ljubezni rane prav pečeče 5 o) Kaj nespodobniga. Dolinar, ned. pesm. 3 - 31 — Na kraji brezna se deržiš, Serce ti od strahu trepeče; Bod’ serčen, Jezus dobro ve, Nevarnost Ga bo kmal' zbudila ; Cio vsim pošastim zapove , In luč Njegova bo svetila. 7 . Na vse plati me mečejo Hudobniga sveta valovi , Od Jezusa me vlečejo Želja , skušnjav , britkost vetrovi. Od tod povzdignem mili glas , Kot Jona ’z dna morja zavpijem: Obran’ me, Jezus! v terdim čas’, De, kakor voda, se ne zlijem. M. o litev. Poglej, velika je slabost, Zavoljo nje nam ni obstati: Daj duši in teles’ terdnost, Daj nam se prav serčno vojsk’vati. Dodeli svetiga Duha, De nas tolaž’ na čudne viže ; Kjer pride , vsa slabost neha, In nam polajša težke križe. V. nedeljo po st. treh kraljih Zakaj so hudobni na svetu. 1. ^Jakaj so hudobni na svelu? Zakaj ne poklice jih Bog; ? De 'majo pravični v trepetu Zavoljo njih tol’ko nadlog - . Zakaj se ti z Bog-am prepiraš? Češ iti čez zvezde na ogled! Si v božjih napravah prebiraš , In imaš tak’ kratek pogled. 3 . Sodbe so nezapopadljive, Perkrita je božja vsokost; Tud niso vse pota zvedljive. Njegove neskončne modrost’. Bogastvo Gospodovega znanja Nas verne v ponižnost’ derži; Al’ vender se ’z svetiga branja Nam milost Njegova bliši. 3 . Pšenice dopolnjeno sjanje Je z upanjem sjavca navdal’; O žalostno delavcov spanje ! Sovražnik je ljuljke persjal. 3 * — 36 K’ je ljuljka zelena postala, Glej, hlapci Gospodu reko : Če hočeš, se bode pobrala, Zasjana s hudobno roko. 4 . Še ne zdaj; oboje pustite, Bi znali pšenico zrovat'; Ob žetvi porečem: zvežite Jo v snope; se mora sežgat’. Voljno poterpite krivico; Ob času , ker to dozori, Se v žitnice spravi pšenica , In ljuljka naj v ognji gori. 5 . Tud svet’ Avguštin nam spričuje, Zakaj de hudobni živi: De brumne od greha očišuje; Al’ pa, de se sam spokori. Gotovo bo ura obstala, Če sila en zobiček zlom’: Tud smeri bo že v času razdjala Krivičnim družino in dom. 6 .. Ste slišali Joba terpljenje? Britko se je njemu godil’; Njegovo nedolžno življenje So znanci neumno sodil'. — 37 Al’ Bog je le molčal in gledal, Ker sebe za modre derže; Je njega sodit’ prepovedal, Naj v prošnjo se njemu zroče. 7 . Tud mi zdaj ponižno spoznamo: Velika je uma slabost; Tvoj’ sveti previdnost’ se vdamo , Bogastvu nezmerne modrost’. Mi dalje ne bomo vprašali: Zakaj le hudobni živi ? Smo ’z božje besede spoznali, De z grešnikam Bog poterpi. Molitev. Vsa Tvoja družina Te prosi, Zaupa le v Tebe, Gospod! Odreši od butar, k’ jih nosi, Nje grehe po milosti sod’. Dodeli nam gnade te zgornje, Z desnico nas vari, o Bog! Šibe se človeške podpornje , Se zlomjo in padejo okrog. 38 — VL nedeljo po sv. treh kraljih. Čudno Bog varuje katoljško cerkev. 1. 8B ezus je s (rudam na skalo Cerkev katoljško postav’1; Kadar je znamnje to stalo , Satan se močno je vstav’l. Njegova togota , Velika sramota Se vedno vzdiguje , Kar more, bojuje , Dokler to znamnje stoji. 2 . Sveto, častitljivo znamnje , Cerkev katoljška jmenvan’! Vernim to svetlo blišanje Za perbežaljše odbran’. Lepo se vzdiguje, In nas razsvetluje, Ne bode poderto, .Je dobro podperto 1’adeca se ne boji. 3 . Majhno je bilo zidanje , Majhno število ljudi; - 39 — Kmalo pa božje spoznanje Cele narode budi. Res majhno kardelo Premaga k veselju Brhkost’ in težave, Boleče skušnjave, Dere kot voda naprej. 4 . Gorčično zerno se zraša , Vej’ce, lub, perje redi: Taka je cerkev mat’ naša, Kristusu otroke rodi. O mati, devica! Bod’ nam pomočnica; Od solnčniga vzhoda , Večera zahoda Otroci ročice mole. 5 . Komej jo satan zagleda , Se nezrečeno serdi; Vragov napuhnjena čeda Se od togote verti. Prevzetni vladavci In malikovavci Na njega povelje Spolnujejo želje : Materi otroke more. — 40 — 6 . Kdo bi od nje ne bii mislil: Padla bo njena svetlost ? Kdo bi bil mater to čislal, Verženo v morje britkost ? Ko solnce posveti, Se zopet zasveti-; V nadlogah oprano, Z lepoto obdano Varje nje sin Konstantin, d) 7 . Cerkev, ti mat’ na porodu! Kristusu otroke rodiš; Satan za tabo je hodil, Ti pa v pušavo bežiš. V samot’ so živeli Pravični veseli; Britkost’ so minule , K’ so tebe obsule, Konec b’lo tih bolečin. 8 . Tud je ob cerkvi stopila Tema več žalostnih zmot; Božja pomoč je rešila; V sili že pride od tod. Ne nehaj svetiti , Naukov deliti: «) On je pervi pravoverni Rimski cesar. 41 Se sedajo tiče U senco resnice; Svojo roko jim podaj. 9 . Vsoko je vzdignilo glavo Cerkve katoljške drevo; Ticam spod nebeza pravo Senčno hladilo je to. Zdaj Lutrova kača Se zvija, prebrača; Je grozno velika , Togotno nas pika , Pojdemo meni’; je ne bo. 10 . V Jezusov’ moči ti hodiš; Ženina se zveseliš; Svoje otroke, nas vodiš , Njemu na čast izrediš. O mat’ ljubeznjiva ! Nikdar pa zvenljiva! Ti vod’ nas po cesti V ljubezni prav zvesti K ženinu svoj'mu tako. 11 . Glejte, vi škofje, duhovni, Znamnje, katero vam svet’ Verni vsi, zdravi in bolni, Pejte k nji gnade prejet. 42 — To rnaler ljubite , Nauke deržite, ✓ Skoz mnoge težave Nas vod’ na višave Z žegnami svete moči. Molitev. Vsigamogočni! mi pros’mo, Pametne misli nam daj; Naše slabosti, k’ jih nos’mo, Greham nikar ne perštej. De b’ to govorili, U djanji spolnili, Kar tvoja postava , Ljubezni zastava, Cerkev katoljška uči. Pervo predpepelnično nedeljo. Od poklican] a in izvoljenja vernih. 1 . ^trah in groza me obide, Kadar slišim jest to brat’: Mal’ ljudi v nebesa pride , Mal’ se trud’ za večni sad. 43 — Glej poklicanih število, Iz never odločenih ! Gor’ se bode veselilo Le kardelo zvoljenih. 2 . Z vernim sercam jest poslušam, Kar me Jezus sam uči': Če iz greha vstat’ poskušam, V seb’ ne najdem nič moči. Jezus z gnado nas spreoberne, On najema nas na terg; Del’ obilno nam poverne , Da življenje še po verh’. 3 . To ni naše zasluženje , De smo verniki postal’; Tud ne staršev svet’ življenje, De smo Jezusa spoznal’. Ktere Bog previd’ enake Svoj’ga Sina svet’ podob’.- Tud odloč’, očisti take, Stri častite v svoj’ svetlob’. 4 . Pota božje so prečudne, Gnade nam po njih deli ; Čisti grešnike ostudne, In hudobne On budi. 44 Kadar hoče, se usmili, Vender ne po našim del’; Tud se sprosi v slednji sili, De hi k Njemu bolj hitel’. 5 . Po pravici nas plačuje, Kakor hišni gospodar: Zvečer delavce odrajtuje , Vsakim’ da obljubljen’ dnar. Dolg’ življenje nima cene, Polno grehov in slabost : Zvesta služba le ne zvene In spolnjenje vsih dolžnost. 0 . Bratje ! vsi Boga hvalimo, De smo gnado zadobil’; V službi Mu zvesti bodimo , Bomo tud prejel’ plačil’. V svetim strahu in trepetu , Sveti Pavel nas uči, Upajmo obilno žetu ’Z božje guade in moči. M c 1 i t e v. Daj, Gospod, terpet’ nadloge, Z greham smo jih zaslužil’: Odpri svojih guad zaloge , Bomo Tvoje jme častil’. 45 De ne bomo tam poslednji, Kjer bi pervi bit’ imel’, Ampak, de plačila vredni Bomo tam per Teb’ sedel’. Drugo prcdpepcliiično nedeljo. Od bo^je besede. začetku je bila Beseda, Beseda je b’la per Bogu; In Bog je b’la tista Beseda; Od vekomej je per Bogu. Beseda temo premaguje , Nas zopet na nov’ oživljuje, V seb’ ima življenje in luč, 3 . Glej, ura je polnoči bila, Pokojno in tiho vse čez; Se j’ Tvoja beseda čutila, Je prišla od Tebe z nebes. Kot silni vojšaki, perdere, Vse skrito mogočno razdere; Beseda do sere ima ključ. — 46 — 3 . Po nji je tud zemlja postala, Vse, kar se na svetu le vid’; Beseda je živež nam dala, Ne zemlja, ne vtrudenj prid, De b’ Tvoji otroci spoznali U vedni ponižni zahvali Tak mnogo dišeče dari. i. Beseda se j’ nam oznanila Po spolnjenim svetimu čas’: Zveselil ljudi brez števila Je vsmiljengu Jezusa glas: Ovčice, v samoti zgubljene' Poprim’te, dei‘žite se Mene; Vas išem, o revne stvari! 5 . O delajte vredno pokoro, Ker božje kraljestvo je bliz ; Odbila bo enkrat vam ura, De sedete z Mano tam k miz’. Vas peljem ’z doline žalVanja V Očetove večne stanVanja, Tam hočem vas srečne storit’. 6 . Beseda zveličanska božja Je šla na pokrajne sveta: - 47 — Učila brez dnarjev, orožja Narode, spoznati Boga. Zdaj cerkev obhaja godove, Prijema hvaležne darove , Jim reče besedo delit’. Ta božja beseda je živa, Je močna in ojstra ko meč: Pregleda vse, kar se perkriva, Vse misli spozna in še več. Zveličane vaše očesa ! Al’ tudi zveličane všesa! Ker slišjo tak’ svete reči. 8 . Zdaj sejejo škofje, duhovni To živo besedo povsod; Sprejmite jo upanja polni Iz lepih, nelepih posod. Ti sejejo, moč’jo, se trudjo, Vsim ljudstvam besedo ponudjo; Nje rastvo pa gnada rosi. 9 . Zdaj pada na pot al’ na skalo, Med ternje, al’ v dobro polje; Tud tebi sadu ne bo zdalo Hudobno in slabo serce. 48 Duha pa z molitvo perpravi, Slovo daj (ud vera zmotnjavi, De zdala beseda bo sad. 10 . Vstanimo in pejmo poslušat ’Z preroka Gospodovo reč ; Le pridejo tebe poskušat, a) Besedo imajo za nič. Ne zboljšajo svoj’ga življenja, Serce je na pot’ poželenja; Kar gladi, poslušajo rad. 11 . To Judam svet’ prerok oznani, Ker Bog jih prijazno svari; De b’ tud ohranili kristjani, Kar dalje nam Bog govori: Ker nočjo besede spolniti, Se bodem jest mogel zjeziti, De vid’jo, de s’ prerok Moj bil. 12 . Kmal pridejo žalostni dnovi, In lakot po dušini jed’; Hodili b’jo hčere, sinovi Vsi lačni po božji besed’. Jest hočem deželo zmajati, Nad grešniki le se zmašVati, Ker prav’jo: Nič hud’ga ne bo. «) Tako Bog pravi. 49 13 . Vi svetih resnic zaničvavci! Zganite, tresite se vsi. Vi božjih zapovd prelomvavci! Meč ojster nad vam’ že visi. Perpeljal bom ljudstvo ’z Kaldeje, Vas bodo posekal’ kot veje , Serditi vas bodo moril’. 14 . Al’ brumnim’ je božja beseda, Kot solnca svetilo nogam; Prav željno resnico zagleda, Serce gre za svetim’ željam’. Perstudi mu zdanje pušave, Obduhat’ da večne dišave, Odpera mu sveto nebo. 15 . K’ se božja beseda oznanujc, Serce naj se vernim odpre ; Naj vaša ljubezen spoštuje Posodo, ’z katere ven gre. Kar bodo duhovni učili, Storiti vam perporočili, O Jezus, od znotraj povej. Molitev. Teb’, Bog, naj nas perporočuje Nevernikov svet’ učenik; Dolinar, ned, pesm. 4 Ker moč nam povsot omaguje, Brez Tebe, preljub’ pomočnik! De bomo tvoj uk poslušali, De verjemo, v djanji skazali; Le slišat’ ga vselej nam daj. Tretjo predpepelnično nedeljo. Od dušne slepote grešnikove. t. If* tsH ezus , Sin Davidov! vsmil’ se čez mene, Vsmil’ se čez mene, o Davidov Sin! Slepi per Jerihi vedno to žene, Bode ga težke slepote spomin. Kdo bo nadlogo slepote popisal? Kdo le občuti, kar slepec terpi'? Kdo mu z oči bo temoto pobrisal ? Vbožica rešil od strašnih skerbf? 3 . Solnce nam sveti, nas greje prijazno, Slepec ga čuti, nikdar pa ne vid’; Če je oblačno nebo, ali jasno, Mora ob roki dobrotni hodit’. — 51 4 . Jezus gre v Jeriho, slepcu se bliža; Množ’ca obilna gre spred in za Njim’; Vsmiljeni Jezus se k njemu poniža : Revež! kaj hočeš, de tebi storim ? Jezus naš slepima reče: Spregledaj! To je teb’ vere, zaupanja sad ; Zdajci spregleda ; za Jezusam gre zdaj, Hvale Bogu se ne vtrudi dajat'. 6 . Res je težavna slepota telesa , Slepcu studenec veliko nadlog; Ljubi! še hujši je dušniga očesa, Ktero ozdravi le Jezus naš Bog. Ti si list slepec, le spomni se, grešnik! V blatu pregrehe per poti sediš; Ti si prevzeten, al’ lakomen, preš’stnik, Hodiš za greham, v navadah tičiš. 8 . Slepec neumen, prevzetnež, se kaže V dimu bahanja, posvetne časti; Le iše v napuhu nevarne tolažbe , Zejin oblast’ ne posluša vesti. 4 * — 53 — 9 . Gerda je lakomnost in odertija , S silno slepoto služabnika vdav' ; V njem se rodi in redi hudobija, Svojo dušico prodaja za dnar. 10 . V blatu nečistost' mehkužno se valjaš, V sercu nagnusne sladnosti želiš; Revno dušico hudiču izdajaš, Večniga brezna se nič ne bojiš. tl. Zdaj se po svetu brezskerbno sprehajaš, V družbi nečisti ni druj’ga ko smeh; Druge z željam’ hudobije navdajaš, Sebi nakladaš sramoto in greh. 13 . Čast te je tukej ko senca hladila, Tamkej nevsmiljeno žgala te bo ; Duša se v ognji gorečim topila, Ker si s krivico tu pasel telo. 13 . Tukej iz zmot si nevero izpletaš, Tamkej se v večni temoti sedi; Tukej pokoro in čistost obetaš, Tamkej te jezer žvepleni hladi. — 53 14 . Grešnik preslepi! glej svojo nesrečo j Vse ti že vpije: Oh tebi gorje! Zbud’ se že enkrat, glej z vero gorečo, Čaka te polno terpljenja morje ? 15 . Tvoja nesreča, o grešnik , preseže Hribe, doline, visoke gore; Libana cedri občufjo te teže, Žalostni nagnejo svoje glave. 16. K Jezusu pridi, se znaš spokoriti, Dokler pokora čez grehe velja ; Sej je perpravljen, pa moraš upiti; De te ozdravi od hudih želja. Molitev. S Tvojo dobroto nas , Bog, razveseli, v Zveze pregrehe nas silno tiše; Štrafenge grehov odverni, nas pelji Dori, od kodar nam rož’ce diše. 54 — I. nedeljo v postu. Od premagovanja skušnjav. 1. Sveti čas, keršanska duša, Sveti post naj te zbudi; Cas je, de se greh zapuša, Tn resnično spokori. Sej katoljška cerkev hoče Vse storit", kar je mogoče , Izveličat’ nas Ta svet’ postni čas. 2 . Satan nas zlo napeljuje, Kar je hudiga, storit': Jezus njega premaguje, Sam je hotel skušan bit’. Kruha ’z kamnja ni naredil, Al’ je Bog, mu ni povedal j Božji glas prež’vi; Kruh nas le redi. 3 . Jezus, ker Mu satan svet’je: Spusti s templa se na tla, Vid’ prevzetnost’ skrito cvetje, In premagana je b'la. 55 — Angelc’ Mi z veseljem služijo; S svetim strahain se perdruž’jo Skušat’ ne Boga, Vsiga svetiga. 4 . Glej, na gori si je zvolil Satan Tvojo božjo čast; De bi padel in ga molil, Ti ponud’ sveta oblast. Beži vsih pregreh posoda! Tresi se in mol’ Gospoda; Angelc’ perlete, Streči Mu žele. 5 . Jezus nam lepo pokaže, Kak’ bi se vojskvat’ imel’? Ker skušnjava mot’ in laže, Nikdar jenjat’ bi ne smel’. Jezus nam poda orožje, Ni človeško, ampak božje; Torej se ne boj , V boji serčen stoj. 6 . Vi opasani z resnico, Vse storite po Vaugel’; Oblecite se v pravico, Bote meč duha imel’. 56 Kakor škit pušice odvera, Tak’ vas hrani živa vera; Kar vas tud plaši. Hitro stran zbeži. 7 . V duhu vselej rad’ molite; Kdor le moli, obstoji; Cujte, z voljo se postite, 'JTiga se ta hud’ boji. Terdno, serčno bote stali, Vse sovražnike pregnali ’Z Jezusove oblast’; Njemu bodi čast. 8 . Reci: S straham me prebodi, Tvoje sodbe se bojim; Duša je v globoki vodi, V blatu clo na dnu tičim; Hoče me po sil’ podreti, Brezen me želi požreti; Pridi že , moj Bog! Reši me nadlog. 9 . Hitro se bo zasvetilo, Vse hudo zbežalo stran; To nas bode zveselilo, De nas var’je Bog in bran’. — 57 Kar teži in kar nas moti, Kmalo bode vse k sramoti; Bog, dobrote vir , Daja sveti mir. 10 . Glejte gori, ljubezujivi, Iz doline toik’ solza, Bod’te serčni, zaupljivi, Bog vojšakam gnado da. Tud poglejte na plačilo, Ktero se bo zaslužilo; Krono vse časti Najdejo zvesti. 11 . Tudi vidite svetnike, Kteri so to pot hodil’; Kličite na pomočnike, Moč vam bodo izprosil’. Res je v času vojska huda, Terdi boj in polni truda; Kdor pa zmagal bo, Pojde v svet’ nebo. Molitev. Cerkev s poštam se očišuje, Tvojih gnad, Gospod, želi Daj ji, ker si perterguje, De jih dosti zadobi. Daj voljno nosit’ težave, De premaga vse skušnjave; Po življenji tem Svoje k sebi vzem’. II. nedeljo v postu. Jezusovo spremenjen j e na gori nas spomni veselja v nebesih. V blagor teb’, gora! o sveta višava! Od brumnih tol’kanj zaželena pušava! Ker solnca blišanje In zvezd lesketanje Se tvoje obilne svetlobe boji. 2 . Velike nevrednost’ spomin me sprehaja, Zdihujem in jokam, serce se mi taja; V samotni dolini Tn solz globočini Perkriva mi Jezus svoj svetli obraz. 3 . Svetloba Očetova Ga je obdala, Ko solnce se Njemu obličje blišalo, 59 Ko sneg oblačilo Se je obelilo ; Napolnjen’ s sladkostjo je jogrov serce. 4 . Veličastvo božje se j’ z Njega razlilo, S častjo je unanjo podobo povilo: En glas oznanuje, Z nebes jim spričuje : Ta Jezus je prav dopadljivi Moj Sin. 5 . U večni ljubezni se nam razodeva Lepota, k’ jo angel mogočno prepeva; Nebeški mestnjani, S svetlobo obdani, Ne obsežejo Tvoje lepote nikol'. e. O duša! ti jišeš posvetno lepoto, Se trudiš tak’ željno za prazno slepoto; Deli bolečine, Serca spečenine; Miru pa posvetna ljubezen ne da. 7 . Ne druj’ga, ko Tebe, moj Jezus, jest išeni, V serce si le Tebe globoko zapišem. Kaj noč in dan čuje? Serce le zdihuje, Po komu, če ne, o moj Jezus, po Teb’? 60 8 . O ljubi zdaj Jezusa, kteri te ljubi; Si zadej ostala, nikar se ne mudi; JVa večnimu selu V obilnim veselju Boš Njega vživala na večno zato. 9 . Al’ ni to resnica? Povejte, ker veste, Ve čisto zaljubljene svete neveste! O Peter razloži Nam sveti mir božji, Sladkosti, katere so tebe na gori obšle. 10 . O duše presrečne! kaj bodete djale, Ker bote pred Jezusa sedežem stale ? Kjer ne v zagrinjalu Se vam bo kazalo Njegove svetlobe nezmerno morje. 11 . O solnce nebeško! o ljuba toplota! Otajaj nam z greham premerznjene pota; Zvesto Ti z nam’ hodi, Per roki nas vodi, O Jezus! daj plamen ognjenih želja. molitev. Poterle, o Bog, so nas naše slabosti, Od zunaj in znotraj daj gnade terdnosli; 61 Daj duši, skušnjave, Telesne težave Premagat’, se vzdignit’ na sveto goro. III. nedeljo v postu. Žalostni stan kristjana, kteri se v stare grehe p o verne. Prečen stan je stan človeka, Ki Bogu ostane zvest; Mirno se mu čas izteka, Ima vso pokojno vest. Vsaki dan zvesto opravlja In vesel dolžnost’ stanu ; Svoj’ga časa ne zapravlja, Vse stori na čast Bogu. Z božjo gnado se zate'ra, Če serce hudo želi; V svojih križih se ozera K Jezusu, de trošt dobi. Vbogi grešnik! zdaj poslušaj, In prevdar’ ta srečni stan; Le Boga nikar ne skušaj, Njega živ’ spomin ohran’. 1 2 . — 62 3 . Na mladost se ti zanašaš, Brez skerbi na svet’ živiš; l’o veselji skerbno vprašaš, Po sladnostih hrepeniš. KoPkor moreš, ’z glave zbiješ Smert in sodbe svet’ spomin Dušnih ran še ne odkriješ, Ne steržena bolečin. i. Morebit’ pokažeš rane, Ker te sili težka vest; Hudi duh se ’z tebe vgane, In obhod’ več suhih mest. Svoje rane obžaluješ, Jezik grehe poslovi; Ker se čisto spoveduješ, Duša zopet mir dobi. 5 . Ti ne čuješ v nevarnost’, Meniš, greh je že vmorjen; Pešaš in slabiš ’z nemarnost’, Stari greh spet je storjen. Dan za dnevam, let’ za letam V grehe lezeš, se topiš; Zopet letaš ves za svetam, Svojo dušo pa moriš. G3 — 6 . Hudi duh, nikjer pokoja Ne dobi , per sebi prav’: Glejte, ta je hiša moja, V njo se bom nazaj podal. Z njim gredo še druj’ duhovi, Oh , še hujši, kakor sam; Oh jokanja vredni dnovi! Ker prebivajo vsi tam. 7. Zdaj, moj človek , zdaj prevdari, Kar nas Jezus s tem uči; Za lepo svarjenje maraj, Strah naj teb’ serce meči'. Derž’ se varno svet’ga teka , Jezus nam tako oznan’: Huj’ bo taciga človeka Zadnji kakor pervi stan. 8 . Smert bo prišla, tebi vzela Vse, kar tebe veseli; Iz med živih te požela, Preden misliš na-njo ti. Bo pobrala, kar si ljubil, Boš per terdi sodbi stal: Zadnjič pa se dušo zgubil; Kakšen boš odgovor dal? 6i — 9 . Tudi že na temu svetu Za sladnost velik 5 terpiš; Ti se trudiš celo leto, Kar si obetaš, ne dobiš. Glej , sovraštvo in mašVanje Reže, kakor nož, serce; Oh kako nagnusno djanje Vžiga zdražene želje! 10 . Ta je tista terda sužnost, K’ te navada v nji derži; Težek jarem polni trudnost’ Hudobija naloži. Grešnik ! kdo te bode vplašil, De se duša prebudi? Kdaj že bodeš saj poprašal: Al’ se še pomoč dobi ? 11 . Hočeš najti še življenje, Štor’ pokore dober sad; Nosi grehov zasluženje, a) Cisto nehaj od navad. Štor’, kar Bog zapoveduje, Tud , kar pravi spovednik; Le tako te očišuje Jezus zvesti pomočnik. a) štrafenge grehov. 65 Uolitev. 0 kristjani! vsi spoznajmo, De smo slabi grešniki; In k pokori se podajmo , Kakor prav’ spokorniki. Jezus! Ti nam stoj na strani, Nas poglej u svoj’ krotkost’; Ti z desnico nas obrani In z roko svoje svetlost’. IV. nedeljo v postu. Premišljevanje božjih dobrot. 1. P ^lej čudo, ktero se j’ zgodilo K pridu stradanih ljudi, Nas bode v veri poterdilo, K’ nam zaupanje budi. Merzlota naša se bo vnela Od dobrote Jezusa; Ljubezen božja bo gorela Iz hvaležniga serca. 2 . Ljub’ Jezus reče množ’ci sesti; Je pet tavžent samih mož; Požegna kruh , ga reče jesti, ’Z milosti ga jim pomnož’. ned, pesm. 5 — 66 Nasitenim so kosci ostali, Vidiš žegen Jezusov! Ker reče , in so jih pobrali, Jih je dvanajst jerbasov. 3 . Ljudje so Jezusa spoznali Za delivca tih dobrot; Ta prerok bode, tak’ so djali, Rešil ves človeški rod. Goreča je b’la njih zahvala, V eni misli se zbero, Po sili Ga storiti kralja, Pa je zbežal na goro. 4 . Po celim svet’ velike guade Tvoja roka vsim deli; Od Tebe jih obilno pade, Vsaka nas razveseli. Življenje, zdravje in stan’vanje, Tud obleka in jedil’ Ni naših rok perzadevanje , ’Z Tvoje roke smo dobil’. 5 . V Človeka si ’z persti naredil, Pamet si mu dal za dar; De b’ po postav’ živeti vedil Cele zemlje gospodar. — 67 — Iz uma in moči spomina Se spoznanja dan napoč’, Tud vest in prosto voljo ima, De od greha dobro loč’. 6 . Al’ um in pamet nista zvesta, V času nas njih glas goljfa; Besede Tvoje sveta cesta Vse v zveličanje ravna. O Jezus! Ti nam daš kosilo, Svet’ meso in rešnjo kri; Življenje daja to jedilo, Večno srečne nas stori. 7 . Kako! de nas še v misli vzameš? Vsi recimo z Davidam; Nas z gnado išeš in objameš ; Majhno smo pod angelam. S častjč obdane si postavil Cio čez dela svojih rok; Prečudno svoje jme napravil, Jemlješ hvalo ’z ust otrok. 8 . te kdo sim jez in moja hiša ? De se še na nas ozreš ! Dobrota Tvoja nas poviša, Zmirej gnade nam daješ. 5 * 68 Al’ to je Tebi še premalo, Še obetaš zanaprej, De b' to nas k Tebi perpeljalo, Kjer nas žegnaš vekomej. Molitev. Hudobno res je naše djanje, Le terpljenje to nam gre; O sprejmi naše mil’ zdih’vanje, Ker nadloge nas teže. Naj Tvoja roka nas žegnuje, In z besedo nas ohran’, S presladkim miram obdaruje Nas današnji, večni dan. Tiho nedeljo. Od terdovratnosti nespokcrjeniga grešnik* 1 . tStori Meni, Bog, pravico, Tožbo zoper te razsod’, Kter’ Mi delajo krivico, Rešenik in varh Mi bod\ Men’ se Tvoja sveta gora Kaže v luči in resnic’; Tvoja čast je v sred’ šotora, Daj , de pridem tje ’z temnic. 69 2 . Jezus Judam prav’ resnico, S čudnim' deli jo poterd’; Judje Mu žele krivico, Zaničevanje polno smert. Glej, kaj prav’jo ? Mi beremo Abraham je oče nas; Al’ od Tebe prav rečemo, De hudiča v seb’ imaš. 3 . O hudobni poslušavci! Kaj vaš jezik govori? Ne spremislite, hinavci, De sovraštvo ’z vas gori. Jezus pa hudiča nima, Ni lažnjiv’ Samarijan : V časti pak Očeta ima , Ves je v Njega voljo vdan. 4 . Kdor besedo dopolnuje , K’ jo po Meni Bog poterd', Hudobij se odmikuje, Tak ne bode vidil smert’. Jezusova skerb velika Vam po ver’ nebo namen’; Vaša jeza Mu podtika Slabe misli, hud’ namen. — 70 — 5 . Kaj pomen’ to strašno znamnje? Kaj razdraženo serce? Glej, pobirajo že kamnje, Jezusa pobit’ žele. De so Te krivo sodili, O moj Jezus, ni zadost; Nehvaležni so vernili Kamnje za dobrotljivost. 6 . O gorje teb’ mest’ Betzajda! K neb’ povzdignjen Kafernavm! Milost božja vaj’ ni najdla, Ne kraljestvo božje zravn. a) Ak’ bi Tirus, Sidon vidil, Kar se je per teb’ godil’, Bi pokoro delat kitil U spokornim oblačil’. 7 . Glas preroka poslušajte, Bog iz njega vas svari; K Meni se nazaj ravnajte, Ker ponujam vam dan'. Kanja je svoj čas spoznala, Kdaj de ima zopet prit’; Moje ljudstvo ni spoznalo, In se noče k Men’ vernit’. a) če je tudi vaju iskala. Tl 8 . Kdo da vode moji glavi? a} In očem zadost solza? Eno kočico v pušavi, Daleč od pregreli sveta ? Vsi so lakomni, lažniki, Po hinavsko govore; Cio nedolžnih so tožniki , Z žnabli bližnjiga more. 9 . Jez sim klical: Spreobernite Se nazaj ’z hudobne pot’; Vboge po pravic’ sodite, Jmejte milost do sirot. Hudobija zoper brata Naj ne grize vam serca; Moje ljudstvo sreče vrata Zaničuje , jo tapta. 10 . Zdaj so v svojim sercu djalit Sej za nas ni upanja; Mi se bomo le deržali Hudobij, ne žuganja. Al’ je kdaj to slišat’ bilo Med narod’ po celini svet’? Kar se v Sijon’ je godilo, De se more vsak zavzet’. a ) Prerok Jeremija tako zdihuje. — T2 — 11 . O keršanske duše glejte, Dokler je pokore čas! Svojih grehov se spovejte, Jezus jemlje jih od vas. Kdor pa tukaj ne bo slekel Vsih navadnih hudobij; V večnim ognji se bo pekel, Kjer več hladne sence ni. Molitev. Ljubi Jezus! Ti se skrivaš, In odtegneš grešnikam ; Vender spokorjene vmivaš, Svojo milost kažeš nam: Gnado svoj’ družin’ dodeli, Na telesu nas obran’, De b’ b’li v postu bol veseli, Tud pred hudim dušo bran’. Cvetno nedeljo. Gl orla, laus & honor; pred cerkvenimi vratmi. V 1. Oast, hvala, slava Teb’ naj bo, O Kriste, naš Zveličar , Kralj! Nedolžni otroci so lepo Hozana vpil’, Te povišVal’. — 73 — 3 . Kraljestvo imaš v Izrael’, Sin Davidov! s častjo slaviš; Narodi vsi so Te vesel’, V imen’ Gospoda k nam hitiš. 3 . Moči nebeških visokost Te hval’jo ’z svctiga strahu; Stvari na svetu, u prostost’ Vmerjoči človek iz prahu. 4 Hebrejci Teb’ naprot’ gredo, Te z vejam’ palmovim’ časte; Sprejm’ verne, ker Ti perneso Obljube, pesmi in prošnje. 5 . Spodobno čast so Ti dajal’, Še preden za - nje smert terpiš ; Mi pak pojemo v sveti hval’ : Bod’ česen, kralj! na tron’ sediš. 6 . Nedolžni otroc’ so Tebi všeč, O kralj ljubezni ino gnad! Daj nam serce zares goreč’, In naš’mu petju dober sad. Cvetno nedeljo. Kaj že gen lesa pomeni. 1 . Vernih družba skupej poje, Glasno hvalo , čast Bogu; Povišuje serca svoje Zaupljivo k Jezusu ! Hozana Davidovhnu Sinu ! Kter pride v Gospoda jmen’. 2 . Izraelci so se zbrali, Veje so z dreves lomil’; Oblačila pogrinjali, Stari, mladi, vsi so vpil’: Hozana i. t. d. 3 . Cisto, sveto je veselje, Kter’ga mirno vživajo; O zakaj se naše želje V tim plamen’ ne ožigajo ? Hozana i. t. d. I. Hčeri Sijonski povejte: Glej , tvoj kralj, krotak in svet, — 75 Pride k tebi, oh, poglejte, Na oslici in žebet’. Kozana i. t. d. 5 . Mat’ katoljška cerkev obhaja To pergodbo v solz dolin’, Oljko žegna, nam podaja, Svet’mu ljudstvu za spomin. Kozana i. t. d. 6 . Mi Te pros’mo, tukej zbrani: Žegnaj dušo in telo; Pred nesrečo nas obrani. Hišo, kjer ta oljka bo. K zveličanju naj perpomore Nam Tvojih svetih gnad skrivnost. 7 . Nam k življenju je premagal Kristus vojvoda sveta, Mir pernesel, nam pomagal; Palma to na znanje da. Al’ oljka, ta duhovno olje, Duhovne gnade nam pomen’. 8 . Jezus! mi smo Tvoji udje, Tvoja moč nas tu živi; — 76 — K našmu varvanju se zbudi, Vajvod teme nas lovi; Daj nam sovražnika premagat’, Od smerti srečno s Tabo vstat'. 9 . Za procesjo smo nosili V roki oljke prav vesel’; Daj, de bomo vsi hodili V ver’ po poti dobrih del. Cerkveno šego smo spolnili, Naj nas na duši posveti. 10 . V luči vere pogernimo Vsmiljenja lep’ oblačil’; ’Z serca kamne odmaknimo, Kadar pride , da plačil’. Ljubezen bo lepo cvetela, Ljubezen dober sad rodi. It. Cerkev se terdo vojskuje , Boj, terpljenje je povsot: Ura smert’ se perbližuje, Ker nam prideš Ti naprot; Ti bodeš dober sad zagledal, Po milost’ dal nam sveti raj. Molitev. Tvoje sveto včlovečenje In ponižne smert’ britkost — 77 — Nas opomni na vstajenje, Ktero raste iz krotkost’. Po temu zgledu daj terpeti, In enkrat s Tabo gorivstat’. Veliko nedeljo. Od Kristusovima od smerti vstajenja. 1. Kiristus je ’z groba sam Prišel današnji dan, Rešil od pekla nas. Aleluja. Varhi vsi proč zbeže, V mesto plašili lete ; Kristus je ’z groba sam Prišel današnji dan, V velikonočnim čas’. Aleluja. 2 . Glejte, kako se svet’ Njegovih ran vsih pet! Zdaj On ’z šotorja gre. Aleluja. Stari Očaki b’li vjet’, Pelje zdaj vse k Očet’. Vojvoda Ti ’z nebes! Vodiš nas gor’ zares; Angeli k Teb’ hite. xV!eluja. — 78 3 . Zgodej v nedeljo v vert’ Vstal je častit’ od smert’; Angelci so zapel’: Aleluja. Nima več bolečin, Ran ima svet’ spomin. Zjutrej v nedeljo v vert’ Vstal je častit’ od smert’, Mi pak zdaj bomo pel’: Aleluja. 4 . Kaj vas, žene, budi? Kam se tako mudi? Dan se j’ še le zaznal. Aleluja. Jezusa Samiga Jšemo križan’ga, Mazat’ Njegov’ telo, De bo ohranjeno, Dokler bo gorivstal. Aleluja. 5 . Bodite brez skerbi, Angel odgovori, Jezus je gorivstal. Aleluja. Njega so položil’, Potler se preč vernil’; S Petram vsi pejte zdaj, Glejte, tam v Galilej’ Se bo vam vidit’ dal. Aleluja. 79 6 . Res je vse, kar je učil, K’ je še na svetu bil; a) Sterta je smert in greh. Aleluja. Blagor nam v pravi ver’! Vest hladi' sveti mir. Res je vse, kar je včil, Preden je kelih pil; Oživel je v treh dneh. Aleluja. Vsi vesel’ upamo, De tud mi pojdemo ’Z groba na sodnji dan. Aleluja. Bomo odšli trohnob’. Stali tam na svetlob’. Vesel’ bodimo zdaj, K’ pojdemo v sveti raj ; Jezus gre tje pred nam’. Aleluja. 8 . Jezus je naš Gospod, Če je tud šel od tod; Sej per Oeet’ živi. Aleluja. Nosi pred nam’ bander’, Kači Ti glavo ster’; Jezus, Ti pravi Bog! Reši nas iz nadlog; Prosimo Tebe vsi. Aleluja. a ) v podobi človekovi. — 80 — Molitev. Smert si tel, Bog, zatret’, Nam svet’ nebo odpret’, Polno je vse sladkost’. Aleluja. Z gnado nas navdihuj, Serca k seb’ poteguj ; Pelj’ nas poklicane V večno zveličanje ; V mesto brez vse grenkost’. Aleluja. Belo nedeljo. Šege in obljube svetiga kersia. 1 . Zdravo mleko neskaženo, V sveti veri vtcrjeni, Le resnico izročeno Poželite, keršeni. S tem’ besedam’ nagovarja Cerkev v bel’ oblečene; a) Jezus pak pozdrav’ z altarja Od sveta odločene. 3 . Sveta nam je ta nedelja; Sveto keršenih kardel’; a) Keršeni so bili v belo oblečeni. K’ nas nedolžnost je objela, Cerkvi k (roštu in veselj’, Oh de bi zvesto deržali, Kar smo tamkcj obljubil’; Vselej bi Boga spoznali , V grehe nikdar pervolil’. 3 . Kdo popiše našo srečo ? Cisto smo napravljeni, Zapustiti temno ječo, Smo na luč postavljeni. Skerbna mat’ naproti pride, Sprejme nas prav ljubeznjiv’, Varje, de ji kdo ne vjide, Večno pogubljen ne bil. 4 . Glej, kako se zlo poniža , K sebi priti nam ne bran’; Moli, večkrat nas pokriža, Hudiga odganja stran. Ona nam da sol modrosti, (Sol jedilam ceno da :) In skoz svete učenosti Duša je perhranjena. 5 . Mašnik s slino nas pomaže, Se dotakne všes, nosa ; De prijetnost nam pokaže Do naukov Jezusa. Tudi s štolo nas pokrije , V cerkev pelje nas tako, Ktera var’je in perkrije Verne z materno skerbjo. 6 . Tukej nas častitljiv’ vpraša: Se hudiču odpoveš ? Naj se v teb’ svetost zaraša , V boji jenjat’ več ne smeš. Dalje: Ce ’maš terdno vero V trojediniga Boga ? Ktera te v življenj’ podpera Brez strahu do zadnjiga. 7 . Mašnik te z vodo keršuje, Bog razterga dolžni list; Greh poverban se zbrisuje, Gnada božja te očist’. Še nedolžnost’ oblačilo Tebi skerbno izroči; Vero ’mej pa za svetilo V terdi temi, v sred’ noči. 8 . K sercu naj si vsaki vzame, Kar se danes govori; Se v ljubezni sveti vname, V dobrih delih naj gori. Večkrat, prosim te, ponovi Kerstne obljube vsako let’; Kadar hodiš Jezusovi Posvečeni kruh prejet’. 9 . Mi smo božji otroc’ postali, Naša erbšna je nebo; Če se bomo le skazali, Vredno se boj’val’ za to. Terde vere ne bodimo, Kakor je bil pred Tomaž; Moj Gospod in Bog! recimo , To prežene zmoto , laž. 10 . Cerkev grešnikam pokaže Kri predrago Jezusa; Ce se oblačil’ omaže, V nji pregreha mine vsa. Če si bomo zdaj oprali Čisto svoje oblačil’, Bomo tam veseli stali, In prejeli svoj’ plačil’. Molitev. Daj nam, Bog, tud ohraniti, Kar z veseljem smo končal', 84 — Teb’ obljube dopolniti, Ktere smo ta čas ravnal’. Tukej k svetimu življenju ’Z Tebe , Jezus , gre pomoč; Tamkej v večnim zveseljenju Srečna bo velika noč. 11. nedeljo po V (‘likinoči. Jezus naš dobri pastir. 1. f* est sim en dober, svet pastir, Sam Jezus oznanuje; Pernesem vam preblagi mir, Ki serca zveseluje. Zveseli, Jezus, svoje ovce, Po Teb’ jim hrepeni serce. 2 . Pastir je vse strani obšel, Ni clo nobene zgrešil; In zadnjič je za nas terpel, De b’ nas od greha rešil. Ljubezen sveta v Njem gori, In nas zveličane stori. — 85 3 . Kaj bodem Teb’, pastirčik moj , Za to dobroto dala ? Skerbno Ti hodiš pred menoj, De zad ne bom ostala , Me var’ješ, paseš v dobrim kraj’, Ti moj’ga zdravja zvest čuvaj. 4 . Ti mene ino vse poznaš , Nam večno daš življenje; Ti nič ne tirjaš, ampak daš, Nam tareš poželenje. Ljubezen Tvoja in modrost Življenju naš’mu da sladkost. 5 . Nikdar pred volkam ne bežiš, De Teb’ ovac ne vzame; Z mogočno roko nas deržiš, Ljubezen nas prevzame. Od Tebe nas nikdar ne loč’ Človeška sapa , pekla moč. 6 . Najemnik od ovac beži, Če volk med čedo pride, Nikol’ še za-nje maral ni, De le on sam odide. Al Ti si David; ovna rop Iztergaš levu ’z strašnih zob. — 86 — 7 . Pastirja moramo spoznat’ Za svoj’ga rešenika, Z obilno hvalo povišvat’ Vsih duš ozdravljenika. Prijetni glas Njegovih ust Nam da sladkost nebes okust’. 8 . Po zgledu Jezusa stopinj Zvesto naprej hodimo, Zapustil nam je svoj spomin, Le voljo Mu spolnimo. Sej za-nj terpeti vse britkost’ Ovcam Njegovim ni grenkost. 9 . Nesrečen oh je duše stan , Ce Jezus je ne vodi; Za njeni serčni mir je djan, Od greha v grehe hodi. Greh , njena sreča , njena čast, Jo verze v pekla večno last. 10 . Zdaj poslušajte duše vse Od hleva preč odgnane; Spoznajte, obernite se, V Njegov’ ljubezni vžgane. Sej res vas ljubi in spozna, Za vas življenje svoje da. 87 — 11 . Naš Jezus misli tud na vas, Narodi, vam k veselju; Sej kmalo pride tisti čas , V svoj hlev vas ho perpeljal, De bo en hlev in en pastir, Kjer raste sere preblagi mir. Molitev. Povzdignil si poterti svet O Jezus, s poni/.vanjem , Veselja vedno daj prijet’, Med zdanjim preselVanjem. Obsojene nas k pogubljenj’ Perpelji k večnimu življenj’. III. nedeljo po Velikinoči. Opominovanje k poterpežljivosti v upanji večniga veselja. 'Z 1. p ^Jez majhno ne bote Me vid’li, Vam bodem skoz smert oduzet; Čez majhno me bodete vid’li, Ker pojdem nazaj jest k Očet’. Ta čas pa le z voljo terpite; Čez majhno vi, jogri, me vid’te. 88 2 . Preljubi! vi bote jokali, Ker kelih (erpljenja bom pil; V težavah se bote plakali, Med tim se bo svet veselil. Le z voljo ta čas prenesite. Čez majhno z veseljem Me vid’te. 3 . Tud žena občut’ bolečine , Hudo na porod’ se j’ godi: Ne misli več, k’ ura nje mine, Vesela, k’ otroka rodi. Vam žalost se bo spreobernila, Z veseljem serce napolnila. 4 . Težave nam Jezus obeta, Preganjanje , zgubo in meč; ’Z tih krona nebeška se spleta, Kjer teže in žalost’ ni več. O verni! še majhno terpite , Čez majhno Me zopet tam vid’te. 5 . Peč delo lončarjevo skuša, Pravične skušnjava, britkost; Od greha se čisti v tem duša, Doseže potrebno svetost. To kratko terpljenje , dušice , Nosite za večne sladčice. — 89 — 6 . Ce hočeš ti brumno živeti, Ljubiti resnično Boga: Preganjanje moraš terpeti, Velik’ zanič’vanja sveta. Obilno prihodnje veselje Preseže pozemeljske želje. 7 . Glej kmeta! z zaupanjem čaka Na pozni in zgodejni dež; Kar upa, z veseljem perčaka, Vso polno pšenico in rež. Tako-le tud vi poterpite : S tim upanjem se tolažite. 8 . Tud vere začetnik spolnuje, Kar Oče mu reče terpet’; Do zadnjiga clo se vojskuje . Umerje na križu razpet. Bodimo voljni v bolečinah, Hodimo po Njega stopinjah. 9 . O blagor vam, k’ bodo vas kleli, Vso hudo čez vas govoril’; Vas slekli, nevsmiljen’ razpeli, Volkovi ovčice moril’. Za take britkost’ na telesih Je obilno plačilo v nebesih. 90 — 10 . Na noge zdaj , verni kristjani, Za križe poprim’te zvesto j Bodite volj’ božji vsi vdani, De bote dobili nebo. Z velikim zaupanjem vera Pravičnika v boji podpera. 11 . Tud madeže lastne ljubezni Odganja nam ogenj britkostj Ozdravi vse dušne bolezni Po timu nastopi sladkost. Čez zvezde na svete višave Se grede skoz križe, težave. Molitev. Bog! daj nam zgubljenim resnico In njeno svetlobo spoznat’, De najdemo s sveto pravico Per Teb’ opravičenja sad, De bodemo greh sovražili, In Tebe spodobno ljubili. — 91 IV. nedeljo po Vclikinoči. Po evangelll. 1 . »o naj vas nikar ne žali, Če se tud od vas ravnam; Sej v sami ne bole ostali, Če se jest k Očet’ podam; Vam povem: Še dobro je za vas. 2 . Žalost je serce topila, K’ jim je to na znanje dal, Usta jim je zaklenila, De Ga niso še vprašal’: Ljubi Mojster! kam pa greš od nas ? 3 . Jest vam pošljem poterdnika, Kadar pridem u nebo; Vse resnice učenika; Če ne pojdem, Ga ne bo. Pošlji, pošlji svetiga Duha. 4 . Judje niso Men’ verjeli, Moj’ besed’ se niso vdal’; Cio na križ so Me razpeli, To krivico b’jo spoznal’, Ker k Očetu pojdem iz sveta. — 92 — 5 . Moja moč je obsodila Hud'ga vojvoda sveta; To bo zemlja kmal’ čutila , V duhu prerojena vsa, De je satan zgubil vso oblast. 6 . Zdaj še niste razsvetljeni, Uma tema je na pot’; Od Duha razveseljeni Bote rešeni pomot. Sveti Duh! serca se nam polast’. 7 . On bo ’z Moj’ga vzel in pravil, Prerok’vauje oznanoval; Vse slabosti vam ozdravil, Mojo čast bo poviš’val Vsih skrivnost preblagi učenik. 8 . Naša pamet je oslepela , Al’ njo sveti Duh uči; In od Njega bo prijela V živi veri dost moči. Pridi skorej k nam, o pomočnik ! 9 . Od Očeta nam pošilja Jezus svetiga Duha; — 93 - Hudobija bi branila Verriikam prijeli Ga. Verni človek! zdaj serce perprav’! 10 . Zdaj zapasti svoje grehe , Oh nečistosti se var’; Namesti naj grešne smehe Sveti Duh, nebeški dar; Močno te podpera v terd’ skušnjav’. 11 . Prav deržimo, kar nam kaže Sveta vera Jezusa; Svet nas moti, svet nam laže V dopolnjenji del mesa. Svet je sojen in tovarši z njim. Ololitev. Bog! Ti vernim daš edinost, Daj po pot’ zapovd hitet’; Daj po timu zaupljivost, Po kar rečeš hrepenet’. Blagor v Tebi potolaženim! Naše serca k seb’ perveži, De per Teb’ ostanemo, De po zdanji silni teži Prav’ veselje najdemo. Pfidi in dodel’ to sveti Duh! — 94 — V. nedeljo po Velikinoči. Od zaupljive prošnje. 1 . ^er Očetu vse išite, V Mojim Jmeuu Ga prosite , Kar je treba, vam bo dal, Vselej rad na strani stal. Jezus k prošnji nas pergauja, Milost svojo vsim naklanja, Nam zaupanje budi, Če se prosi, se dobi. Vi do zdaj v potreb’ in sili Niste v Mojim jmen’ prosili, S prošnjo bodete prejel’, Tiga bote prav vesel’. Kot otroc’ se perbližujte, Z upanjem Ga povišujte; Oče svoje otroke ljub’, In dobrote jim ponud’. 3 . O zakaj bi ne prosili ? Ker se rad čez nas usmili ; Perporočajmo se Mu Skoz Njegoviga Sinu, 95 — Kter je rojen od Očeta, Svoje gnade nam obeta ; On je šel nazaj k Očet’, Enkrat pride sodit svet. 4 . Prošnje pred-nj položimo, Zaupljivo potožimo, Kar nas peče in teži, Jezus nas tako uči. Kaj se bomo Očeta bali? Bomo otroci stran bežali ? V Svojim Sinu sredniku Skaže milost grešniku. 5 . Kdor se na Boga zanese , Mu zaupanje pernese Od Boga velik’ sadu; Raste, ko per vod’ drevo, K’ vodi dela korenine, Ne slabi od uročine, V suši bode zelenil, In obilni sad rodil. e. Zaupljivost napeljuje, K Bogu serca povzdiguje, Ce pomoč nam odleti, Ker nas človek zapusti, — 96 — On serce bo, v Bog’ veselo , K njemu zopet hrepenelo, Ker od Njega vse dobi, Kar z zaupanjem želi. Molitev. Bog ! dobrota ’z Tebe zvira , Dobre misli, živa vera : Prosimo v ponižnosti, Daj nam gnad v obilnosti; Tvoje sveto navdihvauje , Čistih rok povzdigovanje Je zaslužek Tvojih ran, Nam k veselju sodnji dan. VI. nedeljo po Velikinoči. Perpravljanje za sv. Duha. 1 . tEldor bo Mene pred svetam Odrešenika spoznal: Njega bom pred Očetam Svojiga jogra jmenVal. Če se sramuje, Men’ odmikuje, Tud Mene bo taciga sram. 2 . Brez strahu Ga spoznati, Njega ponižnost, krotkost; Čast pred svetain Mu dati, To je vsih vernih dolžnost. Verni kristjani, Z duham navdani, Zdihujejo k Jezusu v hram’. 3 . Le za Jezusam hodi , Z serca se Njemu podaj ; Strah posvetni odpodi, Njega z besedo spoznaj. Sveto življenje , Voljno terpljenje Vsim sveto ljubezen oznan’. 4 . Glej, pred kralji so Njega Jogri spoznali serčno ; Oznan’vali so tega , Kter jih je ljubil zvesto , Dali telesa So za nebesa, Do smerti so upali va-nj. 5 . Ce ljubezen presveta V sercu kristjana gori: Tudi duša v nji vneta Hude želje pomori. — 98 Dol’ se verzimo, Željno prosimo Za gnado vsi svet’ga Duha. 6 . Binštni praznik se bliža, Praznik je svet'ga Duha , Kter prijetno nas viža, Daja spoznati Boga. ’Z serca želeti, Njega prijeti, Prosimo ta teden Boga. Glej , hodil’ so učenci V tempelj z Marijo pogost’; Pil’ per živim studenci V željnih molitvah svetost. Beži ’z suhote a) V dušne samote, In tamkej se vredno perprav’. 8 . Svet’ Duh ljubi tud spravo, Oče ljubezni, miru; Le s pokoro to pravo Bodeš ureden daru. a j z mnogimi skerbmi sveti raztreseniga življenja? bodi bolj sam, de bo lože duša kaj svetiga, bozjiS® premišljevala. 99 Z bližnjim se spravi, Brata pozdravi, Od greha si dušo očist’. Gladko pot naredimo Z milošnjo, š poštam tako Vse počutke krotimo, Cerkev nas spomni na to: Post oznanuje, Moli in čuje, Z velikim’ željam’ Ga pozdrav’. Bog! nikar se ne serdi, Tud nam po grehih ne štor’; Našo voljo poterdi, V brumnost’ odperaj nam dur’. Svoje postave V serca pušave Sveta pergodba današnjiga dneva. 9 . Molitev. Zapis’ nezbrisljivo svet’ Duh. Binštno nedeljo. K svojimu Očetu nazaj je šel, De b’ svetiga Duha od tam poslal. 1. as je zapustil revni svet, je bil v nebesa vzet; 100 — 3 . Učenci Jezusov’ so b’li ta dan V Jeruzalem’ v molitvi skupej zbran’, Terdno zaupali so v Boga, Želel’ ponižno svetiga Duha. 3 . Ta velik’ dan, k’ je ura b'la devet, Je sveti Duh učencov sto dvajset S svojo resnico, močjo navdal, Njih serca je pa v svoj’ ljubezni vžgal. 4 . En vel’k vihar čez hišo perletl, Učence v miru zbrane spreleti; Glej, nad usakim se plamen svet’; Jezike znajo vsih ljudi po svet’. 5 . Svet’ Duh učence hitro prerodi, Učene, modre v Bogu naredi; Pred so boječi, in vsi plašni, Strahu pred Judi zdaj v njih sercih ni. 6 . Aposteljni se vsi po svet’ skrope, Od Jezusa ljubezni vsi gore; Ajdam pokažejo pot miru, V presveti družbi Očeta in Sinu. — 101 7 . Uče jih: Jezus je odrešenik, Na konc sveta bo vsih ljudi sodnik; Zdaj poslušajte, kar govori, V Njegov’ ljubezni naj serce gori. 8 . Katoljška cerkev Njega tu časti, Vterjena na dvanajst stebreh stoji; Njo raszvetluje resnični Duh, Zvesto žegnuje Jezus, rešnji Bog. 9 . Želiš prijeti svetiga Duha, Zato preženi grehe iz serca, Poller poslušaj, kar te uči, In ljub’ Boga oh čez use reči. Molitev. Današnji dan si, Bog, čez nas razlil Oh svetiga Duha, deb’ nas učil; Daj nam po Njemu pravičnim bit’, Njegove tolažila zadobit’. — 102 — I. nedeljo po Binštih. Zoper grehe jezika. 1. 3?oslušajte , o kristjani, Brez ljubezni vsi raertvi; Ne bodite več zaspani, Proti bližnjimu merzli. Jezus milost perporoča, In serce razveseli; Svojo gnado nam izroča, Ter plačil’ za to deli. 2 . Dobri, vsmiljeni bodite , Kakor Oče vaš nebešk’; Svojih bližnjih ne sodite, Ce so padli po človešk’. V čimur svoj’ga brata sodiš, Sodiš sebe , in slabost; Meniš, de brez greha hodiš , Ves popoluama v svetost’? 3 . Drugih tud ne pogubite, De ne bote pogubljen’; Rad’ zamere odpustite, Greh’ vam bodo odpušen’. — 103 — Bog ne daja majhne mere, Z verham, preobilno da Njemu, k’ odpusti' zamere, Bližnjimu roko poda. 4 . Res, nekter le bratu hoče Vsak pezdir ’z očesa vzet’ Glej hinavca! sam pa noče Bruna seb’ ’z očesa zdret’. On presod’ njegovo djanje, Mu zarajta vse za greh; Laž , krivico, perseganje Sebi vrajta v majhni zleg. 5 . Sveto pismo nam pričuje, De z jezikam se greši', Če opravlja , obrekuje , Bližnjiga nalaš jezi. Majhna iskra, moč velika , Cele gojzde pokonča; Glej ognjeno moč jezika, Mirne ljudstva v boj ravna. 6 . Glej , Boga z jezikam hvališ , Blagor tebi, vsaki dan; Bližnjiga pa kolneš, žališ, Se spodobi to , kristjan ? — 104 — Zadnjič padeš še v gnusobe; Tebe svet ne bo častil, Ce ne boš serca hudobe In jezika prav krotil. 7 . Ce pa misliš, de si brumen, In jezika ne berzdaš; Ti se v mislih, kot neumen, S prazno brumnostjo goljfaš. Kak’ odgovor bomo dali Od ložljivih besedi? Kak’ pred tistim trepetali , Kter na sodnjim stol' sedi ? 8 . Terde sodbe clo med smeham Zdaj čez brate spletamo ; Mal’ žalujemo nad greliam , Nov’ življenje obetamo. Nekeršansko to življenje Božjo gnado posuši; Nam odverne spreobernjenje, In ljubezen zaduši. 9 . Moramo se preroditi , Bolj molčečnosti se vdat'; Hude misli v sere’ krotiti , Svoje usta oberzdat’. — 105 — Vemo , de Bogu dopade , Ce se grešnik Ga boji. Iz ljubezni vse navade Ust in serca zapusti. molitev. Bog! mi čutimo slabosti, K Teb’ po gnadi vpijemo; Ti si Oče vse terdnosti, Daj , de vsi jo vžijemo. Ti očisti naše dela, Slabo voljo operaj tud’; De bo duša v Teb’ vesela, V nji ljubezen vedno bud’. II. nedeljo po Binšdk. Od sladkosti svete večerje, ali od sv. Obhajila, ~ astir je vmerl za čedo clo na križ’, nas povzdignjen živi v Očetov’ hiš’; Jezus grede S’cer od čede , Pa ’z krotkosti K U britkosti Nas ovčic nikdar ne zapusti. 106 2 . Al’ preden hoče nas vzeti v svojo čast, Je sebe vernim zapustil v sveto last; Iz ljubezni Od bolezni Nas ozdravljat’ In perpravljat’ Za stan’vanje polno vse časti. 3 . Zdaj ni potreba na daleč rok stegvat’, Tud ne po daljnimu morji ga iskat’; Sam se daja, Nas navdaja ; Vsim se bliža ’Z paradiža , Zeljnim sercam se v ljubezni da. 4. Altar nam kaže Njegovo visokost, Presveti kruh razodeva to skrivnost; Ogenj sveti, K’ nas obsveti, ’Z Njega šviga , Serca vžiga, Kdor se v zvestih željah Njemu vda. 5 . Ljubezni žarki od Jezusa puhte , Kdor Njega vživa, neskončno zvesele; — 107 Sladke rane Duši dane, Tud boleče In pečeče , Od sladkosti duša trepeta. 6 . Razodenite nam duše to sladkost, Ljubezni Jezusa čisto spečenost; Od veselja Sveta želja Znotrej peče, Tjekej teče. Kjer nje ženin prebivalce ’ma. 7 . Moj ljubi ženin ! presladko duš jedil’! Kdaj bodeš v moje serče kaj trošta vlil’ ? V Teb’ se vname Te objame Moja duša, K’ Te okuša. Močno, močno vleč’ me k seb’ na altar. 8 . ^ nebesih enkrat Te gledati želim , v preblagim upanji k Tebi hrepenim; Ti me deni In zakleni V svojo milost In edinost, Kadar prejmem ta nebeški dar. — 108 9 . Vse nas k večerji lepo, zvesto ravnaš, Prijetno svatovš’no svojim svatam daš; Vse nas vabiš, Ne pozabiš Revnih, bolnih, Slepih , hromih; S svati hočeš hišo napolnit’. Molitev. Gospod! daj nam, de se bomo Tebe bal’, Zapovdim Tvojim se le ’z ljubezni vdal’; Ti nas vodiš, Pred nam’ hodiš; Greh razderaš, Nas podperaš , Daj se vernim tam v lepoti vidt’. III. nedeljo po Binštiii- Pastir Jezus lše zgubljeno ovc6, grešnih l. 1?astirčik svet ovco zgubi, K’ je Njega veselila ; Al’ zdaj povsot za njo hiti, De b’ smerti ne storila; 109 Po ojstrim karanji, teniji gre , Vse ranjene ima noge. 2 . Ves spehan , truden se poti, Po polj’ in gojzdih teka; Ne boj se, ljuba ovčica ti, Nikar Sirni človeka. Ovčica, ovčica! zdaj se oglas’ Brez mene se nikjer ne pas’. 3 . Al’ si ovčico kje sledil? Popotnika upraša ; Ti si v dolin’, na gorah bil, Kjer je samotna paša. Predraga ovčica! kje živiš! V kater’ pušavi kol’ tičiš? i. Ne iši je, pastirčik svet, Preveč se bodeš ranil; De boš devet devetdeset Ovčic saj volku vbranil. D lej ena sama vredna ni, De tol’k’ pastir za njo terpi. 5 . Močno žaluje po ovčic’, Jo kliče v svoj’ brhkosti; Oberni k Meni se v resnic’ Na pašo vse sladkosti. — 110 Jo kliče željno noč in dan U bolečin’ kervavih ran. 6 . Zvesto je šel veliko dni, Se trudil za ovčico; In ker od hoje nehal ni, Je najdel to s’rotico. Globoko v blatu že tiči, Le noter leze, mil’ ječi. 7 . In kar zasliš’ pastirjev glas, Je mili glas zagnala; Življenje in svoj revni čas Bi bila v blat’ končala. Ovčica zdaj Ga veseli, Serce več Njega ne boli. 8 . Povsot ima veliko ran , Na čelu pot kervavi; Al’ vender stopi k nji na stran, Z veseljem jo pozdravi; In s križem reši jo tako Pastir prijazno in zvesto. 9 . Jo vmije, de je kakor sneg, Perserčno jo kušuje , Nazaj jo k čedi nese v tek’, Serce Mu poskakuje; — 111 V naročji Njega ne teži, Per svoji čed’ jo odloži. 10 . Od Tebe sim se jest podal, 0 Jezus ! Te zapustil ; Ker si življenje za-me dal, Na križu dušo spustil. Men’ pere grehe Tvoja kri, Še gnada naj me porosi. 11 . Preterpel si velik’ britkost, Cio smert prestal si za-me: Gospod! še nosi me v slabost’, De gnada me objame, De bodem hodil, Jezus moj , Zvesto v ljubezni za Teboj. Molitev. 0 Bog! brez Tebe ni terdnost’, Svetost se hitro vmaja: Z zaupanjem opri slabost, De milost nas sprehaja, b’ te dobrote tol’k’ ljubil’, ® e b’ boljših , večnih ne zgubil’. — 112 — IV. nedeljo po Binštih. Od ponižnosti. 1 . fsčospod ! o pojdi ven od mene, Pojd’ od mene grešnika , Ker v meni čednost’ ni nobene, Vredne tiga čudeža. Glej 5 Petra j’ groza spreletela, ’Z njega zgine vsa serčnost; Ponižnost je serce prevzela , V živ’ spozna tol’kanj slabost. 2 . Vsi živoverni! poslušajte , Revež, bogat, star in mlad ! Pred Bogam vsi se pouižvajte, Zaupljivo ino rad’. Per njem ponižni milost najde , Taki Njega prav časti; Od prave pot’ nikdar ne zajde, Bog ga var’je ran vesti. 3 . Ponižna prošnja ta predere Vse megle in visokost’, Ce grešnik prosi, ga opere Milost božja od slabost. Ne bodi v temu radoveden , Kar čez tvojo pamet gre , De bodeš božjih gnad ureden, K’ tebe močniga store. I. Če se ne bote spreobernili, Rafal’ kakor dete to , Serce prevzetno v seb’ redili: Bo zaperto vam nebo. Ponižni, ta je kakor dete, Le posledenj, zanič’van; Al’ enkrat bo perštet med svete, Med izvoljene bo djan. 5 . Hinavsko tvoje poniževanje V sercu polno je zvijač; Hudobno tvoje perliz’vanje Sveto čednost le popač’. Res tvoje oko perprosto gleda , Pa ne vidi samih tla, Ker tebi bratova beseda In stopinja ni odšla, a) 6 . Pred Rogam se je v nič devala Brumna Estra vsaki dan; it gledaš, vender vidiš bližnjica, kaj dela tovori. 114 — Lepo se kralju napravljala Za rojakov srečni stan. a) Kraljeve krone ni ljubila V svojim sercu brumnimu, Se ni v obilnost’ veselila, Vsa le v Bogu svojimu. 7 . Zakaj se bomo napihvali ? Kar imamo, smo prejel’; Se mar ne bomo štrafeng bali Oh zavolj želja in del? Vsakdanje zmote , padce štejmo , Ker slabost nas obleti; Le v dno serca zvesto poglejmo , De še nismo tak' sveti. 8 . Kdor sebe tukej ponižuje V govorjenji ino djanj’: Ga Bog gotovo povišuje , In skerbi kot Oče, za-nj. Po sercu Petra se je zlila Sveta vera, začne rast’: Mu rib perpelje brez števila In aposteljnov oblast. a) De bi kralj Asver Judov, nje rojakov, nt moril. — 115 Molitev. Daj nam Gospod, de bodo tekle Mirno vse reči naprej , De bi težave nas ne pekle, Cerkvi sveti mir podaj. Nevredni smo; pa Ti nas sfuri Prav ponižne in krotke , In pelji nas skoz smertne duri V svoje Očetove roke'. V. nedeljo po Binštih. Nauk od jeze. 1 . ®obrota božja je velika , Veliko vsmiljenje; S težavam’ nas k pokor’ permika, Zvesto persiljene. Pravica božja pa štrafuje , v Po vrednost’ pokori, Če kdo nad bližnjim se zmašuje, Krivd ga razserdi. 2 . Ne reci bratu ’z jeze : Raka , Podobo božjo ’ma; Ne majhna hudobija taka Oskruni bližnjiga , 8 * — 116 De tam brez milost’ božja jeza Teb’ sodbe ne stori., Te v strašnima plamenu peza , Na večno te mori. 3 . Nektera jeza je tud sveta, To je , zavolj Boga ; Želi, de b’ zmota bila vzeta In greh od bližnjiga. Tud Jezus se je bil zagrozil, Vse kupce ’z templa zgnal; Menjavcam dnarje je raztrosil, Svoj tempel posvečVal. 4 . Čez grešnike se ne jeziti, Čez grehe le samo ; ’Z ljubezni jih lepo svariti, Velik’ pomaga to. Ne veste, Jezus jogram pravi, Duha ste takšniga; Sej nisim prišel, še perstavi, Končati kakšniga. 5 . Bogu sovraštvo ne dopade, Tako nam Jezus prav’; Odtegne takim svoje gnade, Kter se le ne sprav’. — 117 — Je storil bližnji teb’ krivico, Poterpežljivo nos’; Si sam kaj kriv, ponud’ desnico, Za odpušauje pros’. 6 . Nevredno vselej se obhajaš, Če ti sovraštvo ’niaš , Hudiču svojo dušo zdajaš, Se v večno smert podaš. O stegni se po božji milost’, Ker prideš pred altar; S sovražnikom u svet’ edinost’ Pernesi v mir’ svoj dar. 7 . Čez jezo hujši ni zverine, Sovraštvo, serd redi; Kako velike bolečine Od znotraj naredi! Poslušaj, človek, teb’ pomaga, Če v mir’ na svet’ živiš; Naturo gnada že premaga , De duše ne zgubiš. 8 . Tud Jezus zopet prav’: Učite Od Mene se krotkost’; S ponižnim sercam rad’ molčite , To da mini sladkost. 118 — Prevzetni vedno se prepira, Ker misli, de je svet; In ker edinost mirnim zdira, Živi težko na svet’. 9 . Tud svoj’ga Mojstra si postavi Velikrat pred oči; Njegov izgled ti dušo zdravi, Je storil, kar te vči. Ne kolne sVoj’ga izdajavca, In križ z veseljem nos’; On ljubi svoje preganjavce, Očeta za-nje pros’. 10 . Razserdi se čez lastno jezo , Premagat’ se ne daj; S ponižnim Mojstram štor’ zavezo K molitvi se podaj; Čez grehe delaj rad pokoro, Le vero ’mej na stran’; Premagal boš slabo naturo , Sam Jezus te obran’. Molitev. Daj nam doseči, Bog, dobrote, Obljubil si jih nam; Ljubezni svete daj gorkote Nam revnim gresnikam. 119 Pokaž’ dobrote svoje paše, Vse k Tebi vlečejo: Nebes darovi želje naše Per Teb’ presežejo. VI. nedeljo po Binštili. Po evangelii — cerkvene šege. 1 . Hildo bode popisal veselje Tih dobrih, perprostih ljudi? Katerim naš Jezus vse želje Do sebe mogočno budi. Le prid’te , poglejte , Otrokam povejte: Za Jezusam hod t’ je sladko. 2 . Okoli štir tavžeut jih pride Poslušat lep Jezusov glas; Vsa množ’ca se blizo k Njem’ snide, In na-se pozabi tist čas. Ker Njega vsa truma Posluša brez šuma. Jim rata serce prav mehko. — 120 — 3 . Cez množico lačno se vsmilij Ne more tak’ slabih spustit’; Mal’ kruha požegna v ti sili, Jih čudno z dobroto našit’. Na duš’ podučeni, Na truplu vterjeni Veseli od Njega gredo. 4 . Po Jezusa zgledu žegnuje Tud cerkev nam mnoge reči; K duhovnimu prid’ posvečuje, Odganja sovražne moči. Pred Njim se poniža, Ter mol’ in pokriža Jih s križem; to verni vedo. Neumni pa to zasmehuje, Kar njega razum obteži; a) Al’ brumni, ta cerkev spoštuje, Nje šege ponižno derži. ’Z oblasti cerkvene, In prošnje ognjene Izvira nam božja pomoč. a) Ma je težko in zoperno razumeti. 121 6 . Bog; Oče z veseljem pogleda Križ svoj’ga edin’ga Simi, In cerkev Ga prosi z besedo, De žegna nam dušo , telo. Njegovo terpljenje, Velik’ zasluženje Nas z gnado obilno pomoč'. 7 . Prekanjeno nas zalezuje Z nastavam’ nečista pošast; Al’ cerkev sol, vodo žegnuje, Odganja škodljivo oblast. To v božjim imenu, In k svet’mu namenu, Zaupanje vernim budi. 8. Ne iši pozemeljske sreče Skoz te posvečene reči; Le iši ljubezni goreče , Za brumnost nebeške moči. Zapusti vse vraže , Svet nauk ti kaže , De vraža duha pogubi. 9 . Glej, cerkev vse šege razlaga Nam vernim kristjanam lepo Svet’ raj nam doseči pomaga, Ohrani nam dušo, telo. — 122 Le mašnike oprašaj, Se nanje zanašaj, V resnici te bodo vterdil’. Molitev. Le ’z Tebe, Bog-, dobro vse zvera, Omeči nam naše serce, De bode cvetela v nas vera, Povišala Tvoje ime. Sovražnikov brani , Po milosti dani, De bomo le Tebe ljubil’. VII. nedeljo po Binstih- Od keršanske modrosti. l. (Kbristjan! če hočeš hodili Prav varno po svet’, Modrost ti moraš ljubiti, Dl ’z serca želet’. Kdor je iše, jo najde , Bog je nobeiPmu ne krat’; Jo da, de človek ne zajde, Pa je ne potrat’. 123 — Modrost da vernim svetlobo, Potrebno povsot; Odganja čistim gnusobo, Jim sveti po pot’. Več’ lepota je njena , Kakor je čisto zlato; Tud dražili kamenov cena Je daleč pod njo. 3 . Pernese dolgo življenje, Bogastvo in čast, Na svetu oveseljenje, Na tronu oblast. Tvoje sveto stan'vanje Zvoljeue razveseli; Oh tebe naše zdih’vanje Vsak dan poželi. Tud Jezus perporočuje Nam sveto modrost, Zvesto v nevarnosti čuje, Nas var’je v brilkost’. Bodi kačje modrosti, Glej okol’ sebe povsot: Kakor golobec perprosti Se vari vsili zmot. — 124 — 5 . Oh kol’k’ prerokov lažnjivih Je vedno med nam’; Tovaršev prav zapeljivih Je lukej in tam. ’Z del se taki spoznajo, Jezus tako nas uči, Drevo tud sadja ne zdaja, Če nima moči. 6 . Se dajo grozdi dišeči Iz ternja nabrat’? Rodi mar fige bodeči Brezsadni osat? Brumni s svetim življenjem Hudiga nič ne stori; Hudobni že s hrepenenjem Vse dobro mori. 7 . Oh sodba strašna in terda Čez slabo drevo Je polna božjiga serda, Če sadja ne bo. Glej , posekal’ ga bodo, V ognji bo moglo goreti; Prevdari, grešnik, to škodo, V prihodnjimu svet’. — 125 — 8 . c Al’ meniš: Bog samci gleda Na zdihljej serca? Le delo, ne le beseda Per Njemu velja. Štor’ nebeškiga Očeta Voljo presveto vselej; Glej, to se le tebi obeta V nebesih svet’ raj. 9 . Gospoda vedno Se bati Je prava modrost, Kristjan! pred grcliam bežati, Je res učenost. Ta bo tebe branila, K’ pride sovražnikov roj; In kadar bode čutila Natura terd boj. Molitev. 0 Bog! nas Tvoja previdnost Nikdar ne goljfa; Z močjo, sladkostjo po milost Vse modro ravna: Nam odverni škodljivo, In kar je dobro, dodel’; De bomo vsi zaupljivo Po Teb’ hrepenel’. — 126 VIII. nedeljo po Binštili. Vterdite si z dobrimi deli svoje zveličaj 1 . I e oberni svoj’ga obraza Od zares potrebniga; Reš’ od lakote in mraza Vredni in nevredniga. V dan potrebe si nabere Človek prav velik’ plačil’; Zveze greha mu razdere Revnim dano posodil’. 3 . Ali čutiš tl težave, Ktere revež vedno čut’? Bogatine! poznaš skušnjave, Iz katerim’ je obsut ? Dobro revežem storiti, Tebe Jezus s tim uči; Enkrat sveti raj dobili, Tebe k milosti meči. 3 . Bogat človek gospodarja , Ker je bil nezvest, odstav’; Zapravljive ta nima dnarja, In bo rajtengo dajal. 127 Ena pot mu še ostane, Si perjatle naredi; Kadar mu hišVanje vzame, Živež saj per njih dobi. 4 .. Če nas Bog- odstavit’ hoče Od hišVanja časniga; Nam obstati ni mogoče Zavolj grelia našiga. Milošnja za nas plačuje, In prijatlov najti da ; Vsmiljen tam per njih stanuje, Ves očišen od dolga. 5 . De boš najdel povračilo , Dobro štor’ pravičnimu; Tud obilno da plačilo , Kar podaš ponižnimu. Vsmiljeno roko odperaj Z voljnim sercam vsmiljen’mu; Na teles’ in duš’ operaj Vse slabosti dobrimu. 6 . Tiga pa nikar z obrazam Polnim žalost’ al’ grenkost’, Ne z nevoljnim, jeznim glasatn, Vse naj zvira iz krotkost’. 128 — Tad nikdar se ne pohvali, Če kaj vbogajme deliš; De v človeški prazni hvali Tam plačila ne zgubiš. 7 . Kdor le malo, skopo seje, Bode tudi pičlo žel; Kdor obilno tukaj seje, Bo v obilnosti tam žel. Bog bo žita dal obilno In pravičnost’ sveti sad; Mero polno ino silno , Bote v vsih rečeh bogat’. 8 . Revni za to darovitnost Bodo zlo Boga hvalil’; Vam duhovno rodovitnost In veliko gnad sprosil’. Njih serce se zlo razširi V svet’ ljubezni proti vam Bog dobrote vam odmeri Tukej ino v večnost’ tam. 9 . Prebudimo se , kristjani, Za požet’ ta velik’ sad; Vohernii nikdar izdani Podelimo vbogim rad’. 129 — To da grehov odpušenje , Mirno, zaupljivo smert; Oh , obilno zveseljenje V paradiža srečnim veri’. Molitev. Zbudi, Bog, nam misli prave, V sercu prav svete želje, De per nas po Tvoj’ postavi Revni kaj blaga dobe. Oh , brez Tebe dobro delat’, Hitro se vsi vtrudii.’0 ; Daj, de, sveti raj perdelat’, Časa ne zamudimo. IX. nedeljo po ilnistili. Dolii Jezus joka čez Jeruzalem ino čez nas grešnike. 1 . ^ grehov blata vsi vstanite, Poslušajte, grešniki! Svoje duše operite, Kakor prav’ spokorniki. Glejte, Jezus milo toči v Tol’k’ solza zavoljo vas, Z njim’ vam grešne serca moči, Dokler je pokore čas. ' aar . ned. pesni. ® 130 — 2 . Jezus prot’ Jeruzalemu Jezdi, joka čez to mest’; Tud per grešniku hod' tnemu, Zbada zadušeno vest. Nehvaležnik! si pozabil, Kar t' je skazal vsmiljen’ Bog; Al’ te bode večno vabil 'Z greha žalostnih nadlog? 3 . Grešnik! le prevdar' lepoto, S ktero te je Bog obdal, De h’ pokril pregreh sramoto , V svetim kerstu te j' opral. Ti, o duša , si nevesta Svoj’ga žen’na Jezusa; V vsih rečeh Mu bodi zvesta, Njem’ prijetna, lepa vsa. 4 . V Njemu boš veselje ’mela, Blagi stan, kraljevo oblast; Mirno, srečno boš živela, Upala nebeško čast. Jezus je po teb’ hrepenel S svoj'ga trona iz nebes ; Milo tud s teboj se sklenil V svetim rešnjimu teles’. 131 5 . Trava bode pokošena, Vender zopet zelem’; Če nedolžnost bo zgubljena, Vse se v tebi spremeni. Ti popred si prebivalce , Tempelj svetiga Duha, Rataš pa pregreh zbiral'še In nečistiga duha. 6 . Jezus vidi to nesrečo, Ve, de ta nevarna pot Pelje dušo v večno ječo, V smertne sence strašni kot. On občuti v sere’ težave Tn ljubezni vse brhkost’ : Ker ne maraš za dišave, Ne za Jezusa sladkost. 7 . Ce pozabi na otroka Tud brez milost’ terda mat’ : Ne pozab’ te božja roka, Če se hočeš k nji podat’. Golobica oplašena! Ljubi grešnik polni ran ! Prid’ nazaj domu zgubljena; Letaš saj , če nisi vlan’. 9 * 133 — 8 . Oh , od (od Njegov’ jokanje Čez, Jeruzalemsko mest’! Vid’ hudobnih duš končanje, Z greham obloženo vest. Srnert bo prišla, te stiskala, Revež, od usih strani: Z groznim straham te navdala, Ker spoznanja tukej ni. 9 . Kupce ino prodajavcc , Jezus ’z tempeljna spodi, Tudi lakomne menjavce, Ker nečast se hiš’ godi, a) Hiša ta je za molitev, Jama ni razbojnikov: Tukej Bog usliš’ prositev Zeljnih sere spokornikov. Molitev. Daj nam, Jezus, izprositi, Kar je Tvoj’ dobroti všeč; Daj nas z gnado porositi, Tvoje vsmiljenje doseč’. Skoz perserčno obiskanje Daj, Gospod, čez greh solze Preden trupla bo razdjanje, Oh, odpusti nam dolge. a) tempeljnii. X. nedeljo po Binštili. Od prevzetnosti. 1. Jlbrisljan! pogledaj dva človeka, V tempelj molit gresta oba; Hudobnih prošnja nima teka, Le ponižnih ta velja. Gnusoba je Bogu prevzeten, Gre od Njega brez daru : Ponižen pak Mu je prijeten , Opravičen gre domu. 2 . Le kaj pomaga teb’ bahanje ? O napuhnjen’ Farizej! Kaj grešnikovo zaničvanje? Si zato kaj bolj’? povej. Boga zahval\š , de nisi prešnik, Al’ krivičen tolovaj ; Al’ kakor je ta čolnar, grešnik, Vender prazen greš nazaj. 3 . Glej , od sramote ne pogleda Grešni čolnar na altar ; Za gnado, milost pros’ Očeta, Zgrevan se na pers’ udar’. 134 — Tako je Farizej krivičen, Kar je bil; tud brez miru: Ponižni čolnar opravičen, Gre vesel u Bog’ domu. 4 . Gorje tim , ktere prav posede Al’ prevzetnost, al’ napuh , Ošabne misli in besede Jim rodi hudobni duh. Bog njih zbirališa končuje, Korenine jim suši, Iz sedeža jih ponižuje, Gor’ ponižne posadi. 5 . V katerim se napuh zarase, Kdor se hudobij ti zda: Ta koplje grozno kletvo nase Od pravičniga Boga. Začetek ta je vsiga greha, Nas od stvarnika odloč’ ; Plačilo je tam večna keha, Satan, ogenj , večna noč. 6 . Kaj misliš? kaj si le dozdevaš? O pepel in zemlje prah! Si prazno čast skerbno perdevaš Grešnik! kje je božji strah ? — 135 Poslušaj sveto prerokvauje Čez prevzetno oblačil’ ! Čez to nemarno n upravljanj e, Kaj se bode teb’ zgodil’ ? 7 . Raztergal bom obleko drago , Dal smerad namest dišav; Pobral bom tudi žensko snago, Pleša bo na tvoji glav’. Sramote polna bodeš stala Pred obličjem Jezusa; Lepote prazne se sramVala, Zmotena , zgubljena vsa. 8 . Žene! ve snago le iške V sramožljivost’, ne v laseh ; Se z zlatarn, srebram ne obložite Za veljavo per ljudeh. Le v dobrih delih nestrohljivost, Blagi stan serca miru; Duha krotkost, poterpežljivost Je lepota per Bogu. Molitev. O Bog! ti grešnikam zanašaš, S tim pokažeš svojo moč; Hudobne le 'z ljubezni štrafaš , Šiba greh od nas odloč’. 136 — Zvesto se na-Te zanesemo, Z milostjo vse nas podpri: K obljubam Tvojim pertečemo, Vrata nam do njih odpri, XI. nedeljo po Binštih. Grešnik je gluh in mutast na duši' 1 . irus , Sidon , srečne mesta! Srečno Galilejsk’ morje! Blagor tebi , sveta cesta! Ker po tebi Jezus gre. Ves perljuden se ozera, Vsmiljen čez vse slabost’; Vse težave nam odvera, Daja svojih gnad sladkost. 2 . Oh, težava čez težavo! Vedno gluh in mutast bit’; Timu dela žalost pravo, Kter ne more govorit’. Jezus je na stran postavil Glušica in mutica ; S svojim perstam ga ozdravil, In z besedo: Efeta. 137 3 . Hitro so se vsesa odperle, Revni glušic dobro sliš’; Se jezika zveze zderle, Govori, če kaj želiš. Cela truma se zavzame, Ker ta velik’ čudež vid’; V božji čast’ se hitro vname, Vsim ljudem ga oznanit’. 4 . Tudi, grešnik, ti ne slišiš, Kar je prav, ne govoriš; Kar te Bog uči, ne zmisliš, Le za časno ves goriš. Jezus te v samoto pelje, a) Ti b’ ostal med svetain gluh; Teb’ da praznike, nedelje V cerkvi te uči svet’ Duh. 5 . Skoz to mnogo opravilo Kaže Jezus vernikam, De vse dušno ozdravilo Pride ’z gnade grešnikam. Ker z besedo Jezusovo Svetih zakramentov moč, te od šuma in veselja sveta odloči, de imaš čas svoj revni stan premisliti; sicer bi božjiga vablje¬ nja nikoli ne slišal. 138 — Čisti dušo grešnikovo, Y T dobrimu ga gnada moč’. 6 . Le prevdari vse perložnost’, Tol’k’ nagibkov in dobrot! S tim te vodi le k pobožnost’, Na življenja srečno pot. Bod’, kristjan! za to hvaležen, Ponižuj 8voj’ga duha , De boš večih gnad deležen, In pregreha v teb’ neha. Molitev. Bog! dobrota Tvoja seže, Oh, čez naše vse želje, Naša vrednost mal’ zaleže, Tvoj’ darovi nas rede : Oh, odpusti, kar nas straši, ’Z serca obžalujemo; In perverzi prošnji naši, Kar prosit’ ne upamo. 139 — XII. nedeljo po liiuštih. Od ljubezni do bližnjiga. 1 . 3?rot’ Jerihi, kristjan! poglej Nevarnost polno pot; Kjer je ljudi hudobnih kraj, In tolovajev kot. Popotnik! varno hodi, Ti, angel varh! ga vodi, Razbojniki svoj rop slede. 2 . Na enkrat čez-nj planijo, Kako vsi va-nj pulite? Nevsmiljeno ga ranijo , Pol mertviga puste. Vse tiho zdaj postane, Zbole se njemu rane, Kdo kol’ mu jih obezal bo ? 3 . Le hit’, le hit’, Samarijan, Bolnik je zlo razbit; Noben ne čut’ njegovih ran, Ne aron’c ne levit; Glej, per bolniku temu Brez milost’ gresta memu, Le hit’, le hit’, Samarijan. uo — i. v , Ze pride tje Samarijan, Do revnih milostiv, V razpoke vsih njegovih ran Je olja, vina vlil. Ga na oštarijo spravi, De se popolnim zdravi; Oštirju zadnjič ga zroči. 5 . Cešena hod' ljubezen ti! Prav srečne nas storiš; Tvoj sveti žark nas doleti, Tako nas posvetiš. ’Z serca zbeži zmerzlina, Nastopi uročina, Svetost’ občulljeje sadiš. 6 . Do bližnjih spolni to dolžnost, Kristjan, le vsaki dan ; Pomagaj njemu v vsak’ britkost’, To bodi mu dolžan. Nikdar se ne zgovarjaj, Če moreš , ne prevdarjaj, O bodi mu Samarijan. 7 . Ne beži od nobeniga, Cio vsak je bližnji tvoj, V neveri utopljeniga Opri, na stran’ mu stoj. — 141 Ljubezen je vesela, Le dobro rada dela , Prenese bližnjiga slabost. 8. Ne ljub’ z jezikam ga samb, Ti ljubi njega v djanj’; Z besedo ljubit’ ni težko , Težko je vmreti za-nj. Se zdi scer nemogoče ,, Al’ Jezus vender hoče , Kar ’z milost’ je nam storil sam. 9 . Ljubite se vsi med seboj, Oh, kakor sim Jest vas; Nad tim spozna se joger moj, Če brate ljub’ ta čas. Ljubezen da živeti, Sovraštvo pa terpeti; Če ga ne ljubiš, si vbijavc, 10 . Je padel v grehe bližnji tvoj, O vzdigni ga ’z težav; Slabost tud hodi za teboj, Ti v sredi si skušnjav. Tak’ z bližnjim poterpimo, Povelje dopolnimo, Katero nam je Jezus dal. 142 — 11 . Nar več’ zapovd v postav’ je ta Ljub’ čez vse Boga; Enaka tej je: Ljub’ ’z serca. Kot sebe , bližnjiga. Tako bi vsi spolnili, Kar so preroki vcili, Ko b’ se ljubili med seboj. 12 . Kar hočemo, de bi ljudje ’Z ljubezni nam storil’, Vsi njim storimo , kar žele , In Bog- bo dal plačil’. Vse zgovore z-ženimo , Ljubezni se deržimo, Od Jezusa zročene nam. Molitev. De Teb’ spodobno služimo, Sere naših gospodar! Če hvale vredno živimo, O Bog! Ti daš ta dar; Pelj’ nas med tol’k’ plazovam’ K obljubljenim darovani, Kjer vernim spolniš, kar žele. 143 — XIII. nedeljo po Binštili. Od opravičenja grešnikov. 1 . Bod- češena, o hvaležnost, Cir keršanskiga serca! Ti nebeških gnad deležnost Si nabiraš od Boga: Ti ’z ljubezni božje zviraš, In ’z ljubezni bližnjiga; Zasluženje nam ociraš, Lepi cvet ponižniga. Gledajte Samarijana, Vernim zgled keršanskih del: Gnada božja vam je dana, aj Zdravje duše ste prijel’; Torej Jezusa hvalite , Skerbno premišljujte to: Z gnado božjo zastopite , Grešnik opravičen bo. Vernim grehe in dolge ; Vso gnusobo V. njih pobere, Zveze greha odlete. 2 . 3 . Hitro sveti kerst opere v sv. kerstu. Zdaj po večim božja gnada Sčasama nas prerodi; Nam spokornih del naklada, In pravične naredi. 4 . Če se hočeš spreoberniti, Najti zopet mirno vest, Gnado božjo zadobiti , Je potreba stopnj šest. Tridentinsko svet’ zbiral’še Je učilo vse tako , De boš najde! perbežal’še Zaupljivo per Bogu, 5 . Perva stopnja živa vera V to, kar Bog je razodel; TO pak upanje podpera, Ker je Bog za nas terpel; Groza grešnika prepade, Ojstre sodbe se boji; On opuša vse navade , V sredi greha obstoji, a) 6 . Jezusovo zasluženje Njemu daja upanje , De bo naj del odpušenje Grehov in zveličanje. a) de po poti greha več naprej ne gre. — 345 — Dalje mora saj začeti Ljubit 1 čez vse Boga; Le po Njemu hrepeneti, in zatret’ želje sveta. 7 . Ce pa ljubiš bolj očeta, Sina, hčer al’ pa blago , Tudi se ljubezen sveta V sercu vnela teb' ne bo. Sam svet’ Pavel ga prekolne, Kdor ne ljubi Jezusa , Del pravičnosti ne spolne, Je premagan od mesa. 8 . V peti stopnji zaničuje Grehe iz serca brhkost’; Le zavolj Boga žaluje, Kjer je zvirk use svetost’. Zadnjič mora še sklenili Od pravičnost’ ne odpast’; Križ za Jezusam nositi, Vedno v dobrimu kaj rast’. 9 . Zdaj prevdar’, keršanska duša , Božje gnade čudo to; Naredila grehov suša Tebi je serce terdo. ned, pes**). 10 146 Gnada božja vse premaga , ' Grehov ječo razsvetli, Odjenjuje vsa nesnaga, Dokler dušo posveti, 10 . Grešnik vedno v grehu ostane , Če ga Jezus ne zbudi; Al’ te pota so neznane ; V grehe zajdemo sanu'. Ti možje bi bdi ostali Gobovi vse svoje dni; Če pomoč’ ne b’li iskali, Bi ne b'li ozdravljeni. 11 . O vi z grehi obloženi! K Njem’ povzdignite svoj glas Klič’te v upanji vterjeni: Jezus, Mojster vsmil’ se nas ! Vsi pravični skup spoznajte Gnade božje sveto moč ; Brumno se po Njem ravnajte Dokler se vam dan napoč’. a) 13 . Vera vam je pomagala Opravičenje dobit’; Le bodite, kakor skala, In ne dajte se razbit’. a) dan večniga življenja. H7 Terdno v svetim boji stojte, Vam za večno krono gre; Njega klicat’ se ne bojte, Ljubi bratje in sestre! M o 1 i t e v. Večni Bog! daj nam ’z ljubezni, V veri, v upanji prav rast’; De b’ ozdravljen’ od bolezni, Tebi pel’ veselo čast. Daj ljubiti vse postave Predobrotnih Tvojih ust, Vod’ nas varno na višave, Grehe milostljiv odpust’. XIV. nedeljo po ilinstili. Od časnih skerbi. e skerbi! le stran bežite, K’ me tako nadležvate ; Bolečine odložite, Me preveč obtežate. Moder to samo poterd': Prav prevdar, nikar ne skerb’! 10 » 148 — 3 . Tud nesrečam se ne brani, Bog’ previdi in prevdar’; Vidil boš, de On te ohrani, Le obupaj ti nikdar. Bog je dal od zgorej dol’, Y 7 daj se Njemu in Ga mol’. 3 . Bog bo teb’ pogospodaril, On je dober Oče naš; In ohranil, k’ te je vstvaril; S tim se vselej potolaž’. Le Boga se prim’ zvesto, Bod’ vesel, ne skerb’ tako. 4 . Nehaj že serce topiti, Bog prav dobro vid’ tvoj križ, Ti ga moraš rad nositi, On pomaga; kaj ječiš? On tolaž’ in govori: Le zancs’ se na-Me ti. 5 . Misli v svojiinu terpljenji: Nič, kar Bog da, ni hudo; Križe nosi v tim življenji, Vselej to terpel’ ne bo. Kar pa nimaš, pros’ Boga; On je Oče, in ti da. — 149 — 6 . Glej, kako skerbl za tiče , Ker na polj’ ne delajo; Za vse lilje in cvetlice, Če tud nič ne šivajo. ITne so nasitene; Te lepo oblečene. 7 . Le ne skerb’, kot ajdje znajo, Kakor, de b’ Boga ne b'lo; Sej Očeta otroc’ poznajo, Vse od tod je nam došlo. Do stvari vsih ima ključ, Da po temi svetlo luč. 8 . Če se kaka reč permeri, Ne žaluj, Bog dopusti; Stanoviten bodi v veri In keršanski čednosti. On ves dober gospodar Svojih ne pozab’ nikdar. 9 . Če tud brumen zad ostane, Sej ostane, kar je res; a) Če hudoben čez-nj plane, Sej to vidi Bog z nebes. a ) pobožnosti mu nobeden ne more vzeti. 150 - Knialo sodbo Bog' stori', Le počakaj brez skerb/. 10 . Derži se zvesto resnice, Ce se tud pogrezne svet; Kakor Noe sred’ krivice, Ti ne nehaj prav živet’. Bog pomaga, upaj va-nj. Živi v svet’ ljubezni za-nj. 11 . Le ne boj se, duša draga, Sej ne mahaš tje v en dan; Glej, tvoj Jezus vse premaga; Vedno le v resnic’ ostan’. Štor’ dolžnost, ne boj se nič, Bog bo za-te opasal meč. 12 . Po Njegovih živ’ besedah , Ak’ bi teb’ za glavo šlo; Na-nj poglej v vsili potrebah, Oče ljub’ otroke zlo. Ce se zemlja tud odpre, Tebe vender ne požre. 13 . Kadar hudiga kaj pride, Misli: Bog tak’ hoče ’met’; Zadnjič se na dobro zide, Uči se voljno terpet’. — 151 Sveti naj ti vere inč, Bog skerbi, in da pomoč. Teb’, Gospod, ves tek življenja, Vse kar imam, izročim: l)e tako se, sred' svarjenja, V živi veri podučim. Vari mene v grehe past’, De bo Tvoj’mu jmenu čast. Z vednim vsmiljenjem obvari Svojo cerkev tu na svet’, Z močno gnado gospodari, De ne bomo v mrežo vjet’. Kar nam škoduje, odpod’, V sveti raj nas verne vod’. XV. nedeljo po Binštiii. Zdihljaji matere katoljške cerkve čez grešnika. ^je bom spet dobila a) Svojiga sinu , 14 . Molitev. l. Žalovanje evangeljske vdove. — 152 Ker se bom vernila Žalostna domu ? On je bil tak’ ljubi sin; Oh , ti žalostni spomin! Kam jest revna mat’ Hočem se podat’? Kje si ljub’ otrok ? 2 . Oče naj’ je ljubil ’Z praviga serca; Kmalo si ga zgubil, Pustil je oba. Kdo me zdaj zveselil bo K’ moj’ga sina ven nesč V temni globočin’ Bode ležal sin: Meni je umret’. 3 . Jest sim b’la vesela, K’ mi je rekel mat’! Kar sim le želela , Mi je storil rad. Zvenil je, kot rože cvet V silni uročin’ po let’; Oh, gotov’ je to Sklenjeno tako, De je mogel vmret’. — 153 — 4 . Mati milo toči Žalostne solne; Čuda, de ne poči Od britkost’ serce ! Kdo kol’ tako moč ima, De življenje mertvim da ? Slišim , de en sam , Jezus imen’van, Zna leto storit’. Tud čez nas se joka Ena dobra mat’; Konca ni nje joka. Nas obžalovat’. Mat’ katoljška cerkev je, Ta nas ljub’ otroke vse. V grehe smo zašli, Al’ speljani b’li; Greh je dušna smert. 6 . Pole, jest udova Jokam v temu stan’. Mene žalost nova Peče noč in dan. Moj’ sinovi vsi lepi V greha sužnost so zašli; 354 — V grehe se podal'. Mene zaničval’, Šli so v Babilon, a)- 7 . Jest sim jih ljubila, Sebe ne tako; S težo jih zredila, Zdaj jih več ne bo. Jest zdihujem le na tleh ; Bog 1 perpelji zopet jih K men’ na pravi dom ; Varvala jih bom Skerbno Teb’ na čast. 8 . Bog je dal nam gnade In velik’ dobrot, De kristjan ne pade Iz te ozke pot’. Tam otroci stradajo, Tukej jih pa čakajo Mnogi Jezusov’ Shranjeni darov’; Kdo jih bode vžil? 9 . Torej ne čudite Se nad mano vi! Žalostni bodite Z mano znanci vsi, a) v mesto grozovitnih hudobij. 155 In povzdignite svoj glas K naš’mu Bogu, prosim vas Ti jih ’z greha zhud’, Gnado jim ponud’, Dokler je še čas. 10 . Vslišana ’z svetiša Upam bit’ tako, De cvetela hiša Nam k veselju bo. Zopet bomo vsi vesel’, Njemu skupej hvalo pel’, Kakor angeli In svetniki vsi Nad spokorniki. 11 . Bod’ vesela dvica In preljuba mat’! Jezusa desnica K teb’ otroke vab’. Mi otroc’ se vernimo K tebi v sklepu terdnimu; Pelji nas na pot, Ktero Jezus hod’, Zvesti Ženin tvoj. Molitev. Naj se očišuje Tvoja cerkev zdaj, 156 — De ne omaguje, Jezus! moč ji daj. Daj ji takšino terdnost, V kteri raste vsa svetost, Daj ji dober dar, Kot oko jo var’ In k nebesam pelj’. XVI. nedeljo po Binštih. Od bolezni. 1. «3 ezik moj se spodtikuje, Groza trese serca glas; Oh, moj duh ves omaguje, Težo dela vsaki las: a) Ce premislim vse darove, Ktere Bog da ’z visočin, Ker rosi nam gnade nove V sredi silnih bolečin. 2 . Prah iz pot’ vihar pobere , Z drevja zlo perrašen list, Močne zveze nož razdere, In zlato se v ognji čist’. s) Se bojim sodbe zavoljo gnad, kterlh prav a® obračam. — 157 — Glej tako tud nas kristjane Cist’ bolezen in britkost, Nam zaceli dušne rane, Vživat’ da miru sladkost. 3 . Moj kristjan! le ne pozabi, Kadar ti močno zboliš, K sebi mašnika povabi, De se vredno spokoriš. Dušno hrano bo pokazal, Jezusa ti bode dal; S svetim oljem te pomazal, Zaupljivo boš zaspal. 4 . Tud poklic’ ozdravljenika, Vbogaj, kar ti rekel bo; Pros’ Boga vsih pomočnika, On ozdravi tud telo. Vse skerbi sveta odloži, V božjo voljo se podaj, Bolečine ojstri noži Režejo za sveti raj. 5 . Blagor vam, perljudna družba, Kter’ bolnike opravljate! S to Bogu prijetno službo Si zaklade spravljate. 158 — Tud se bodete navzeli S tim ljubezni do Boga; V bolnih Jezusa sprejeli, Kter plačil’ obilno da. 6 . Kar ste v Mojim jmen’ storili Bolnimu nar manjšimu, To ste Meni posodili Povračvavcu vašimu. Vi ste dali premoženje Streho, postijo Meni v last: Nate zdaj za to življenje , Vse sladkosti polno čast. 7 . Le zaupajte bolniki V svoj’ bolezni na Boga; K Njemu žalostni jetniki Povzdigujte vsi duha: Vsliši, Oče, prošnjo mojo V tih težavah, k’ jih terpim, Pošlji meni gnado svojo, V bolečinah se topim. S. Moč telesa me popuša, In meso se bran’ terpet’; Zmamljena vsa moja duša Je začela smert’ želet’. 159 V Tvojo moč, Gospod, zaupam, V svojo slabo moč pa ne ; Tvoja mila roka s kupam Gnado v slab’ serce daje. 9 . KoFkor bolj terdnost telesa Od bolezni oslabi; Tol’ko bolj Boga, nebesa Duh po upanji želi. Sej namest telesne hiše, Ktera kmal’ poderta bo, Bomo najdli tam seliše Brez trohljivost’ per Bogu. 10 . Kratka, lohka je težava, Ce se nam tud težka zdi, Gori čaka večna slava , Kjer telo se prerodi. Sej na to, kar je na svetu, V sveti ver’ ne gledamo; Po dobrotah per Očetu Zaupljivo segamo. 11 . Torej, bratje, porosinto Suhe serca vsaki dan; V živi veri prenesimo Bolečine hudih ran. 160 — Hoč’mo z Jezusam živeti, Priti gori v svet’ nebo: Moramo na križu vmreti, Tamkej vse dopolnjen’ bo. Molitev. Tvoja gnada naj nas var’je, Vedno prosimo, Gospod! Kakor luč presvetle zarje IVaj pred nam’, za nami hod’, De b’ skerbel’ za dobre dela V svet’ ponižnost’ in krotkost’, Hiša zlata nas sprejela ’Z te doline vsili britkost. XVII. nedeljo po Binštili. Od ljubezni božje. i. erni I povzdignite očesa , Cerkev že gleda na vas; Brumno odprite ušesa, Poslušati materni glas. V veri pokaže nam božjo lepoto, Z ukam odjemlje duhovno slepoto; Ljubiti Boga izročuje Iz serca in cele moči. — 161 — Silno veliko ljubezen Skazal je milostljiv’ Bog'; Dušam ozdravil bolezen, Poplačal za grešnike dolg. Mir in veselje 'z ljubezni izvira, Božje zamere mogočno razdira, Nas k angelov čast’ povišuje, Nam kaže nebeške reči. 3 . Božja ljubezen ogreje, Zemljo z življenjem navda; Zvezde na vsokim razšteje, In solnce s plamenam obda. Iskra je živa in duhu perpeka, Vleče, potegne k nebesam človeka ; V nji Kerubim, Serafirn plava, Le satan, k’ je nima, tcrpi. i. Ak’ bi jezike govoril Angelov ino ljudi, Vedil in znano vsim storil Vse, kar se v naturi godi; Ako bi ’z vere snežnike prestavljal, Revežem živež, obleko perpravljal; Je prazna posvetna veljava; a) Ljubezen tem’ ceno deli. ») Vse to brez ljubezni do Bogi nima ne eene, »e vrednosti. bolinar. ned. pesm. 11 — 163 5 . Krotka vsa in zanašljiva, Vedno le dobro želi', Jezna ni, ne nevošljiva, Resnice se razveseli. Drugih krivice pa z voljo prenaša , Zvedit’ resnico ponižno popraša; Vse ver’je in prosi, ker upa Prejeti dobrot od Boga. 6 . Bog je tako ta svet ljubil, De je dal svoj’ga Sinu, Kter’ga je nekdaj obljubil Človeku tak’ ranjenimu; Jezus je sklenil na križu življenje , Vernim pomaga Njegov’ zasluženje; Zdaj zopet iz milosti kupa Darove in gnade nam da. 7 . Brumni kristjani! ljubimo Jezusa ’z cel’ga serca, Radi zapovdi deržimo Poterjen’ od svefga Duha, V kerstu se j’ gnada po sercu razlila, K dobrimu grešnike vse prerodila: Po veri postavo spolnimo, Kristjani!"sej to ni težko. — 163 — 8 . Torej se varimo greha, Smertniga žela moči, Božja prijaznost preneha, Ker grešnik je vreden več ni. Le, ker je grešuica močno ljubila, Je odpušenje vsih grehov dobila. Zvesto ga vsi tukej ljubimo, Perpravljeno tam je nebo. 9 . Starši! otrokam zročujte Vse, kar nam Bog zapove , Vedno jim zapovedujte , Naj v sveti ljubezni žive; Tudi per jedi, na potu, per delu, Zjuti ej in zvečer, k’ se bode vam zdelo, Otroci! Boga mi ljubimo ; Vse mine, le Bog, ta ne bo. Molitev. Satan nas zlo napeljuje, Tebe žaliti, Gospod! Naša terdnost omaguje, Ti var’, de nas, Tvojih , ne zmot’. Vžigaj nam serca do Tvoj’ga veselja, Noter zapiši vse svete povelja, Deb’ Tebe zvesto se deržali, Te v čistimu duhu ljubil’. a ) Opominjajte otroke k pobožnimu življenju. 11 * — 164 — XVIII. nedeljo po Rinštik. Od miru po odpušenih grehih. Nam, ki na-Te upamo ; Milost čez nas razšir’, ’Z serca k Teb’ zdihujemo. Preroki so obljubili, De Bog- se rad usmili; Rekli so meni: Pojdemo v hišo, V hišo Gospoda; v tem veselišu Najdem popolnama mir. Miru pa ti, kristjan, Po kterim hrepeniš, In cerkev prosi za-nj, Brez pokore ne dobiš. Serce, pregrehe njiva, Nikdar mini ne vživa; V brumnimu duhu rožce poganja, a) Duši prijetnost da brez nehanja; Pridi že k meni svet’ mir. 1 a) sveti mir. — 165 — 3 . Zaupaj, verni sin! Teb’ so grehi odpušen’; Studenci bolečin Milostljivo zamašen’. Al’ Judje so mermrali, Preklinja , tak’ so djali. Niso učili poti te prave, Tud ne čutili greha težave, Jezusa svete oblast’. 4 . Zdaj reče bolnimu : Vstani, svojo postijo vzem’! Per zdravji polnimu Vedno Moj’ besed’ verjem’. In množ’ce so se zbale, Bogu vso hvalo dale. Grešnik! obleci britko žal’vanje! Blagor je njemu, kdor odpušanje Svojih pregreh zadobi! 5 . Če res se spokoriš , Svojih grehov čist’ spoveš; Tud gnado zadobiš In domu potroštan greš Glej šiba, roka, strela a) Je nad teboj visela; *) dokler greh delaš, te vse to plaši. Tud razžaljenje božjiga obraza Tresilo te od dušniga mraza: Zdaj je to zginilo stran. 6 . Bolezen dela strah, List šumeči te plaši; Serce nikol’ per gniah’, a) Poželenje te duši. Pred tabo smert britkosti, Za tabo pak ojstrosti; b) Ogenj s plamenam, štrafenge večne Martrajo silno vselej nesrečne; Človek! zdaj peklu se vbran’! 7 . Če Jezusova oblast Grehe tebi odpusti; Ti bodeš božja last, Vživaš zopet mir vesti ; Svet’ Duh te navdihuje, K nebesam napeljuje, Smertniga žela grozo preženeš , Butaro križev serčno zadeneš ; V upanji hodiš naprej. 8 . Odjenja moč zavez, Ktere v grehih te derže; Odjenja tud zares Moč duhov, k’ u te preže. a) Kolikor več poželenju pervoliš, toliko huji j e » ktere te per sodbi čakajo. i 67 ■=- Zaupanja zdravilo, Zveličanja plačilo Dušo povzdigne na perutnicah, Kjer se v nebeških čistih sladčicah Zvoljeni že vesele. 9. Bod’ torej prav vesel, Zbrisan je pregreh spomin; Glej zopet te je vzel .Jezus ’z groznih bolečin. Svoj’ svet' telo ti daja, Z rešnjo kervjo napaja: Duša Ga prejme , živiga vživa; V tebi večerja, v tebi prebiva. Hvali Ga , hvali kristjan! Molitev. Prot’ tebi naj serce Hrepeni vsim grešnikam, Do sebe vse želje Jezus ! Ti povzdigni nam. Meso se nam upera, De gnada nas podpera. Sveto veselje Tvoje dobrote V raji sladkosti dušne toplote Kazal bo večnosti dan. — 168 — XIX. nedeljo po Kiiištiii Od nebeške svatovšine. 1 . ljubi šotori Na Tvojih, Gospod, zelenjavah! Presveti častitljivi dvori Na večnih planjavah! Moja duša gor’ zdihuje , Od želja se povzdiguje; Serce in telo K živim’ Bogu V svate nebeške priti želi. 3 . Gospod! Ti si ’z milost’ Zapustil častitljivi sedež, Zgubljene nas iz nevošljivost’ Popolnama rešiš. Nisi revnih nas pozabil, K ženit’vanju vse povabil; Aposteljni vsi Hlapci so b’li Jude, neverne klicat poslan’, 3 . O svete nebesa Vse polne sladkost’ in veselja! Povzdigni ti vernim očesa Zamaknjena želja! — 169 — V večnim miru je počitek, Brez strahu dobrot užitek ; In tam per Očet’ Večno živet’, Jezusa gledat’, duh koperni. 4 . Naš Jezus pogerne Poklicanim mizo veselo; Prijazno se k svatam oberne Za brumnosti delo. Tam so trume kerubinov, Brez števila serafinov, Duhovi svetli. Svatje lepi, Vsak je v ljubezni božji užgan. 5 . Kaj moti vas, svatje! K večerji še nočete priti? Pristave, kupčije, o bratje! Nehajte ljubiti : Hlapce ste gerdo vmorili, Jezo kralja razdražili$ Poslal bo vojsko, Vas bo tako Rekel pobiti, mesto požgat'. 6 . Zdaj hlapci poslani Gredo ven na cest izhodiša; Glej dobri, hudobni vpeljani, In polna je hiša. Kralj med njim’ človeka vidi, K’ svatov oblačila nima ; V unanje teme Z njim zapove, Kjer bo škripanje večno z zobmi. 7 . Britkost je zadela, Oh, Jude povabljene svate; In smert je brez milost’ požela Te ljubljene brate, a) Ker preroke so pregnali, Jezusa pa v smert izdali, Brez vere žive , Zmotene ovce, Ljudstvam pa vera Jezusa svet’. 8 . Premislimo, bratje ! Nevredni ’z nevernih odbrani l Po milost’ poklicani svatje ! Smo verni kristjani. Grehe v solzah operimo , Za ljubezen prav skerbimo, Bodimo le vsi V veri zvesti, Večno večerjo hoče nam dat’. a) Judov \ Jeruzalemu pomorjenih je bilo enajst sto tavžent. — 171 Molitev. O srečni svetniki! Vi svatje Gospodove hiše ! Vi vid’te per mizi veliki Prečisto svetiše! Bog! zaderžke nam odženi, V naše serca gnado deni; Daj vernim prostost, Sveto krotkest, Svatovš’no večno v svetimu raj’. XX. nedeljo po Ilinštih. Nauk po Evangelii. 1 . JUaženimo glas jezika Danes, jutri, vsaki čas ; Oh , spoznajmo , de velika Milost božja je do nas. Nas ravna z obilno srečo K sebi, včasi pa z nesrečo. 3 . Temu sinu da bolezen, In očet’ zaupanje; Tudi vero in ljubezen Skoz telesno zboljšanje. Vera sina in kraljiča, Ker je živa, izveliča. — 173 — 3 . Bog tako tud z nami dela, Ce smo Njega zapustil’; De b’ se vera v nas unela, Mi se k Njemu spreobernil’. Dušo ozdravlja tud nesreča, Zguba al’ slabost pečeča. 4 . To nam David sam spričuje: Dobro meni je , Gospod! K’ me nadloga ponižuje; Varli in učenik mi bod’. Tvoja šiba naj perpelje V cerkev ljudstva prav vesele. 5 . Kadar nam zboli živina , Voda žito potopi: Toča , vojska in dragina Naše grehe pokori; Se pregreham odpovejmo , Vsih prav čisto se spovejmo! C. Svojih bratov ne dolžimo , Bog je to poslal čez nas , Jeze na-nje ne deržimo , Miren naj bo naš obraz. Blagor nam, če nas poniža Bog na to al’ uno vižo. — 173 — 7 . Tebi naj serce ne vpade, Če tud naglo ne dobiš, Bog’ perpera le zaklade, De bolj prosiš , hrepeniš. Glej, zaupnost teb’ darove Dol’ rosi in gnade nove. 8 . Gospodarji! gospodinje ! Dajte poslam lep izgled : Varite skerbno družine V slabo drušino zajit’. Cujte, ker je vam zročena, De ne bode pogubljena. 9 . Brumni! rad’ zvesto molite , Sramožljivi in krotki K zakramentom perstopite, Božja čast naj v vas gori. Kdor skerbi za svoje nima, Ta je vero tud zatajil. Uolitev. Večni Bog! o milost skazi, Odpušenje nam dodel’, Svojo jezo potolaži, S svetim iniram razvesel’, De bi čistost zadobili, Tebi brez strahu služili. — 174 — XXI. nedeljo po Binštih. Od ljubezni do sovražnikov. l. JE^aj je težji, kot ljubiti Svojiga sovražnika? Mu zamere pozabiti Iz ljubezni do Boga? Ce naturo slabo vprašam, Te zapovdi ne pozna; Ce sovražnikam zanašam, Me pa draži smeh sveta. 2 . Kaj je slajši, k’ odpustiti Njemu, k’ nas po krivim eert’? Ga popolnama ljubiti, Kakor Jezus, clo do smert’, Serd, togota in mašVanje Je nevernimu krepost: Milost, mir in zanašanje Pelji verniga k svetost’. 3 . Kaj pomaga tebi jeza, Ker sovraštvo še deržiš ? Veden ogenj dušo peza, Še po noči v mir’ ne spiš. — 175 — Seb’ storiš nar več’ nesrečo , Odpušenja ne dobiš ; Milost božjo , večno srečo Najdeš, ako odpustiš. 4 . Kar je teb’ sovražnik storil, Tiara v sere’ nikar ne nos’ Jezus je tako govoril: Se Boga za njega pros’. Misli: Sej ne ve, kaj dela! Oče milostiv’ odpust’; Ker slabost Ga j’ prehitela. To naj sliši ’z tvojih ust. 5 . Tud se spomni na dolgove, Kar Bogu si ti dolžan j Vsaki dan perdevaš nove, Kaj bo enkrat, moj kristjan Ti dolgovi so pregrehe, Tol’ko tavžent jih storiš ; Torej pojdeš v večne kehe, Ako bratu ne odpustiš. 6. Majhno je dolga števenje, Raven hlapec mal’ dolžan; Pride v ječo in terpljenje, Poterpljenja ni več za-nj. — 176 — Kak’ bo tebe Bog pogledal, K’ terdovratnost tvojo zve ? Vse hudo si brat’ naredil, »Se pred tvoje oči ne sme. 7 . Kam je jeza perpeljala Kajna perviga sinu ? Kakšen sad bo tebi zdala Jeznimu , sovražnimu ? Kakoršna bo naša mera, Naj bo dobro al’ hudo ; Tak’ uči nas sveta vera , Tudi Bog povernil bo. 8 . Če se bodeš pa premagal, Lačnimu dal piti, jest’; a) V vsak’ potrebi mu pomagal, Njega bode pekla vest. O žerjavea silno peče , Milost pa sovražnika ; Ta stori, de sam perteče, K sprav’ desnico teb’ poda. 9 . Hočeš enkrat ti v nebesa Priti, ljubi moj kristjan! Rad odperaj voljne vsesa Tim besedam vsaki dan. a) lačnima sovražniku. — 177 — Tvoj’ darovi in molitve Zunej sprave so za nič; Tvoje čednost’ prazne , plitve , Sveta cena zgine preč. Molitev. Var’, Gospod, svoje družine S plajšem vedne milosti, Ce le Tvoja hramba mine , Nismo od težav prosti. De bi v dobrimu služili Tvoj’mu jmenu tu zvesto, De bi enkrat tam dobili Nam namenjeno nebo. XXII. nedeljo po Binštih. Od Mnavšiue; po Evangelii. 1 . Povzdigni se čez prazni svet, Ljuba duša moja! Po Bogu začni hrepenet’, On je sreča tvoja. Na zemlji so hinavci, Postave prazni bravci, Ktere Jezus čert’. Dolinar, ned. pesm. 13 — 178 — 2 . Hudobne serca in želje So Bogu gnusoba , Njih usta vedno govore Laž in nezvestobo. Zvijača njih jezika Je strašna in velika, Sapa daja smert. 3 . Učil je Jezus božji Sin Svetlo pot resnice ; Sveto je mož tol’k’ bolečin Živel sred’ krivice; Bolnike razveselil, K’ je zdravje jim dodelil Oče vsih sirot. i. Je prav, so Mu hinavci djal’, Dacjo dat’ cesarju? Tud dačni dnar Mu pokazal’ In napis na dnarju. V njih sercih Jezus bere, Nastave modro zdere, Čudno jim razsod’. 5 . O blagor njemu, kter ni bil Na hinavcov potu ! Se med hudobnim’ ni mudil, Slušat’ jih ni hotel! — 179 — Njih sedež je prekleti, Na njemu ne sedeti, Vari se, kristjan. 6 . Pravični, prav’jo, nam nasprot’, Sodi naše dela; Storimo, de ga bode s pot’ Naša mreža vzela. Z zvijačo ga vjemimo, Lesa mu v kruh denimo, Bo zmed nas pobran. 7 . Vi prazne sklepe delate, Gadov rodovina ! Na ogenj derva devate, To bo bolečina! Pravične Bog ohrani, Od vas odstop’ na strani, In se smeja vam. a) 8 . Gospod se kmalo razjezi, Palico povzdigne; K maš'vanju vam, vi grešniki, Vsim stvarem pomigne; Te svoje pak izreže: Iz vaše skrite mreže, In jih reši sam. a) zavoljo vaše nesreče. n* — 180 9 . (Gospod! u stiskah ves ležim, Grešnik me pomaka ; Pomagaj , k Tebi perbežim, Revež na-Te čaka. Le k Tebi se zatečeni, Teb’, Oče, tožim, rečem: Bod’ mi pomočnik! Molitev. Bog ! perbežal’še in pomoč ! Prošnje cerkve vsliši; Presveti Oče! daj nam moč, Z gnado nas obiši. Te pros’mo z živo vero, Daj nam obilno mero, Kar Te cerkev pros’. XXIII. nedeljo po Binštih. Jezus da duši svoj mir. reblago in sladko veselje Jezus duši da; Dopolni njene silne želje, Sabo jo navda. — 181 — Ta sveta sladkost Odganja britkost, Mirne vetrove, Svete godove V Jezusu duša dobi. 2 . Presrečni višic zaupljivi! Jezus gre s taboj; Tvoj’ hčeri, roži razcvetljivi Da življenje koj. Tud bolno ženo Z nadložno kervjo, Ker je verjela, De bo prejela , Mojster ozdravit’ hiti. 3 . Ker On u hišo višca pride , Godiee spodi; To deklico za roko prime , ’Z spanja jo zbudi. Če njega želiš, Po Njem hrepeniš, Mirno Ga iši V višica hiši; a) Množ’ce šumeče več ni. 4 . Brez Njega ti le v grehe zajdeš , In ne znaš domu; *) V samoti, ne med svetam. — 182 — Preljuba duša! tu ne najdeš Blaziga mini. a) O Jezus! le hit’! Me skorej rešit’; ’Z dušne pušave V Tvoje dišave Tvoja nevesta želi. 5 . Od žeje, truda omagujem, V ti velik’ suhot’; Iz globočine k Teb’ zdihujem V žalostni samot’. Sovraži me svet, Skerbi me živet’; Mir bom iskala, Nikdar nehala , Hribe, doline prešla. 6 . Zastonj išeš miru nevesta , Če obhodiš svet; Ni kraja, ne vasi, ne mesta Za ta sveti cvet. Jest dobri pastir Dam svojim prav’ mir; Pridite k Meni Vsi zapušeni Tu so studenci miru! a) Stanovitniga miru, nar manj ga boš najdla v greh®' — 183 — 7 . O pridi mir presvet’ in slajši Ko presladki med! Ti si od biserov še drajši, O svetnikov jed! V zapovdih zvesti In čiste vesti, Terdni v ponižnost’ Zajmejo ’z milost’ Brumni od tega daru. Kolitev. Gospod! odpusti zadolženje, Vsi Te prosimo, Daj svojim Ijudstvam zvez rešenje, Ktere nosimo. Kako nas teži, Kar greh naloži! Tega je dosti, Daj se že spros’ti ? De nas bo milost obšla. Poslednjo nedeljo po Binštih. Od sodnjiga dneva. 1 . Prosim te, o človek! milo, Pusti enkrat svet na stran’; — 184 — Misli, kaj se bo godilo Na prestrašili sodnji dan. Spomni se, kaj bo pred sodbo, In po sodbi še naprej ? Svet bo štrafan za hudobo, Grešnik pa na vekomej. 3 . Glej, na neb’ in zemlji kmalo Čudeža , o grešnik, ti! Solnce bo temno postalo, Luna bode kakor kri. Strašne iskre b’jo letele Po vsim svetu čez in čez; Zvezde bodo otemnele. Padle doli od nebes. 3 . Tak potres bo in gromenje, De se bode tresel svet; V morji bo valov šumenje; Grešnik! takrat bo trepet! Vsa zverina bo tulila. V vod’, na suhim tud tako; Ne bo jedla, ne bo pila, Le zdih’vala bo v nebo. 4 . Ogenj iz nebes bo stajal Kamne, skale in gore : Uročino od sebe dajal Čez lesove in polje. 185 — Mertvi! hitro vsi vstanite, Angel božji kliče zdaj, Merzle grobe zapustite, Pejte k božji sodb’ naprej. 5 . Vse meso bo hitro vstalo, Vsi na enkrat bodo tam ; Znamnje se bo perkazalo, Svetli križ pred Kristusam. Kristusov obraz bo strašni, Grešnik! kaj boš tam počel? Pogubljeni bodo plašni, Kdo jih bode v varstvo vzel? 6 . Vsi na enkrat bodo vpili: Padite gore čez nas ; Bote nam obraz zakrili , Ve, doline! skrite nas. Glej k sramoti razodeti Bodo tvoji grehi tam, K’ nisi tel serca odpreti Zgrevano pred mašnikam. 7 . Morebit’ se, grešnik, smejaš! Tebi to v serce ne gre; Grehe po navadi delaš, Meniš , Bog za to ne ve ? K' bo pregreha te obsula, V svoj’ sramoti bodeš stal; 186 — Kadar sodba bo minula, Bo zgubljenim Jezus djal: 8 . Poberite se, prekleti, V večni ogenj pejte zdaj ; Tamkej morate goreti Vselej in na vekomej. Oh, prežalostno Iočenje! Oče pojde od sinu; Mož bo šel od svoje žene U nebo, ali v pekel. 9 . Tam se ločjo od Očeta Otroci, bratje in sestre; Tud gospod od svoj’ga kmeta V žalost al’ veselje gre. Vid’li bodo pogubljeni Iti zvoljene v nebo: Njih pa čaka brezn ognjeni, Kjer bo duša in telo. 10 . Verna duša spremišljuješ Ta prestrašni sodnji dan; Oh, presodi se, al’ pojdeš Takrat tje na desno stran? Kaj je torej teb’ storiti, Če v pregrehah še živiš? Zdaj jih moraš zapustiti, De tam večno ne goriš. — 187 — 11 . Grešnik! reci zdaj za mano: Milost prosim te, Sodnik! Sej spoznam zvesto pred tabo, De sim velik Tvoj dolžnik. Bog! odpusti meni grehe, S svojo gnado me obdaj: Var’ me priti v večne kehe, Pelj’ me varno v sveti raj. Uolitev. Naše serca vse zaspane Z gnado zbudi, večni Bog ! De zapovdim Tvojim vdane Donesejo sveti sad. De v ljubezni bolj goreči Od obilnih tih dobrot, Bi dosegli v večni sreči Sveti raj, per Teb’, Gospod ! Od sv. nedelje. 1. S?ovzdigni glas češenja, Človek, na višave! Povabi krog stvarjenja, De ’z hvaležnost’ prave Boga častila bode stvar Za slednji milostljivi dar; Spodobi se za kralja Vedna čast in hvala. — 188 3. Al’ zemlje gospodarju Je potrebno vedno, De bliža se k altarju Ga častiti vredno. V nedeljo moraš pa kristjan, Zakaj ta je prav sveti dan, Sosebno ga moliti, Za dan' hvaliti. 3. Per luči tega dneva Je nebo postalo; Cist’ angel že prepeva Stvarniku vso hvalo. Svetloba bodi! bodi dan ! Pobegni noč in tema stran! In luč je zasvetila , Vse razveselila. 4. Skoz Jezusa rešenje Zopet smo dobili Na križu svet’ življenje, Ktero smo zgubili. Ta dan je On premagal smert Je vstal iz groba tam na vert’ Očake je izpeljal, Vernikam k veselju. 5. Ta dan so jogri bili V duhu prerojeni, Svet’ga Duha dobili, V njemu razsvetljeni. — 189 Namest’ sabote so zvolil’, Nedeljo v svet’ spomin terdil’ Stvarjenju, odrešenju Ino posvečenju. 6. V nedeljo zgodcj vstani, Jezusu se zroči; Ker On te tud ohrani Milostljiv’ po noči. Ga moli ’z celiga serca Povsot, u cerkvi in doma; Zvesto ti v božji hiši Sveto mašo sliši. 7. Duhovno opravilo Serca povzdiguje; Svet’ Jezusov’ jedilo Verne posvečuje. V resnici k Njemu se ozri, Božji besed’ serce odpri; Zgovarjanje nemarno Duši je nevarno. 8. K keršanskimu nauku, K litanijam hodi; Deržino pošlji k uku, In otroke vodi. Zvečer razlagaj in sprašuj, K ljubezni božji napeljuj. Nedelje lepo cvetje Naj bo sveto petje. 190 — 9. Vse, kar se ne spodobi, Nimaš ti storiti; Nasproti je podobi Božji v teb’ častiti. Kupčija, igra , del’ in smeh, Pijanost, boj in kar je greh, Ognusi le nedeljo Brumnim tak’ veselo. 10. Ta dan telo počiva, Dušo čez-nj čuje; Od madežev se vrniva, K Bogu povzdiguje, Tak’ zbeži stran sladnost mesa, In vse, kar obteži duha; Nečista udov zveza V peklu večno peza. 11. Od verni, Bog, škodljivo. Celi dan nas vari; Serce teb’ dopadljivo, Pros’mo, nam ustvari, De bomo peli vsi v en glas: Bod’ česen, večni Bog! od nas. V nebesih prav veselo Večno daj nedeljo! Stran. I. Pervo nedeljo v Adventu. OJ Jezusoviga per- viga in drujiga prihoda na svet .... 3 II. Drugo nedeljo v Adventu. Perprava na Nje¬ gov prihod je pokora. 7 III. Tretjo nedeljo v Adventu. S. Janez in ozna- novavci besede božje.10 IV. Ceterto nedeljo v Adventu. Zdihovanje po prihoda Jezusa Kristusa.13 V. Nedeljo pred novim letam. Veselje vernih nad prihodam J. K. 16 VI. V nedeljo po novim letu. Jožef z Marijo beži pred Herodežem; kristjan pred greš¬ no periožnostjo.19 VII. Pervo nedeljo po sv. treh kraljih. Duša željno iše Jezusa v solzni dolini .... 23 Vlil. Drugo nedeljo po sv. treh kraljih. Nauk gd sv. zakona.25 IX. Tretjo nedeljo po sv. treh kraljih. Od žive vere 29 X. Ceterto nedeljo po sv. treh kraljih. Od terd- niga zaupanja zoper raalosercnost ... 32 XI. Peto nedeljo po sv. treh kraljih. Zakaj so hudobni na svetu.35 Xn. Šesto nedeljo po sv. treh kraljih. Čudno Bog varuje katoljško cerkev.38 Strao, XIII. Pervo predpepelnicno nedeljo. Od pokli- canja in izvoljenja vernih ...... 42 XIV. Drugo predpepelniino nedeljo. Od božje besede.45 XV. Tretjo predpepelniino nedeljo. Od dušne slepote grešnika.50 XVI. Pervo nedeljo e postu. Od premagovanja skušnjav . . . 54 XVII. Drugo nedeljo v postu. Jezusovo spre- menjenje na gori nas spomni veselja v nebesih.58 XVIII. Tretjo nedeljo v postu. Žalostni stan kri- stijana , kteri se v stare grehe poverne . 61 XIX. Ceterto nedeljo v postu. Premišljevanje božjih dobrot.65 XX. Tiho nedeljo. Od terdovratnosti nespokor- jeniga grešnika.68 XXI. Cvetno nedeljo. Gloria, laus ethonor; pred cerkvenimi vratmi. ..72 XXII. Cvetno nedeljo. Kaj žegen lesa pomeni . 74 XXIII. Veliko nedeljo. Od Kristusoviga od smerti vstajenja. 77 XXIV. Belo nedeljo. Šege in obljube svetiga kersta.80 XXV. Drugo nedeljo po Velikinoči. Jezus naš dobri pastir.84 XXVI. Tretjo nedeljo po Velikinoči. Opomino- vanje k poterpežljivosti v upanji večniga veselja.87 XXVII. Ceterto nedeljo po Velikinoči. Po evangelii. 91 XXVIII. Peto nedeljo po Velikinoči. Od zaupljive prošnje . 94 Strun. XXIX. Šesto nedeljo po Velikinoči. Perpravlja- nje za sv. Duha. 96 XXX. Binštno nedeljo. Sveta pergodba današnji- ga dneva . 99 XXXI. Verno nedeljo po Binštih. Zoper grehe jezika.102 XXXII. Drugo nedeljo po Binštih. Od sladkosti svete večerje, ali od sv. Obhajila . . . 105 XXXIII. Tretjo nedeljo po Binštih. Pastir Jezus iše zgubljeno ovc6, grešnika.108 XXXIV. Ceterto nedeljo po Binštih. Od ponižnosti. 112 XXXV. Pelo nedeljo po Binštih. Nauk od jeze. 115 XXXVI. Šesto nedeljo po Binštih. Po evangelii — cerkvene šege. . . ..119 XXXVII. Sedmo nedeljo po Binštih. Od keršan- ske modrosti.122 XXXVIII. Osmo nedeljo po Binštih. Uterdite si z dobrimi deli svoje zveličanje .... 126 XXXIX. Deveto nedeljo po Binštih. Jezus joka čez Jeruzalem ino čez nas grešnike . .129 XL. Deseto nedeljo po Binštih. Od prevzetnosti. 133 XLI. Enajsto nedeljo po Binštih. Grešnik je gluh in mutast na duši.136 XI.II. Dvanajsto nedeljo po Binštih. Od ljubezni do bližnjiga.139 XLIII. Trinajsto nedeljo po Binštih. Od opravičenja grešnikov.143 XLIV. Štirnajsto nedeljo po Binštih. Od časnih skerbi.147 XLV. Petnajsto nedeljo po Binštih. Zdihljeji matere katoljške cerkve čez grešnike . .151 * Stran. XLVI. Šestnajsto nedeljo po Binetih. Od bolezni. 156 XLVII. Sedemnajsto nedeljo po Binštih. Od lju¬ bezni božje.160 XLVIII. Osemnajsto nedeljo po Binštih. Od mi¬ ru po odpušenih grehih . 164 XLIX. Devetnajsto nedeljo po Binštih. Od ne¬ beške svatovšine.168 L. Dvajseto nedeljo po Binštih. Nauk po Evangelii 171 LI. Eno in dvajseto nedeljo po Binštih. Od lju¬ bezni do sovražnikov.174 Lil. Dve in dvajseto nedeljo po Binštih. Od hi- navšine po Evangelii ....... 177 LIH. Tri in dvajseto nedeljo po Binštih. Jezus da duši svoj mir . . . . . . . . . 180 LIV. Poslednjo nedeljo po Binštih. Od sodnjiga dneva. 183 LV. Od sv. nedelje.187 p V Ljubljani, natisnil J. R. Milic.