IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH 0KRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Okr. odbor OF — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030. — Naročnina: Celoletna 100 din, polletna 50 din, četrtletna 25 din. — Leto I. Murska Sobota, 5. maja 1949 Cena 2 din Vtisi s prvomajskih proslav Ob šestih zjutraj. Iz zvočnikov bije udarna pesem in se izgublja med hišami ulic. Zastave plapolajo. Pri spomeniku Zmage so postavljeni visoki mlaji. Vrh mlajev prav tako zastave. Po ulicah cvetje, slike, parole in vsepovsod veselo, živahno razpoloženje. Oblaki sicer groze, da bodo nagajali z dežjem, vendar to ne moti razpoloženja. Prvi maj je. Prvi maj — veliki praznik delavskega razreda in ljudje sploh ne mislijo na to, da bi utegnilo deževati. Na doljnjem koncu Titove ulice pri Mestni kleparski delavnici se drenja gruča ljudi. Otvorili so razstavo lokalne industrije in obrti v Murski Soboti To je prva razstave te vrste. Prikazuje velik napredek in dosežene uspehe lokalne industrije v Prekmurju. Gruča ljudi se je vsula v razstavni prostor. Razstava je okusno urejena v novi kleparski delavnici. Tudi delavnica sama je nova zmaga. Velika, zračna in svetla. Prava socialistična delavnica. Tu bo veselje delati — ugotavlja mlad kovinar. Slikoviti so razstavljeni predmeti. Novi izdelki, vsi izdelani v Prekmurju. Razstavljajo kovinarji, metlarji, krojači, šivilje, čevljarji, gozdarji, pečarji, mizarji in še nešteto drugih. Vsak razstavljen predmet je zanimiv, vsak ima svojo posebnost. Razstavni prostor je poln ljudi. Eni prihajajo — drugi odhajajo in zopet se vračajo s tovariši, prijatelji. Zanimivo je. Saj tudi mora biti. Veliko truda so vložili v svoje delo prireditelji razstave. Na dan 1. maja — na svoj praznik so pokazali svoje delo, dosežene uspehe. Ob deveti uri je zalila soboške ulice poplava. Reka ljudi je vrela iz vseh ulic, rajonov, zbirališč. Živa ljudska poplava se je strnila v parku, pred letnim odrom. Udarne pesmi zvene med zelenim drevjem. Zborovanje bo. Prvomajsko zborovanje. Vsako leto je tako. Vendar letos je vse nekam bolj slovesno in veličastno, kot lani in že prej. Množica je zbrana. Prihajajo zadnji. Zborovanje je pričelo. Ljudska poplava je vzvalovila Iz nje veje pozdrav, veder vzklik; ne govorniku — socialistični domovini. »Pesem nam je v srce padla . . .« Množica posluša. Posluša, gleda in doživlja. Iz oblakov je pričelo rositi, toda to ne moti množice. Prvi maj je, nihče ne misli na dež. Pestra je slika, ki jo opazuje množica. Vedra, vesela, razigrana in zdrava. Praznuje Prvi maj — svoj praznik. v goričkih hribih Tudi v obmejnih Čepincih je danes vrvenje, kot že dolgo ne. Prvega maja praznujejo prebivalci vzhodnega kota Goričke svojo delovno zmago. Zadružna dom je dograjen. Velik je, lep. prostoren. Dom je ves v zelenju in zastavah. Okrog doma pa valovi množica Goričancev. Tudi Sobočani so prišli. Graditelje zadružnega doma so obiskale številne kulturne skupine. Skupaj z domačini bodo preživeli veder prvomajski popoldan, skupaj z njimi bodo proslavili njih zmago. »Zgradili smo svoj zadružni dom sami iz lastnih virov. Vse smo vložili vanj delo, material in voljo. Zato bo ta zadružni dom res naš. resnično naš. To čutimo že sedaj...« Korpič, predsednik zadružne uprave in organizator vsega dela je to. Vaščani ga razumejo. Odobravajo njegove besede, vedo, da ima prav, saj jih je uspešno vodil skozi celo gradnjo. Zanimiv je bil nastop kulturnih skupin iz Murske Sobote. Pevci so zapeli. Veselo in razigrano. Mladinci so plesali, harmonika je veselo zvenela. Vse to je bilo nekaj novega za prebivalce goričke vasice. »Prišli bomo še večkrat, obiskali vas bomo še večkrat v vaši zadružni dvorani ..« govori eden od gostov. Zadružniki vedo to. Novi zadružni dom bo prinesel marsikaj; Tudi kulturno življenje se bo dvignilo, razvilo se bo A še posebej dokazuje današnji dan. kako se ustvarja preko kulture čvrsta povezava delavca in kmeta. To je najlepše. Oblaki so se zgostili, pričele so padati kaplje. Množica se ne umakne Gostje pojejo naprej, mladinci plešejo, recitirajo in harmonika zveni. Dež ne ovira zdrave ljudske volje in veselja. Tudi nebo se je zvedrilo. Množica ljudi je zdaj še bolj živahna. Delavci, kmetje, zadružniki; vsi so se pomešali med seboj. Prvi maj je tudi praznik bratstva. Tako lepega praznika še ni bilo v gorički vasi. A še lepše bo življenje, ki bo velo iz zadružnega doma v vas. V Dokležovju so praznovali Na vseh obrazih je bilo brati, da je Prvi maj. Kljub temu, da je nebo sicer zaoblačeno in nekoliko mračno, plapolajo zastave prav tako praznično kot kdaj v sončnih dnevih. V srcih vaščanov je sonce Na licih je nasmeh in radost. Ne samo na licih odraslih. Tudi pionirji čutijo to prazničnost. S praznikom dela je ozko povezan — združen za vas pomemben dogodek in to je svečana otvoritev zadružnega doma, ki so ga pričeli graditi že v preteklem letu pa so ga dogradili v tem; v Prvomajskem tekmovanju. Vsi so ga gradili in vsi so prišli praznovat. Le eden manjka, toda nihče ga ne pogreša in niti spominja. »No zdaj ga pa imamo tudi v naši vasi«, je zadovoljno ugotavljal možak, ki ga je ogledoval od vseh strani. Verjetno je mnogo ur vložil v to delo. Množica hrumi v veselem razpoloženju. Pričakujejo nastopa beltinskega pevskega zbora in folklorne skupine, kot tudi domačega pevskega zbora. Pričakujejo besed gostov iz Murske Sobote. Med seboj ugotavljajo: kdo neki med njimi bo nagrajen. Hrup je potihnil. Vseh pogledi so se obrnili v smer, od koder je slišati glas, ki je našteval nagrajence ... Zlate. . srebrne.. bronaste, značke so razdeljene med najboljše. Pa tudi knjižne nagrade so podeljene in tudi pionirjev niso pozabili. Vsi so delali in tudi vsem najboljšim pripada nagrada Vaščani so s ploskanjem čestitali nagrajencem, ki so s sijajočimi lici odhajali na svoja mesta. Še pozno v noč je bilo slišati hrum praznujoče, veseleče se množice preko ravnine ob Muri. Klici in smeh so se prelivali s pesmijo in vriskanjem harmonike. To je njihova velika zmaga, kateri bo sledilo še več takih zmag. Pionirček, ki je bil nagrajen, še vedno ne more zapustiti svojega zadružnega doma, čeprav je že pozno. Zadovoljno zlaga svoj domino in verjetno premišljuje: »Kdaj bomo zopet kaj gradili, da bom zopet s svojimi brigadirji zlagal zidake.« zidake.« Preko valujočih žit valovi pesem in pripoveduje vsem, ki ji prisluhnejo, o veliki moči naših preprostih ljudi, o volji, ki nikdar ne omaga. Marsikdo ki je slišal te bodre zvoke zmagovite mnočice, je moral priznati: »Ti ljudje pa se ne bodo nikdar izneverili klicu Partij el« Frontovci v Odrancih tekmujejo Na gradilišču zadružnega doma v Odrancih je vsak dan bolj živo. Ko so slišali Odrančani, da hočejo gradietlji zadružnega doma tekmovati ne samo z njimi, ampak z vsem okrajem, so se tudi sami zbrali na gradilišču in pričeli z delom, ki je bilo mnogo bolj živahno kot kdaj koli do zdaj, saj tekmujejo! Zadali so si nalogo, da bodo že do prvega maja namestili v svoj zadružni dom trgovino, ki bo potlej redno obratovala. Iniciativo za to je dala Fronta. Bile so materialne težave, ki pa niso bile ovira graditeljem, ki so z veliko voljo pristopili k delu. Gradiditelji zadružnega doma tekmovali podrli ter obtesali. Za to sta dala iniciativo tov. Jerebič in Fleolec, ki sta bila vedno vestna in delovna. Vaščani zadovoljno pogledujejo visoko zidovje zadružnega doma prav na tistem mestu, za katerega so mislili, da je neprimerno in da se na njem ne bo dalo graditi. Seveda, ta misel ni prišla sama od sebe. Med ljudstvo so jo vrgli tisti, ki se jim je dom zdel nepotreben, kot se jim zdi vse novo nepotrebno. Frontovci pa so dejali: nemogočega ni! in so zagrabili za delo. Zdaj so zadovoljni. V delo je vloženih več stotin delovnih ur — majhen doprinos socialistični graditvi naše vasi, velik uspeh Odrančanov. Samo v poslednjih dneh so prepeljali preko 500 kubikov zemlje za zavažanje in pripravili tla za notranje čiščenje. V kratkem bodo tudi vso električno napeljavo montirali, da bo dom lep in prijazen tudi po večerih — takoj v prvih dneh, ko si ga bodo prišli ogledat člani uprave za gradnjo zadružnih domov še preden bo v njem nameščena trgovina in ostalo. Še veliko drugih gradenj je poleg zadružnega doma. Gradi se še krajevna stavba, v kateri bodo razne krajevne pisarne in še okrog 10 privatnih stavb. Prošnje za gradnjo je vložilo še okrog 40 gospodarjev, ki se že tudi pripravljajo na gradnjo. Vse to pa ne ovira Odrančanov pri gradnji zadružnega doma. To so uspehi in delavnost vasi v ravenskem Prekmurju, ene izmed mnogih, ki so pristopile k delu z zavestjo in voljo, ki je lep odgovor klevetnikom. To je vas, ki ve, kaj pomeni graditi socializem v deželi, saj bo dala že preko 200 delavcev v industrijo. številke, ki jih ni mogoče zakriti, saj je dala že preko 200 delavcev v lep odgovor vsem tistim, ki si še upajo povedati, da se pri nas ni dvignil nivo življenjskega standarda; vsem tistim, ki skušajo zakriti resnico pred samim seboj in zaslepiti še ostale. Gradnje so zgovorna priča novega, saj se v starem — v prejšnji Jugoslaviji ni niti v 10 letih zgradilo toliko kot zdaj v dveh letih. To je vse samo iz Odranc, a koliko se gradi še drugod po drugih vaseh naše domovine. J. Frotovci pomagajo pri melioraciji Prekmurja Na dan pričetka m. kongresa Ljudske fronte so prišli prvi. Tega dne je zavela preko zelenečih polj ob Murski Soboti mogočna, udarna pesem dela. Zapele so lopate, krampi in samokolnice. 6000 delovnih ur — to je bilo darilo frontovcev Murske Sobote III. kongresu. Na delovišču je tega dne vrela in kipelo. Melioracija Prekmurja je ogromnega pomena za naše gospodarstvo. S kopanjem kanalov, prekopov, z regulacijo, izsuševanjem in drugimi melioracijskimi deli bodo iz nerodovitnih predelov Prekmurja nastala bogata, plodna polja. Veliko dela, veliko truda bo treba za izvedbo tega. Samo v letošnjem letu bo treba izkopati velikanske količine zemlje, na sto tisoče kubikov. Pri vsem tem bo potrebna precejšnja delovna sila. Ogromnega pomena je tu pomoč, ki jo lahko nudijo naše frontne organizacije. V mnogih vaseh so frontovci v svojih letnih in mesečnih delovnih planih postavili tudi obvezo: toliko in toliko brigadirjev za frontne brigade, ki bodo izpremenile izčrpano prekmursko zemljo in nerodovitno ledino, močvirja, v bogato rodno, plodno polje in na ta način prinesle blagostanje, dvig življenjske ravni ne le zase; tudi za vso domovino. V soboškem okraju so bili frontovci mesta Murske Sobote prvi, ki so se odzvali pozivu zemlje, ki kliče k delu, poziva v trdo a plemenito borbo za lepše, srečnejše življenje. Tisto soboto popoldne je bil začetek. Majhen začetek, kateremu slede velika dela združenih moči. »S tem izkopom bo ustvarjen vodni razbremenilnik, ki bo preprečil poplave spodnjega toka Lendave, ki ob deževnem vremenu vsako leto razlije svoje vode iz struge čez žitne posevke in druge nasade ...« razlaga tovariš iz uprave »Vodograda« in kaže z roko na široki izkop, ob katerem se pripogibajo postave s krampi in lopatami. Ob robu Murske Sobote, počez po ravnini od reke Lendave do Mure pri Petanjcih bo izkopan širok razbremenilni kanal. Izkop tega kanala je predviden za letošnje leto. Kanal bo omogočil tudi kanalizacijo Murske Sobote in znatno znižal talno vodo. Danes delajo pri izkopu frontovci treh obmurskih vasi: Satahovci, Sodišinci in Murski Petrovci. Ena in štirideset jih je na tem koncu delovišča. Pomladno sonce toplo pripeka. Mišičaste roke vihte krampe in lopate, vsak urez zaškrta veselo in borbeno. Tri ure že delajo. Sonce pa greje vse bolj in bolj. V spodnji skupini je nekdo že vrgel srajco raz sebe. Reparjev je to. Na vsak način hoče storiti največ. Pa ne bo šlo. Še dva taka sta zraven. Ivan se ukvarja poleg dela tudi s statistiko. »Hudiča!« mu uide, ko zaškriplje mimo samokolnica, ki jo rije z vso silo zagoreli Repar. »To pa že niso več šale! Glej jih, tri možake; kar s sedmimi kubiki se lahko pobotajo med seboj vsi po vrsti« Res je. Repar je s to samokolnico obrnil sedmi kubik izkopane zemlje. Ni tako enostavno. Precej daleč je treba »šofirati« s samokolnico do roba izkopa; za sedem kubikov je treba pritisniti, Če jih hočeš imeti pod rolko v treh urah. Repar se je komaj obrnil — že sta pridrvela za njim ostala dva »šoferja«. Ivan pa je zabeležil: »Sedemkubikov vsak«. Ivan se poti. Ne bi rad zaostajal, pa tudi njega žarnima, pri čem stoji brigada. Ugotovitev je zadovoljiva. Po treh urah 120 kubikov izkopane zemlje. Zadovoljen nasmeh na vseh obrazih — in krampi se vihte naprej. „Kaj ko bi tekmovali!‟ Nekoliko niže so se pa zarili v izkop Sobočani. Nekaj več jih je kot onih zgoraj. Glas o 120 kubikih je padel med kopače kot bomba. »Ne bodo nas, to pa ne... !« Pišta je zamahnil s krampom da je kar zablisnilo. »Ugnal se boš, mladec; umerjeno, umerjeno primi,« ga kara starejši tovariš. Toda Pišta se le smeje in udarja še krepkeje. Tudi Feri je rekel to kar tako, bolj iz navade, kot pa zares. Kako neki bi se nekdo ugnal, če tekmujejo med seboj, kdo bo storil več. Skoraj majhna zavist je to; kdo bo storil več. Tako bi morda mislil nekdo. Pa ni res tako. To je le volja, volja, ki vse premaga. »Drugič bo treba priti bolj zgodaj,« ugotavlja med delom Trstenjak, frontovce iz II. rajona. »Prehiteli nas bodo!« No, prišli so res pozneje kot oni zgoraj, delajo pa prav tako dobro. Nekdo je zasadil na kup izkopane zemlje zastavo na dolgem drogu. Sedaj plapola nad upogibajočimi se telesi in njeno plapolanje se meša z žvižgi krampov, lopat in škripanjem samokolnic. A spodaj pod zastavo tekmuje »trojka«. Tu so se spravili skupaj trije mladinci. Dela v trojkah so se navadili že na mladinskih delovnih akcijah v Brčkem, Samcu, na Avto-cesti. To jim gre od rok. V začetku so bili kar sami trije ena »trojka«. Toda zdaj se že ostali grupirajo v prav take skupine. »Huraaaa... ! Hoooo-ruk ... !« Tudi to je prišlo iz akcij. Tako so zabijali nekoč železniške pragove in privijali tračnice. Zdaj pa tako obračajo samokolnice. Lojze si je obrisal čelo. Pa samo za trenutek. Ne gre tako, prehiteli bi ga. Lojze je kopač. Zavihtel je kramp, nato zagrabil za lopato in zaškrtalo je skozi rjavo zemljo, pomešano z drobnim kamenjem in peskom. Še nekaj lopat, še nekaj zamahov pa bo. Mojca prav tako maha. Z Lojzetom delata skupaj. Samokolnica je zvrhana. Pišta jo že rije naprej, a krampi udarjajo dalje. Nad »trojko« pa sije sonce in rdeča zastava na dolgem drogu vrh kupa zemlje zanosno plapola. Bukovčani so dali v aprilu 57 delovnih dni 35 številk je v vasi Bukovica v lendavskem okraju. Danes je zopet polovica vasi pri delu. Tu je poizkusna postaja za namakanje, na potoku Bukovica pri Dolnji Lendavi. Ustvarjeno je umetno jezero, v katerega se zlivajo spomladanske vode. S to količino vode bodo na več načinov namakali kompleks zemlje. Način namakanja zemlje, ki bo pokazal najboljše uspehe, se bo pozneje uporabljal za namakanje prekmurskih njiv. Bukovčani so svojo obvezo izpolnili, celo presegli. Danes je na delovišču pri žitkovcih še posebej živahno. Prišli so tudi sindikati in frontovci iz Dolnje Lendave. Nekaj Čez petdeset jih je. To je veselo! Čez ravna prekmurska polja, polna zelenečih ozimin, je zavela topla, sončna pomlad. Treba bo prijeti za delo, zagrabiti bo treba. Tako narekuje sleherni dih zemlje. Zemlja kliče, po- nuja svoje zaklade; le ljudi je treba. Ogromno je delo, ki ga izvaja naša ljudska oblast z melioracijo prekmurskih njiv. Toda donosno bo in koristno ljudem. Delovna sila je potrebna povsod, v tovarnah, rudokopih; tam morda še bolj kot tu. Zato bo uspešen potek melioracijskih del tudi velik delež naših frontnih organizacij. Prostovoljne frontne akcije bodo okrepile delo strojev in stalnih delavcev. Pri gradnji nasipa ob Muri vzdolž proti Dolnji Lendavi pomagajo tudi hrvaški delavci iz obmurskih vasi Hrvatske. V skupnem delu za skupne cilje se utrjuje bratstvo in enotnost naših ljudi. Tako delo mora roditi uspeh. Tudi Strehovčani so storili doslej 56 delovnih dni. Frontovci iz Filovec beležijo 70 delovnih dni, v Dobrovniku so dali 12 delavcev. Proslava 8. obletnice ustanovitve OF v Dolnji Lendavi Svečana proslava 8. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte je bila v Dolnji Lendavi na predvčer velikega praznika v kino dvorani. Po začetnem govoru tov. Rogla je govoril v madžarščini tov. Vlaj, nakar so sledile deklamacije v izvedbi dijakov lendavske gimnazije. Proslavi je prisostvoval tudi ljudski poslanec in književnik tov. Miško Kranjec, ki je v svojem govoru podčrtal veliko vlogo Osvobodilne fronte v našem osvobodilnem boju in prav tako sedaj v borbi za izgradnjo socializma. Na proslavi sta sodelovala z glasbenimi in pevskimi točkami orkester in ženski pevski zbor SKUD »Mišo Kranjec«. Proslavo, ki je bila polnoštevilno obiskana, je zaključil pevski zbor nižje gimnazije. Kmetijska obdelovalna zadruga Črenšovci se uspešno V dolnjelendavskem okraju se vse bolj in bolj širi med kmečkim ljudstvom zadružništvo. Nekako v sredini okraja leži vas Črensovci, kjer se je pred kratkim ustanovila kmetijska obdelovalna zadruga. Z ustanovitvijo zadruge je zavelo v vasi povsem novo življenje. Zadružniki, ki so vključeni v Črenšovsko obdelovalno zadrugo, smelo obdelujejo zadružno posest. Spomladansko setev so doslej izvedli 90odstotno. Napovedali so tekmovanje vsemu okraju v dvigu hektarskega pridelka. Letos si bodo zgradili tudi živinski hlev za 50 glav goveje živine. Črenšovski zadružniki — 11 naprednih družin — so pogumno pričeli borbo za lepše življenje. S svojim delom dokazujejo, da je pot kmečko-obdelovalnega zadružništva edina pravilna in primerna za uspešno rekonstrukcijo, napredek našega kmetijstva. Kc Stran 2 ljudski glas Murska Sobota, 5. maja 1949 Nekaj besed o naših kmetijskih zadrugah V mursko-soboškem okraju imamo precejšnji mrežo kmetijskih zadrug, ki lahko v celoti zadostijo potrebam naših vasi. Kmetijske zadruge so žele v preteklem letu dokaj dobre uspehe. V celoti so prevzele nase trgovino, kakor tudi odkupe kmetijskih pridelkov naših kmečkih gospodarstev. Vendar pa opažamo pri vseh uspehih tudi številne pomanjkljivosti pri poedinil zadrugah. Vzrok temu je pripisovati največ malomarnosti uslužbencev, kakor tudi nedejavnosti upravnega odbora take zadruge. Ponekod še vedno preozko pojmujejo pomen naših kmetijskih zadrug in vidijo v njih samo trgovsko poslovanje, ne pa vso širino dela, katerega morajo imeti naše kmetijske zadruge. Tako so ponekod kmetijski odseki, ki bi mogli biti osnova vsega dela zadruge več ali manj neživljenjski, obstojajo zgolj na papirju. Jasno je, da v takih krajih zadružništvo ne more žeti zaželjenega uspeha. Tudi same zadružne poslovalnice nam nudijo zelo različno sliko. Ponekod najdemo lepo urejene prostore, vljudno poslovanje, red in čistočo, drugje zopet nasprotno; pajčevine v izložbah, neurejenost in slično. Zadružne trgovske poslovalnice v Brezovcih, Beltincih, Lipovcih. Gerlincih in še nekatere lahko služijo vsem za vzgled. Ne moremo pa tega trditi o zadružnih poslovalnicah v Tišini, Čikenčki vasi, Skakovcih. Tipičen je posebno primer poslovalnice v Skakovcih. Skrajna malomarnost uslužbencev se kaže v tem, da isti pohajajo po Murski Soboti, dočim je zadružna poslovalnica zaprta. O kaki urejenosti, redu in čistoči Graje vredno je stališče upravnega od-v tej poslovalnici ne more biti govora, bora in poslovodje zadruge. Upravni odbor bi že davno lahko preskrbel za zadružno poslovalnico boljši prostor, kjer bi bilo možno bolj higienično in urejeno poslovanje. Da ne bi bilo v Skakovcih primernega prostora — ta trditev ne drži, le upravni odbor se mora malo razgibati. Prvomajsko tekmovanje je marsikje izboljšalo stanje v zadrugah. Vendar pri tem ne sme ostati. Stalno je treba stremeti za čim boljšim poslovanjem, ki bo zadovoljilo zadružnike, kajti le na ta način bo postala zadružna poslovalnica na vasi prava socialistična trgovina. Markovci in zadružni dom Na Goričkem so Markovci. To je vas, raztresena po holmih blizu vasi Čepinci, kjer so jih v gradnji zadružnega doma zdavnaj prehiteli in to samo zato, ker takrat niso bili dovolj odločni, da bi dejali: »Dovolj besed! Pričnimo z gradnjo!« Nekdo pa se je zadovoljno smejal. Zdaj pa vedo. Bili so tisti, ki jim za dom ni bilo. Zato so tudi razvneli prepir. Sedaj pa je končano. Vmes so posegli frontovci. Gradilišče ni pusto, kot nekoč. Sliši se pesem, ki se meša z udari krampov in lopat. Borba se je začela. Zadružni dom se že dviga. Na gradilišču se je zbralo jedro — zdravo jedro vasi. Ob strani so še nekateri, ki še ne vedo, ali je prav da se gradi v sredi vasi, ali pa bi bilo bolje graditi zunaj pri cerkvi. Pri teh še poskušajo tisti, ki želijo v vasi razdor in so seveda v bistvu proti gradnji. Toda takih je vedno manj. »Pokažimo jim, kaj zmoremo!« vzklikajo mladinci in frontovci jim pritrjujejo: »Gradili bomo, dokler ne bo gotov! Magari noč in dan! Dohiteti moramo vasi, ki so pred nami!« Zastava ob gradilišču plapola, kot bi pritrjevala. Opeko bodo žgali kar sami. Nekateri so se bali voziti glino. Zdaj je je dovolj. Še preveč je bo. Temelji so bili že pred dnevi izkopani. Zdaj bodo že prav kmalu zabetonirani. Hej, to je veselje pogledati! Pesem doni preko bregov... Pesem, ki pripoveduje o veliki volji in moči. Ne pravijo zastonj po sosednih vaseh: »Markovčani so žilavi, toda ko zagrabijo za delo, delajo, da se kar kadi...« Ni to mala reč, graditi zadružni dom, ki bi se moral že ponosno dvigati, dograjen v surovem stanju in prehiteti ostala gradilišča, ki so še v zaostanku, a vendar pred njimi. »Pa bomo le zmagali!« si briše pot s čela Joži. Pa mu nimajo časa odgovarjati. Kar naprej delajo. Včasih pozno v noč. Tekmujejo! Tekmovanje jim je napovedala vas Čepinci. Sosednja vas. Tista, s katero bi morali graditi skupen zadružni dom, pa so zamudili. V Čepincih je že dograjen. Delo, delo, ki so z njim tako dolgo odlašali, je dokaz, da kljub vsemu niso v tej vasi talko slabi, kot si je morda kdo mislil, ko je slišal, da se prepirajo, kje bo stal zadružni dom. Kmalu bo sredi vasi ponosno stal dom, v katerem se bodo zbirali vsi, ki so ga gradili, pa tudi tisti, ki ga morda bodo, a še niso pristopili. Dom bo njihov, žarišče kulture in prosvete, ki je bila do zdaj tako nepristopna v Markovcih — saj niso imeli niti odra, niti pravega prostora, kjer bi se lahko zbirali, Dp— V radgonskem okraju so utrdili mladinsko organizacijo Mladina okraja Radgona je na zadnji Okrajni konferenci pregledala uspehe predkongresnega tekmovanja, obenem pa sprejela nadaljnje tekmovanje za 25. maj, rojstni dan maršala Tita. V diskusiji po referatu so sekretarji aktivov in posamezni Člani mladinske organizacije prikazali način, kako so pristopili k tekmovanju, kako so organizirali delo in navedli dosežene uspehe. Tako je aktiv Benedikt v času tekmovanja sprejel v organizacijo 32 novih mladincev in mladink, ki sedaj predstavljajo najboljše člane aktiva. K vključitvi teh mladincev v organizacijo je največ pomagalo individualno delo. Tudi na kulturnem polju je dosegel aktiv Benedikt vidne uspehe. V času tekmovanja so izvedli štiri kulturne prireditve. Vso pažnjo je aktiv kot celota polagal tudi Kmetijsko obdelovalni zadrugi, ki je bila ustanovljena v letošnji pomladi, a že dosega vidne uspehe. V zadrugo se je vključilo 8 mladincev, ki z ostalimi zadružniki uspešno premagujejo vse težave in rešujejo probleme v vseh vprašanjih. Tudi na prostovoljno akcijo aktiv ni pozabil. V gradnjo zadružnega doma so vložili 675 prostovoljnih delovnih ur. Ta prostovoljna akcija je razmajala delo uprave za gradnjo doma, da je le ta pričela z bolj načrtnim delom. Za agilno delo je Okrajni komite LMS nagradil aktiv Benedikt z desetimi knjigami. Še več je podobnih aktivov v okraju. Nekateri so bili prav tako nagrajeni. Tako: aktiv nižje gimnazije v Radgoni z mrežo za odbojko, kmečki aktiv Sovjak z žogo za odbojko. Aktivi Šagona, Lešanji, Štanjgrova pa s knjigami. Nagrajeni in pohvaljeni so bili tudi poedini člani mladinske organizacije in sekretarji aktivov. Sekretar mladinskega aktiva pri OLO Majcenič Mirko in organizacijska sekretarka Celec Maruška sta prejela knjižna darila. Fekonja Peter, mladinec iz aktiva Črešnjevci, in Kočevar Stanko, mladinec iz aktiva Žiberci, sta prav tako prejela knjižne nagrade. Okrajni komitet LMS je pripravil za prvo nagrado radio aparat, ki pa ni bil dodeljen nobenemu aktivu. Skoraj enake uspehe sta v tekmovanju dosegla aktiva Črešnjevci in Žiberci, zato bo radio aparat podeljen najboljšemu aktivu ob koncu tekmovanja, za rojstni dan maršala Tita. Sekretarka aktiva Črešnjevci je v imenu črešnjevske mladine napovedala tekmovanje vsem aktivom v okraju. Mladinci so tekmovanje sprejeli. V času tekmovanja v čast IV. kongresu LMS je mladina radgonskega okraja sprejela v svoje vrste 959 novih članov. Pri gradnji zadružnih domov je bilo v predkongresnem tekmovanju storjenih preko 11 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Močno se je razgibalo tudi kulturno prosvetno delo. Tako je bilo v tekmovanju izvedenih 37 kulturnih prireditev. Mladina radgonskega okraja s tem svojim delom dokazuje, da stoji čvrsto ob naši Partiji, da stremi za tem, da doprinese čim več za dobrobit ljudstva. Ena prvih nalog mladine radgonskega okraja v bodoče bo: biti prvoboritelj pri socialistični preobrazbi vasi. S tem sklepom pričakuje mladina v tekmovanju rojstni dan našega voditelja maršala Tita. Državna posestva v soboškem okraju (Iz „Vestnika‟) Delovni kolektivi prekmurskih državnih posestev v Rakičanu in Beltincih so v počastitev Prvega maja zaključili pomladansko setev Predvideni plan setve vseh kultur je stoodstotno izpolnjen. Državno posestvo v Rakičanu je plan nekaterih kultur celo visoko preseglo. Krmnih rastlin so posejali 20% več, krompirja pa 44,4% več kot je bilo predvideno. Obe državni posestvi, v Prekmurju izpolnjujeta važno nalogo pri napredku vsega našega kmetijstva. Posestvo v Rakičanu prvenstveno skrbi za nov naraščaj v svinjegojstvu. Najvažnejša naloga, ki jo mora posestvo v prvi petletki izpolniti, je vzreja plemenskih prašičev. Ti prašiči se bodo nadalje množili po zadružnih ekonomijah, kmetijskih obdelovalnih zadrugah in državnih posestvih. Že lansko leto je posestvo oddalo 75 merjascev-potomcev znanega »Feldmaršala«, merjasca jorkširske pasme in pa potomcev žlahtnega češkega merjasca. Nekaj teh merjascev je bilo poslanih v Maribor in Ilirsko Bistrico, večina jih je ostala v domačih okrajih: soboškem, lendavskem in ljutomerskem. Letos bo posestvo vzgojilo okrog 400 merjascev. Število plemenskih svinj se je od leta 1947, ko jih je bilo le 20, dvignilo že za več kot trikrat Koncem letošnjega leta pa bo imelo posestvo že preko 200 plemenskih svinj, ki bodo stalno vzgajale do 2000 prascev. Za uresničitev tega načrta je posestvo letos pristopilo h gradnji novih modernih svinjakov, posebej za plemenske svinje in posebej za mladiče. Pri gradnji svinjakov pomagajo s prostovoljnim delom tudi učenci kmetijske šole v Rakičanu. Poleg plemenskih svinj goje na posestvu v Rakičanu tudi pitane. Lani je bilo oddanih v fond za garantirano preskrbo ljudstva 100 pitancev, letos se bo Število dvignilo na 400. Vzporedno z močno razvito živinorejo se bavi posestvo v Rakičanu tudi s poljedelstvom. Posestvo skrbi za proiz- vodnjo kvalitetnega semena. Z uvajanjem agrotehničnih ukrepov prikazuje kmetom, kakšne uspehe je mogoče doseči pri dviganju hektarskega pridelka. Goji predvsem kulture, ki so nujne za prehrano svinj, govedi, konjev in kokoši na posestvu. Na 20 hektarjih pridelujejo tudi povrtnino, s katero zalagajo naše industrijske centre. Na poskusnih vinogradih v Mačkovcih pa posestvo dokazuje, da je mogoče tudi v Prekmurju pridelovati žlahtna vina. Posestvo bo začelo tudi s poskusnimi nasadi nizkodebelnega sadnega drevja: jabolk, hrušk, breskev in marelic. Lanskoletna kmetijska razstava v Murski Soboti je nazorno prikazala presenetljive uspehe, ki jih je posestvo doseglo v zadnjih letih. Krompirja so na posestvu pridelali do 245 centov na hektar, kritiške pese 365 centov, sladkorne pese 250 centov itd. Krasni vzorci zelene paprike, ki so je lani kljub slabemu vremenu pridelali do 160 centov na hektar, so na razstavi vzbujali splošno pozornost Državno posestvo v Beltincih se je lotilo predvsem pridelovanja kvalitetnega semena. Obsežna polja, ki so nekdaj bogatila eno najbolj bogatih madžarskih grofic, služijo danes napredku kmetijstva v dobrobit vsega delovnega ljudstva. Ker je domača prekmurska rž že degenerirana (klasa so majhni in nerazviti ter imajo dosti slame), je posestvo v Beltincih pristopilo k vzgoji semena češke rži, ki ima velike težke klase, z mnogo zrnja. Od pšenice pridelujejo kvalitetno seme pšenice Bankuti. Da bo seme popolnoma čisto, so na 30 hektarjih uvedli takozvano progasto setev, pri kateri so med posevki puščene ozke steze za delavce, ki že v rasti očistijo te kulture vseh drugih primesi. Državno posestvo bo pristopilo tudi k pridelovanju semena heterozne koruze, katere so na posestvu v lanskem 'letu pridelali po 34 metrskih centov na hektar, dočim je bil povprečni pridelek koruze ob dobrih letinah v Prekmurju le do 20 centov na hektar. Posestvo je v letošnjem letu pristopilo tudi k pridelovanju semenskega krompirja za ostala posestva, ekonomije in kmetijske zadruge. Posestvo v Beltincih je začelo tudi s pridelovanjem travnih semen, katerih v Sloveniji občutno primanjkuje. Letos so za pridelovanje tega semena posejali sedem hektarjev. Pridelujejo tudi seme lupine, ki služi kot odlična brana goveji živini. Poleg pridelovanja semen izvršuje beltinsko državno posestvo še važno nalogo pri preskrbi delovnega ljudstva 6 povrtnino. Na 30 hektarjih pridelujejo najrazličnejšo zelenjavo, ki jo pošiljajo na trg v delavska središča. Tudi posestvo v Beltincih goji lepo število plemenskih svinj. Na pristavi v Nemščaku so zgrajeni modemi svinjaki, ki pa povečanemu planu gojenja plemenskih svinj še ne odgovarjajo. Zato bodo gradili nove svinjake. Na prista- vi v Nemsčaku je zgrajen tudi nov moderen kokošnjak, v katerem gojijo kokoši štajerske pasme. Ob rokavu Mure, kjer je zemlja zelo močvirna, so pa pričeli graditi racarnike za bodočo račjo farmo. Za izboljšanje prehrane delovnega ljudstva skrbi posestvo z vzrejo številnih pitanih prašičev. Na posestvu so pristopili h kastriranju svinj, določenih za pitanje, kar je rodilo zelo lepe uspehe. Po računih strokovnjakov se 6 kastracijo svinj pridobi na teži približno 4 kg na mesec pri svinji. Pri velikem številu pitanih svinj je to seveda ogromna korist. Na posestvu v Beltincih gojijo tudi govedo simentalske pasme, ki prekmurski klimi najbolj odgovarja. Plan reje goveje živine je letos za 50% večji od: lanskega. Da bo ta plan mogoče izpolniti, bodo letos gradili na posestvu nov, moderen hlev za 100 glav živine. Že lani so zgradili dva velika silosa za konzervirano hrano, ki je že pokazala lepe rezultate pri mlečnosti krav. Ob tednu slovenskega filma V Času od 30. aprila do 7. maja prireja naša filmska ustanova »Triglav film« Teden slovenskega filma. V dneh pregleda doseženih uspehov je namen Tedna slovenskega filma, podati obračun storjenega dela v preteklem letu. Nedvomno so naši mladi filmski ustvarjalci dosegli v minulem letu velik uspeh. Dali so nam prvi slovenski celovečerni umetniški film »Na svoji zemlji«, precejšnje število dokumentarnih in poučno znanstvenih ter nemalo obzornikov. Do osvoboditve Slovenci nismo imeli niti lastnega filmskega podjetja niti lastnega filma, ampak so naši igralci igrali v tujini in Slovenija s svojimi lepotami je služila le kot kraj snemanja tujim filmskim podjetjem. Nismo mogli ustvariti filma, ki bi prikazoval naše življenje, naše delo, težnje in stremljenje. Slovenci smo imeli pred vojno visoko razvito književnost, kiparsko in slikarsko umetnost, le filma, ki bi nazorno in prepričljivo govoril o našem življenju, nismo imeli možnosti ustvariti. Vsled tega je bila nujna in velika naloga takoj po osvoboditvi zgraditev filmskih podjetij in kinofikacijske mreže. Še bolj pa bo naraslo število kinematografov, ko bo izpolnjena poslednja naloga v petletnem planu, to je zgraditi en kino- matograf na vsakih 10.000 prebivalcev. Največja pridobitev na področju naše filmske umetnosti so nedvomno izvirni jugoslovanski filmi, ki so odraz močnega razmaha naše kulture. Naši mladi proizvodnji ni glavni cilj število narejenih filmov, ampak kakovost; trudi se za čim večjo tehnično in umetniško popolnost filma. Napredek naše filmske proizvodnje nam jasno kažejo štirje sporedi naših domačih filmov in dejstvo, da se kolektiv filmskih delavcev že pripravlja na snemanje treh novih umetniških filmov. V sklopu Tedna slovenskega filma se vrši v letni dvorani Uniona v Ljubljani filmska razstava, ki nam prikazuje delo in trud kolektiva Triglav filma. Poleg razstavljenih slik in grafikonov so razstavljeni tudi projektorji, filmske snemalne kamere, razne tonske aparature in ostalo. Razstavljen je med ostalim tudi nov filmski projektor, ki ga je izdelala tovarna »Iskra« v Kranju. Tako se postopoma vrašča filmska umetnost v naše življenje in skoraj bo izvršila svoje poslanstvo, kajti kmalu bo dostopna vsem. Slovenski film je do danes častno izpolnjeval svoje naloge, kajti bil je vseskozi realističen in vsled tega prava ljudska umetnost. Množično udejstvovanje sindikatov in mladine v fizkulturi Telovadna zveza Slovenije je sporazumno z Glavnim odborom Zveze sindikatov Slovenije in Nogometne zveze Slovenije razpisala tekmovanja za člane sindikatov in mladine v nogometu, kolesarstvu, odbojki, mnogoboju, plavanju in smučanju. Ta tekmovanja organizirajo po posameznih okrajih Okrajni telovadni odbori. Tekmovanja imajo namen vključiti Čim večje število delavcev, nameščencev in mladine v redno sistematično fizkulturno vadbo ter organi- zirano tekmovanje. S tem je dana možnost sodelovanja v organiziranem tekmovanju vsem, ki še niso vključeni v telovadno ali športno društvo in še nimajo pogojev za kvalitetno izživljanje v organiziranem športnem tekmovanju. Okrajni telovadni odbor je takoj pristopil k organiziranju teh tekmovanj in je uspel v delu, čeprav mu ni bila nudena prava pomoč od strani fizkulturnih referentov po sindikalnih podružnicah. Do zdaj je ustanovil 12 fizkulturnih aktivov, ki štejejo preko 200 članov, ki se udejstvujejo oz. se bodo udejstvovali v nogometu v prvenstvu sindikalnih podružnic in mladinskih aktivov. Že po veliki vnemi v treniranju se vidi, da je članstvo sindikalnih podružnic in mladine sprejelo z velikim navdušenjem to tekmovanje, saj jih je dnevno do sto na igrišču. Med temi člani je najti tudi starejše, pa tudi petdesetletnega sindikalista. V tem se vidi, da ne manjka veselja do športa med našo mladino, kot tudi med Člani sindikatov, ampak agitacije in propagande. Več je potrebno govoriti o fizkulturi med mladino in člani sindikatov. Poudariti je treba dejstvo, da le fizično sposoben človek lahko največ doprinese k izgradnji socializma v naši zemlji. Strokovno znanje ne pomeni vse. Predpogoj vsakemu uspehu je le zdravje. Zdravja pa človek ne pridobi za pisalno mizo ali pa v delavnici, ampak s sistematično telesnovzgojno vadbo na svežem zraku. FK. Na škodo malih kmetov sta ščitila vaške veljake Pred dnevi sta se zagovarjala pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti Horvat Anton, bivši tajnik in Po-z v e k Franc, bivši predsednik KLO Dolnji Slaveči. Kot predstavnika krajevnega odbora sta oba z raznimi samovoljnimi dejanji in nedoslednim izvajanjem dobljenih navodil prizadejala občutno škodo skupnim ljudskim interesom in z nepravilnim izvajanjem raznih gospodarskih uredb in ukrepov ščitila velike kmete, vaške veljake; seveda v škodo malih delovnih kmetov. Ščitila sta velike kmete pred obvezno oddajo, velikim kmetom sta predpisala premajhno količino oddaje, nepravilno izdajala nakaznice; nasprotno sta pa obremenjevala male kmete itd. Tako na primer je imelo 7 posestnikov prenizek predpis obvezne oddaje krompirja za 5408 kg, kar predstavlja v preskrbi precejšnjo količino. Kmet Rocek Alojz, ki poseduje več kot 8 hektarjev obdelovalne zemlje, ni imel predpisa obvezne oddaje živine, dočim je moral mali kmet Renko Imre, ki poseduje vsega komaj 1.14 ha obdelovalne površine, oddati 400 kg mesa. Prav tako sta nepravilno delila potrošniške nakaznice za živila, ki sta jih dodelila osebam, ki niso upravičene na živilske nakaznice. S takim pristranskim delom sta vsestransko ščitila velike kmete, prizadeti so pa bili mali, ki so svoji obvezi itak zadostili, a so morali oddajati še za velike. Sodišče je oba obtoženca obsodilo na zasluženo kazen. Horvat Anton je obsojen na 10 mesecev odvzema prostosti, Pozvak Franc pa na 6 mesecev odvzema prostosti. Vse napade moramo vzdržati, ker moramo izvršiti največjo revolucionarno nalogo: zgraditev socializma v naši državi, ustvariti veselo bodočnost našim delovnim ljudem in pokazati delavcem po vsem svetu, kaj morejo doseči narodi male države kot je naša, če poznajo svoje sile, če so enotni in če se zavedajo moči te enotnosti ter če jih vodi tako preizkušena in monolitna Komunistična partija, kot je naša. Iz govora maršala Tita na III. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije 1 i Murska Sobota, 5. maja 1949 LJUDSKI GLAS Stran 3 Uspel zaključek predvojaške vzgoje na Cankovi Ko so se septembra lanskega leta pričele redne vaje obveznikov predvojaške vzgoje, je bil naš center med najslabšimi To pa Vsled tega, ker ni bilo odgovornega voditelja, organizatorja, ki bi znal s požrtvovanjem in vestnostjo voditi mladince v udejstvovanju pri predvojaški vzgoji. Ko se je pa mladincem prikazal pomen in važnost predvojaške vzgoje, se je tudi cankovski center poživel. Zavladala je vzorna disciplina in dobra udeležba. Mladinci so se stalno stoodstotno udeleževali vaj. Ob zaključku sezone so mladinci sprejeli sklep, da bodo kot obvezniki pred- vojaške vzgoje doprinesli svoj delež pri gradnji zadružnega doma na Cankovi. Delalo je 30 mladincev-obveznikov, ki ki so delali štiri ure in tako storili 120 prostovoljnih delovnih ur. Po končanem zaključku so si mladinci zadali sklep, da bodo v prihodnjem nastavnem letu odpravili vse napake, ki so so delali štiri ure in tako storili 120 kulturno-prosvetnemu delu. Mladinci Cankove so z uspešno zaključeno predvojaško vzgojo dokazali, da so zavedni mladinci Titove Jugoslavije in da kot taki hočejo biti pravi graditelji socialistične domovine. kc. Plenum ljudske prosvete v Dolnji Lendavi Plenum Ljudske prosvete za okraj Dolnja Lendava, ki se je vršil preteklo nedeljo, je analiziral dosedanje ljudsko-prosvetno delo in zadal ljudsko-prosvetnim svetom nove naloge. Plenum je ugotovil pomanjkljivo delovanje izobraževalnih tečajev, ki bi z malo več pažnje lahko brez dvoma v večih vaseh lepše uspeli. Prav tako ugotavlja plenum tudi nujno potrebo poživitve dela vaških kulturnoprosvetnih svetov v madžarskih vaseh, ki so bili ustanovljeni v zadnjih mesecih, a nikakor ne morejo razviti svoje dejavnosti do dostojne višine. Zelo lepo se razvija Sindikalno kulturno umetniško društvo »Miško Kranjec« v Dolnji Lendavi. V okviru tega društva delujejo že številne sekcije. Društvo predstavlja glavni steber in vodilno vlogo v razvoju kulturno umetniškega življenja. Uspešno se razvija tudi kulturno-prosvetno društvo v Črensovcih. Nikakor pa ni bila zadovoljiva udeležba na plenumu. Nekateri ljudsko prosvetni sveti se pozivu k udeležbi niso odzvali. Plenum je močno grajal te ljudsko prosvetne svete. H. Glasbeni koncert v Beltincih V ponedeljek je gostoval pevski zbor in orkester SKUD »Štefan Kovač« iz Murske Sobote v Beltincih. Nastop je privabil množico poslušalcev, ki so prenapolnili kino-dvorano, kjer so z odobravanjem sprejeli izvajanje mešanega pevskega zbora in orkestra. Predvsem je vzbudila pozornost Pahorjeva: Oče naš hlapca Jerneja. Zadovoljil je poslušalce tudi orkester. Najbolj je ugajala Nordenova: Kozaška uspavan- ka. Zelo pa so razživele poslušalce nase znanke, kot so: Kozara, Ognjeni vlak, Pesem dela, Škrjanček poje... Prebivalci Beltinc so s svojim obiskom pokazali, da si želijo več takih kvalitetnih obiskov in da cenijo trud članov naših sindikatov, ki se udejstvujejo poleg svojega vsakdanjega vsetranskega dela tudi na kulturno-umetniškem polju. IK. Kulturno-prosvetno delo v Križevcih Mladinska igralska skupina je že drugič uprizorila trodejanko »Mostovi«. Uprizoritev je obakrat lepo Uspela in bila številno obiskana, kar dokazuje, da si naši ljudje po vaseh zelo želijo kulturnega razvedrila tudi v obliki dramskih prireditev. Pomanjkljivo je le vprašanje dvorane. Bivša šolska učilnica je veliko premajhna in oder pretesen za večje nastope. Zadružni dom v Križevcih, ki je že v gradnji in prostorna dvorana, ki bo v njem, bo brez dvoma veliko pripomogel k uspešnemu razvoju kultumo-prosvetnega življenja v Križevcih.. Poleg dramske družine obstoja tudi mešani mladinski pevski zbor, ki je pred igro sam zapel nekaj pesmi. Priporočljivo bi bilo, v Križevcih ustanoviti vaško izobraževalno-umetniško društvo, ki bi z načrtnim delom usmerjalo kulturno-prosvetno dejavnost v tem delu naše Goričke. Poziv za uveljavitev invalidskih pravic Naša ljudska oblast polaga veliko pozornost na to, da se prijavijo za invalidnino vsi oni, ki so do nje upravičeni. Doslej je bilo za to storjeno že mnogo, bili so tiskani letaki s pozivi za prijavljanje, bili so objavljeni članki v dnevnem časopisju, v Invalidskem vestniku, propaganda za prijavljanje se je vršila preko OP. Zveze borcev. Zveze vojaških vojnih invalidov in ostalih množičnih organizacij Kljub temu pa je še vedno precejšnje število oseb, ki so upravičene do invalidnine, a se še vedno niso prijavile za uveljavitev svojiih pravic po zakonu o vojaških vojnih in mirnodobskih invalidih. Zato ponovno naglašamo: Do invalidnine in ostalih invalidskih pravic so upravičeni: L Osebni vojaški vojni invalidi: 1. lz narodno osvobodilne vojne, onesposobljeni do vključno 9. maja 1945; 2. lz bivše Jugoslovanske vojske, onesposobljeni v času od 6. do 17. aprila leta 1941, 3. iz prve svetovne vojne, ki imajo pravomočne odločbe iz bivše Jugoslavije in Italije, ali ki teh odločb nimajo, ker se sploh niso prijavili za invalidnino ali pa njih prijave niso bile v biv- ši Jugoslaviji odnosno Italiji dokončno rešene; 4. Iz vojnega ujetništva, bodisi da so prišli v ujetništvo iz NOV, POJ in JA ali iz bivše jugoslovanske vojske; 5. aktivisti iz narodno osvobodilne vojne, ki so postali invalidi zaradi delovanja za NOV. POJ in JA; 6. invalidi iz zavezniških vojsk, ki so sodelovali v drugi svetovni vojni in ki so naši državljani. 7. španski borci in oni, ki so postali invalidi v borbah proti fašizmu. II. Osebni vojaški mirnodobski invalidi: 1. iz jugoslovanske armade, onesposobljeni po 9. maju 1945; 2. iz bivše jugoslovanske mirnodobske vojske 3. iz bivše italijanske mirnodobske redne vojske od demobilizacije po prvi svetovni vojni do 10. junija 1940. Do invalidnine so upravičeni tudi rodbinski člani oseb, ki so v zgoraj navedenih okoliščinah padle, bile ubite ali so pogrešane, kakor tudi rodbinski člani umrlih osebnih vojaških vojnih in mirnodobskih invalidov, katerih invalidnost je znašala vsaj 50 odst. Nimajo pa pravice do invalidnine invalidi iz okupatorskih vojsk in iz vojnih edinic njihovih pomagačev, v kolikor ne dokažejo, da so bili v teh edinicah po nalogu vodstva, narodno osvobodilnega pokreta. Za člane rodbine se štejejo: vdova, otroci (zakonski nezakonski in posvojeni), starši, dedje in babice in sicer taka da vdova izključule vse ostale upravičence; če ni vdove, prihajajo v poštev otroci, če pa tudi teh ni pa starši in končno dedje in babice. Vdova je upravičena do invalidnine če le dovršila 40 leto starosti, ali če je mlajša, pa je za pridobitno delo nesposobna ali če ima enega ali več otrok izpod 17 let odnosno 23 let, če se šolajo, ali če so stari nad 17 let, pa so pridobitno popolnoma nesposobni Otroci so upravičeni do invalidnine do izpolnjenega 17 leta, odnosno 23 leta, če se šolalo ali če so stari nad 17 let. pa so pridobitno popolnoma nesposobni Starši, dedje in babice pa, če so dovršili 50 leto odnosno če so za pridobitno delo nesposobni, tudi če so mlajši od 50 let. Pod starši so mišljeni tudi posvojitelji in starši nezakonskih otrok, če le padli, umrli ali pogrešani živel z njimi v hišni skupnosti do odhoda v vojsko in če so skrbeli za njegovo vzgojo in jih le padli, ubiti odnosno pogrešani vzdrževal. Enake pravice kakor posvojitelji in starši nezakonskih otrok imata tudi očim in mačeha. Ponovno pozivamo vse one, ki smatrajo, da so upravičeni do invalidnin« po zakonu o vojaških vojnih in mirnodobskih invalidih, da takoj vložijo prijave za invalidnino pri Invalidski komisiji Ministrstva za socialno skrbstvo LRS, Ljubljana, in sicer preko poverjeništev za socialno skrbstvo pri Okrajnih izvršnih ljudskih odborih, kjer jim bodo dali invalidski referenti poleg obrazcev za prijavo tudi vsa potrebna pojasnila. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Ljubljana, 27. aprila 1949. Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS Invalidska komisija Objava S 15. majem t. l. prične modelarski tečaj, ki ga bo organiziralo letalsko društvo »Mirana Šumenjaka« v Murski Soboti. Vabimo mladince in mladinke, da se v čim večjem številu vpišejo v ta tečaj. Prijave sprejema uprava društva pismeno na naslov: Uprava letalskega društva »Mirana Šumenjaka« v Murski Soboti. Vsa nadaljnja navodila in točen datum pričetka tečaja bo objavljen preko zvočnikov in oglasnih desk. Uprava letalskega društva »Mirana Šumenjaka« Murska Sobota Obvestilo Vodstvo fotoamaterskega krožka v Murski Soboti obvešča vse svoje člane, kot ljubitelje fotoamaterstva, da se prične dne 5. maja t. 1. fotoamaterski osnovni tečaj. Ker se je tečaj šele pričel, se lahko vključijo še novi tečajniki. Tečaj bo trajal dva meseca, skupaj s praktičnim delom. Vrši se v osnovni Šoli vsak četrtek od 18. do 19. ure. Prijave sprejema tov. Navršnik — Invalidsko podjetje. Uprava fotoamaterskega krožka v Murski Soboti Gozdno gospodarstvo v Osijeka je s pomočjo frontnih brigad pogozdilo 410 hektarjev gozdnih površin Gozdno gospodarstvo v Osijeku se Je obvezalo, da bo na svojem področni v pomladanski kampanji pogozdilo 401 ha goličav. Dosedaj «0 pogozdili 416 ha. Največjo pomoč v pogozdovanju so nudil številne frontne brigade, ki so prihajale na prostovoljno delo. Prva Preloška brigada je bila na delu v lesni industriji razglašena za udarno Prva preloška brigada »Ivanka Prehar«, ki dela v lesni industriji v Vratih, je bila razglašena za udarno. Brigada je delala na tovorjenju lesa v Tovarni pohištva v Vratih, na sekanju lesa in na žaganju. Člani brigade so medsebojno tekmovali in čeprav bi morali delati samo mesec dni, so ostali na prostovoljnem delu še mesec dni. Delali so prostovoljno nenehno, dan in noč, tudi za časa burje. V Slavoniji bodo frontovci izgraditi stanovanja za 3000 gozdnih delavcev Zaradi stalnega dotoka delavcev v gozdna podjetja bodo frontovci Slavonije letos zgradili na področjih gozdnega gospodarstva nove stanovanjske objekte za 3000 gozdnih delavcev. Sedaj že gradi jo družinska stanovanja in stanovanja za samce. Predvideno je, da bodo izgradili stanovanja v vrednosti čez 30 milijonov dinarjev na področju severnih gorskih razrastkov Papuka in Bilo Gore. Frontovci vasi Lokvičiči v imotskem okraju so v enem dnevu popravili tri kilometre ceste Krajevni odbor LF rasi Lokvičiči v imotskem okraju je organiziral delo na popravilu ceste, ki vodi z državne ceste do vaške zadruge. Delo je bilo dobro oragnizirano, delalo je 292 frontovcev in frontovk; v enem dnevu so popravili cesto v dolžini treh kilometrov. Obenem so delali tudi na dokončanju izgradnje cistern za vodo. Tudi ta dela so s prostovoljnim delom končali. 1400 frontovcev iz Zagreba je odšlo na pripravljalna dela za sejanje riža na Jelas polju. Osem brigad z nad 1400 frontovci je odšlo iz Zagreba, da končajo priprave za sejanje riža na Jelas polju. Ta dela so zelo obsežna in treba jih je čimprej dokončati. Frontne brigade iz Zagreba so odšle tja na desetdnevno delo. Največ brigadirjev je odšlo iz zagrebških lokalnih podjetij in ustanov, rajonskih obrtniških delavnic in zadrug. Med njimi je brigada, ki šteje 212 ljudi, ki je formirana iz nameščencev iz posameznih ministrstev in ostalih centralnih ustanov, kakor tudi študentovska brigada okrog 150 študenta. Sarajevo. — V čast III. kongresu Ljudske mladine Bosne in Hercegovine je v Sarajevu odprta razstava dela in uspehov bosanske mladine. Razstava prikazuje, kako je mladina Bosne in Hercegovine pojačala delo pri izpolnjevanju vseh nalog in s tem odgovorila na breznačelno kampanjo proti naši domovini po resoluciji Informbiroja. Razstava prikazuje delo mladine Bosne in Hercegovine pri izgradnji socializma v domovini. Vis. — Letos so prvikrat člani Ljudske fronte otoka Visa sodelovali pri zveznih in republiških delovnih akcijah. Prva frontna brigada otoka Visa, v kateri se nahaja okrog 50% žena, je odpotovala v Delnice, kjer bo mesec dni delala v gozdovih. Doboj — Poleg članov Fronte sodelujejo v akciji za zbiranje odpadkov tudi pionirji. Ti so do zdaj zbrali preko 2500 kg železa in prav toliko kosti, cunj, stekla itd. Najboljše uspehe je dosegel pionirski odred »Ivo Lola Ribar«, ki je sam zbral okrog 60% odpadkov. Zadar. —- Strokovnjaki Ministrstva za ribarstvo ljudske republike Hrvatske so preiskali Bokanjsko jezero blizu Zadra in ugotovili, da obstoja možnost, da se v njem uredi ribnik. Za to bi bilo potrebno zgraditi dva nasipa iz zemlje, dolga po en kilometer. Organizacija Ljudske fronte v Zadru je sprejela obvezo, da bo izvršila to nalogo. Frontne brigade bodo zgradile nasip, očistile površino 59.000m2 bazena in izkopale 16 tisoč kubikov zemlje. Pri tem delu bodo delale frontne brigade 60.000 delovnih ur. V čast 30 letnice ustanovitve KPJ je preteklo nedeljo delalo pri delih na Bokanjskem jezeru preko 2000 frontovcev. Klub za konjski šport v Ljutomeru prireja VELKE SPOMLADANSKE KONJSKE DIRKE, ki bodo v nedeljo dne 8. maja 1949 ob 14. uri ca dirkališču Cven pri Ljutomeru. Na sporedu so: kasaške, galopske in preponske dirke. Prvič nastopajo konji zadružnih ekonomij. Za znižano voznino po železnici smo zaprosili. Kmetijski svetovalec Zelje Obdelovanje zemlje in gnojenje Zelje sadijo pri nas skoraj povsod izven kolobarja na posebnih njivicah, tako imenovanih zeljnikih, kjer ostane na istem mestu po več let Je pa tudi za zelje boljše, če ga uvrstimo v kolobar. Če to ni mogoče, ga pustimo na istem mestu le malo časa, kvečjemu tri leta, da se bolezni in nevarni škodljivci, ki jih ima zelje veliko, preveč ne razmnožijo. To je treba tembolj upoštevati, ker napravijo nekateri teh zajedavcev veliko škodo in jih je precej težko zatirati. Ako smo sadili zeljo na istem mestu več kot 2 leti, naj ne pride na isto njivo vsaj 8 let Sadimo ga po ozimini, po korenju ali po kaki drugi okopavini, lahko pa tudi po kaki krmski rastlini, ki jo zgodaj spomladi spravimo z njive, nekateri ga sadijo tudi še po ozimnem ječmenu. Za zeljnik določeno zemljo moramo jeseni globoko preorati in obenem plitvo podorati gnoj. Zgodaj spomladi njivo zopet preorjemo ali kar je še bolje, ekstirpiramo, preden presajamo sadike pa jo še enkrat preorjemo. Ako nismo jeseni podorati gnoja, storimo to zgodaj pomladi. Malokatera rastlina potrebuje tako velike množine hranilnih snovi in tudi malokatera močno gnojenje tako dobro vrača. Gnojimo lahko s straniščnikom, gnojnico in kompostom, najvažnejši pa je hlevski gnoj, ki napravlja zelje najbolj okusno. Poleg tega se izplača gnojiti dodatno še z umetnimi gnojili; primerne množine bi bile: 250-300kg apnemega dušika, 200—250 kilogramov kalijeve soli in 200 kg superfosfata. Pridelovanje sadik Potrebno sadike pridelamo na posebnih setvenih gredah ali setevnicah, ki moramo zanje zemljo kar najskrbneje pripraviti, zagnojiti in očistiti. Setevnica naj leži na sončni strani in če mogoče v zavetni legi, da mladih rastlin ne zamori pozni spomladanski mraz. Domače ljubljansko zelje, ki ga sadimo konec maja ali v prvi polovici junija, sejemo meseca aprila ali prve dni maja v 20 cm široke vrste Sejemo redko, da se bodo sadike mogle krepko razvijati. Od 5 do 6 gramov semena, za katerega potrebujemo površino 8 do 10 m2, dobimo potrebne sadike za 100 m2. Mlade sadike je treba zalivati, pridno okopavati in pleti. Dokler ne mine nevarnost mraza, jih ponoči pokrivamo s slamo ali smrečevjem. Saditev in oskrba zelja Srednje pozno domače zelje sadimo v drugi polovici maja ali v začetku junija, zgodnje sorte pozneje, prav pozne pa prej kakor domače zelje, to pa iz razloga, ker mora zelje zaključiti rast šele v jeseni, da je bolj trpežno in bolj okusno. Za zelje je namreč poglavitna doba rasti jesen in se tedaj bolj in pravilneje razvija, ker mu ugaja hladno, vlažno vreme. Čas saditve se torej ravna po vremenu in po velikosti oz. starosti sadik. Iz grede setevnice odberemo krepke in kolikor mogoče enako velike sadike. Zlasti moramo paziti, da nimajo sadike na koreninah gomoljastah izrastkov, ki jih povzroča zeljna golšavost ali pa hrošč kljunotaj. Previdno poruvane sadike, ki jim nekoliko skrajšamo korenine, namočimo v mešanici vode, gline ter govejega blata in jih posadimo ob deževnem vremenu ali pa takoj po dežju. Ako je zelje slabotno, ali če ga nadlegujejo škodljivci, mu veliko pomagamo, če ga zalivamo z gnojnico. Ako po saditvi takoj ne dežuje, moramo pridno zalivati. Tudi pozneje potrebuje zelje veliko vlage, ki jo skušamo ohraniti v zelju z okopavanjem. Kadar se zemlja izsuši ali se napravi skorja, jo je treba takoj okopavati. Nazadnje zelje osujemo. Bolezni in škodljivci Golšavost zelja ali zeljna hernija, ki jo povzroča neka žlemasta glivica. Na koreninah nastanejo nepravilni izrastki raznih oblik, ki so v notranjosti beli in trdi. Proti jeseni se trda snov izrastkov spremeni v smrdljivo gnilo vsebino, ki se razlije v zemljo. Vse obolele rastline moramo dosti zgodaj izruvati in Jih sežgati. Paziti moramo, da okužene zemlje ne prenašamo na druge njive. Jeseni potrosimo po njivi vsaj 25 g žganega apna na 1 ha. Na tisti njivi vsaj 6 let ne smemo več saditi zelja. Napadenih rastlin ne krmimo. Kljunotaj povzroča na podzemnih delih zelja golšavosti nekoliko podobne, kakor grah ali lešnik debele izrastke, ki pa so vedno okrogli in v notranjosti votli. Nekaj časa je v njih majčkena ličinka 3 mm dolgega modročrnega hroščka. Rastline močno zaostajajo v rasti. Napadene rastline moramo čimprej poruvati in sežgati, zemljo pa močno poapniti. Če hočemo hrošču preprečiti odlaganje jajčec na zeljne rastline, namočimo korenine sadik v mešanico vode in gline, ki ji dodamo 1/2 % cere-tana ali uspuluna. V bližini skrbno zatirajmo vse plevele in družine križnic. Kapusov belin. Najuspešnejši način zatiranja so: 1. loviti metulje; 2. uničevati jajčeca, ki so v zlatorumenih kupčkih na spodnji strani listov. Jajčeca zmastimo z rokami, ali kar je še hitreje in laže, zažigamo z majčkenimi baklicami; 3. obiranje gosenic; 4. škropljenje z raztopino tobačnega izvlečka. V 100 litrih vode zmešamo 1/2 do 2 litra tobačnega izvlečka in dodamo pol kilograma mazavega mila, ki ga prej raztopimo v vroči vodi. S tem škropivom moramo gosenice temeljito zmočiti; 5. škropljenje z arzenikovimi pripravki. Na 100 litrov vode damo 300 gramov arezina in pol kilograma mazavega mila. Ako do spravljanja zelja ne manjka več kot 6 tednov, arzenikovih pripravkov ne smemo uporabljati, ker so strupeni. Če vidimo v telesu gosenice zajedavce, gosenic ne smemo pokončavati, da ne pomorimo obenem koristnih zajedavcev kapusovega belina. Repni belin je kapusovemu belinu podoben, a manjši. Jajčka ne odlaga v kupčkih, ampak posamično. Zatiramo ga ravno tako kakor kapusovega belina. Zeljna mušica. 6 mm dolga mušica pepelastosive barve je podobna hišni muhi in se pojavlja na leto v treh rodovih. Posebno škodljiv je prvi rod, ker napada rastline, ki so še mlade. Ličinke objedajo podzemski del kocena in vrh korenine, kjer delajo številne rove. Rastline venejo, rumene in ne morejo delati glav. Napadene rastline previdno izrujemo in jih sežgemo. Jeseni uničimo vse kocene, zemljo pa globoko preorjemo in poapnimo. Ko presajamo spomladi sadike, jih natančno pregledamo, da ne posadimo napadenih. Dobro je, če potresamo okrog sadik ostro dišeče ali jedke snovi, kakršne potrebujemo za odganjanje bolhačev, da s tem preprečimo muham odlaganje jajčec. Najbolj zanesljivo pa uničimo jajčeca in ličinke, če zalivamo sadike z 0.3%no raztopino drevesnega karbolineja. K vsaki rastlini prilijemo 50 cm3 raztopine. Kapusne stenice ali šoštarji. Škodljive so žuželke in njih ličinke, ki jih jo treba pridno obirati. Ako jih je veliko, škropimo s petrolejevo emulzijo. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 5. maja 1949 Objava Opozarjamo na skorajšen zaključek šolskega leta Državne kmetijske šole v Rakičanu vsa državna posestva, kmetijsko-obdelovalne zadruge, zadružne ekonomije in kmečko mladino, po katerem se prične novo šolsko leto. Kmetijska šola v Rakičanu vzgaja predvsem kvalificirane delavce, katerih je prav v tem času občutno premalo. Predvsem se pomanjkanje istih občuti v naših obdelovalnih zadrugah, kjer se pristopa k preizkušenim metodam obdelovanja zemlje in gojenja živine, kot se tega uče učenci drž. kmetijske šole v Rakičanu. Pozivamo predvsem hlapce in služkinje za vpis v kmetijsko šolo, kjer se bodo usposobili za vršenje človeka dostojnega poklica. Novo šolsko leto se prične z mesecem septembrom. Prijave pošiljajte že zdaj na naslov: Uprava kmetijske šole v Rakičana. V šolo se sprejemajo mladinci in mladinke od 15 do 25 let starosti. V Izrednem slučaju tudi starejši. Prošnji je potrebno priložiti sledeče: 1. Vprašalno polo, potrjeno od LMS-a, KLO-ja. 2. Prošnje — kakšno stroko želi študirati (poljedelstvo, živinoreja); 3. Zadnje šolsko spričevalo; 4. Življenjepis. V šolo se sprejemajo tudi mladinci in mladinke z osnovno-šolsko izobrazbo. Šola je dvoletna: eno leto teoretični pouk in drugo leto praktični pouk oziroma praksa v zadružnem ali državnem sektorju. Vsak mladinec ima možnost za študij v višji šoli. Šola je brezplačna. Uprava kmetijske šole Rakičan. MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja: v četrtek, dne 5. maja 1949, sovjetski film: Moskva — glavno mesto ZSSR 6., 7. in 8. maja 1949: Citadella Predstave: v četrtek ob 17.30 in ob 20. uri; v petek ob 20. uri; v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 15., 17.30 in 20. uri. Predprodaja vstopnic: za vsako predstavo, dve uri pred pričetkom predstave. Ljudska tehniku Vključujmo se v klube Ljudske tehnike Po vseh večjih mestih so že organizirana letalska društva, ki zajemajo veliko število mladine, ki se aktivno udejstvuje v delu društva; se usposablja za modelarje, inštruktorje, jadralce, padalce, motorne pilote. Da bo delo čira boljše in uspešnejše, je v sestavu društva več sekcij, a pod vodstvom društva grupe in krožki v krajih izven ali pa v sedežu društva, kjer je dana možnost razvoja. Krožki, grupe in društva organizirajo po potrebi ali želji članstva tečaje, na katerih se seznanjajo s teorijo letalstva, začenši z modelarstvom in preko jadralstva do motornega letalstva ter padalstva. Tudi v Murski Soboti bo v kratkem organiziran v sklopu Letalskega društva tak tečaj za vodstvo osnovnih modelarskih tečajev po krožkih. To bo modelarsko-instruktorski tečaj, ki bo trajal tri tedne in bo sprejel mladince in mladinke z vasi, kjer je možnost razvoja krožka, ki bi se pozneje razvil v grupo in društvo, kjer bi se lahko vršilo tudi šolanje z jadralnim letalom. Kot za vse tečaje te vrste, bo uprava društva oziroma Izvršni odbor letalske zveze Slovenije tudi za tečajnike tega tečaja preskrbel popolno oskrbo — brezplačno hrano in stanovanje. Prav tako kot organizira vsako društvo v teku leta večje število modelarskih tečajev in tudi jadralne tečaje, prireja višje vodstvo slične tečaje za nastavnike jadralstva za motorne pilote in padalce. V kratkem bo pričela z delom zvezna pilotska šola v Rumi, ki sprejema večje število učencev, ki bodo v treh in pol mesecih izučeni za samostojno letenje z motornim letalom in bodo po tem. tečaju lahko vstopili v vojno letalstvo ali civilni zračni promet ali pa se bodo vrnili na svoje domove in se nadalje usposabljali in pomagali v delu društvu in članom društva. (Razpis za sprejem v to šolo je priobčen). Kaj se naučijo tečajniki na teh tečajih? Če začnemo z modelarskim tečajem in to z osnovnim, vidimo, da se na tem tečaju seznanjajo tečajniki z osnovami letalstva. Predvsem je tu važna teorija, ki nam pove, zakaj pravzaprav letalo leti! Morda bo kdo dejal: ker pač ima krila. Vsekakor pa je s tem mnogo premalo povedal, kajti imamo letala tudi brez kril. So tudi letala brez trupov! So letala brez elise (propelerja)! So letala brez motorjev. Vsakdo, ki jih vidi, si po svoje tolmači njih delovanje, vendar nihče ne ugane pravega. Modelar mora vedeti tudi to, kako je letalo zgrajeno, kajti brez tega ne bo vedeli kako naj gradi model. Vedeti mora, zakaj ima letalo oziroma model prav tako obliko, kot jo je vajen videti. Tu je vmes že znanost, ki ji pravimo aerodinamika. Prav tako kot pilot, mora biti tudi modelar vsaj delno seznanjen z vremenoslovjem, da bo vedel, kdaj bo njegov model lepo in dolgo letel in dosegel morda čas tudi do ene ure. Še mnogo več pa morajo vedeti jadralci. Jadralcu mora biti že zjutraj, ob prvem pogledu na svod, jasno, kakšno bo vreme v tem dnevu — ali bo za jadranje ugodno ali ne. Takoj mora opaziti, kje so tisti stebri toplega zraka, ki se do pet metrov na sekundo dvigajo in nesejo s seboj tudi jadralno letalo v višine. Vedeti mora določiti moč vetra in njegovo stopnjevanje s časom dneva. Marsikaj mora vedeti dober jadralec o vremenoslovju; marsikaj o aerodinamiki, o instrumentih, s pomočjo katerih lahko leti tudi ponoči in v oblakih, ki so neštetokrat tudi nevarni, če jih pilot ne pozna. Še več zanimivosti pa se nauči pilot, ki se uči letenja z motornim letalom, ki dosega večje daljave in zato zahteva od pilota tudi večje in popolnejše znanje. Ni dovolj, da je seznanjen samo z vremenom v kraju poletanja, ampak mora vedeti tudi to, kakšno je vreme na stotine kilometrov od letališča. Da lahko to spozna, je uvedena meteorološka služba, ki oskrbuje naše pilote z sinoptičnimi katami (vremenskimi). Seznanjen mora biti zelo dobro z navigacijo, ki mu pomaga toliko kot kazalo smeri avtomobilistom na cesti, še poleg posebnih zemljevidov. Mnogo, mnogo je tega, kar mora bodoči pilot vedeti, zato je ljudska oblast tudi organizirala široko mrežo letalskih, društev, v katerih se mladina že vnaprej pripravlja za morebitni svoj poznejši poklic — pilotažo in za vstop v letalske vrste v odslužitvi vojaškega roka. Da se letalstvo še bolj razširi, je naloga društev, organizirati krožke na vasi, kjer bodo mladinci kot mladinke pričeli z osnovnim delom — z delom na polju modelarstva. Če pa je interesentov za letalstvo v enem kraju premalo, je možnost organiziranja klubov Ljudske tehnike, ki se lahko organizirajo, če je najmanj 11 članov. V teh klubih Ljudske tehnike so zajete vse panoge Ljudske tehnike, tako: letalstvo, fotoamaterstvo, avto-motociklizem, radioamaterstvo, brodarstvo. D. P. Fizkultura Nogometno tekmovanje fizkulturnih aktivov v Murski Soboti Na pobudo Okrajnega fizkulturnega odbora v Muski Soboti je bilo v zadnjem času ustanovljenih več sindikalnih in mladinskih fizkulturnih aktivov. Nekateri teh so se udeležili sindikalnega nogometnega tekmovanja v dneh od 27. aprila do 2. maja. Za te tekme je vladalo veliko zanimanje predvsem med člani sindikatov in med mladino, saj je bilo to prvo nogometno tekmovanje te vrste. Kljub neugodnemu vremenu, ki je oviralo lepši potek tekmovanja, so bile nekatere tekme še kar zadovoljivo obiskane. Po tem tekmovanju lahko trdimo, da si tudi fizkultura in šport utirata čedalje širšo pol v vrste naših delovnih kolektivov. Okrajni LO : Gostinci 8:1 (2:1; Člani sindikata Okrajnega ljudskega od bora in gostinski sindikat sta se pomerila prva v svojih močeh na zelenem polju Enajstorica OLO, ki je bila v precejšnji premoči, kar dokazuje sam rezultat tekme, je zasluženo zmagala. V prvem času je bila enajstorica gostincev še kar borbena in se je pričakovalo, da bo rezultat tesen. Toda v drugem času so po pustili in »Okrajni« so postali gospodarji na igrišču. V enajstorici zmagovalcev sta bila posebno dobra Perhavec in Majerič. V moštvu gostincev ni bilo medsebojne povezave v igri. FA EKTE : FA DES 2 :0 (0: 0; Pomerili so se tudi mladinci Ekonomskega tehnikuma in člani sindikata obrata Drž. elektrarn Slovenije iz Murske Sobote. Gledalci so pričakovali večjo zmago enajstorice Ekonomskega tehnikuma, ki je sestavljena iz samih mladih fizkulturnikov, dočim so tvorili moštvo DES-a sami starejši člani sindikata in jih je bilo samo deset. Toda »Desovci« so nudili mlademu nasprotniku precejšen odpor. Prva polovica igre je bila neodločena. V drugem delu igre so nekoliko popustili, kar je privedlo do dveh golov, ki sta prinesla zmago mladincem. Napadalna vrsta Ekonomskega tehnikuma je bila sicer precej ostra in hitra, toda prav tako je bila na svojem mestu obrambna črta DES-a, v kateri so se najbolj izkazali Kukanja, Koblencer in vratar Vezjak. V enajstorici EKTE so bili precej dobil igralci Hari, Matuš in Pentek. Tekstilci: Gostinci 2 : 0 Gostincem tudi tokrat ni bila sreča naklonjena. Vendar so igrali precej bolje, kot v prvi tekmi z OLO. Člani sindikata mestne krojaške delavnice so jih nadvladali po precej trdi borbi z rezultatom 2 : 0. Rezultat odgovarja poteku igre. Gostinci so bili tokrat zelo požrtvovalni in so igrali povezano, kar jih je rešilo večjega poraza. Dobra je bila predvsem obramba. Z malo več sreče bi lahko prišlo tudi v nasprotnikovih vratih do gola. FA Bodočnost: FA Kovinar 2 :0 Zanimiva je bila tudi tekma med mladinci iz Tešanovec in kovinarji mestne kleparske delavnice iz Murske Sobote. Nogometaši FA Bodočnosti so tehnično boljše igrali, kar jim je prineslo zmago. Tudi Kovinarji so se še dokaj dobro držali, vendar so jih mladinci iz Tešanovec, ki imajo že dalj časa svoj fizkulturni aktiv, le nadvladali. Rezultat tekme odgovarja poteku igre. Pri Kovinarjih je bila precej uspešna obramba. Gimnazija : EKTE 5:0 (3:0) Mladinci Ekonomskega tehnikuma, ki so v prvem srečanju premagali DES so podlegli boljšemu nogometnemu moštvu soboške gimnazije. Z malo več sreče bi bil lahko rezultat bolj majhen, saj je v enajstorici EKTE bila obramba precej uspešna z izjemo vratarja, ki je dva gola sam zakrivil. Tudi napadalna vrsta EKTE je imela nekaj ugodnih prilik, ki pa jih ni znala izkoristiti. Mladinci gimnazije so igrali zelo povezano in umerjeno. Zmaga je zaslužena. SŠD Nafta : SŠD Sobota 8:0 V povratni tekmi med Nafto iz Dolnje Lendave in SŠD Soboto iz Murske Sobote so bili zmagoviti Dolnjelendavčani, saj so potresli vrata gostov kar osemkrat. Tekma se je vršila v Dolnji Len- davi pred lepim številom gledalcev. Moštvo SŠD Sobote ni nastopilo v kompletni prvi postavi, zato so imeli Lendavčani dokaj lahek opravek, čeprav so se Sobočani v prvem delu igre še krepko zoperstavljali napadom domačinov. Igra je potekala vseskozi v prijateljskem duhu in je bila precej zanimiva. SŠD Sobota: SŠD Nafta 3:2 (0:1) V nedeljo je bila v Murski Soboti odigrana prijateljska nogometna tekma med enajstoricama SŠD Sobote in SŠD Nafte iz Dolnje Lendave. Moštvo je bilo v prvem polčasu nekoliko boljše in je vodilo z enim golom razlike. Napadalna vrsta domačinov se ni mogla takoj znajti na igrišču. V drugem polčasu 'se je igra izenačila, pozneje so dobili premoč na igrišču domačini in tudi zmagali s končnim rezultatom 3 : 2. Tekma je privabili na Stadion precejšnje število gledalcev. Množični kolesarski kros v Murski Soboti Kolesarska sekcija SŠD Sobote je priredila preteklo soboto množični kolesarski kros. Udeležilo se ga je okrog 50 kolesarjev, po večini mladincev. Po precej dolgi progi je potekala med mladimi kolesarji kaj zanimiva borba. Kolesarstvo je v Prekmurju zelo razvito, zato bi bilo umestno tej panogi kot športu posvečati še več pažnje, in v bodoče prirejati še več sličnih tekmovanj. Mladina, vključuj se v organizacije Ljudske tehnike! Vaška mladina, organiziraj tudi na vasi klube Ljudske tehnike, da bo tehnika pristopna vsemi Prijavljajte se v tečaje, ki jih prireja Zvezni odbor letalske zveze Jugoslavije! Kratke vesti Sremska Mitrovica. — Organizacija Ljudske fronte v okraju Sremska Mitrovica je v tridesetih dnevih tekmovanja dosegla pri delu velike uspehe. Preko 5800 članov Fronte je sodelovalo pri različnih delovnih akcijah in s tem prihranilo državi 6 milijonov 800.000 dinarjev. Zbrali so 189.000 kg starega železa, 210 tisoč kg cunj in velike količine drugih odpadkov. Pri čiščenju gozdnega drevja je sodelovalo preko 3000 frontovcev preko 8000 članov Fronte pa je zasadilo 10.000 kom. gozdnih mladik. Na zveznih in republiških gradbiščih je 10 delovnih brigad delalo preko 800.000 delovnih ur in prevozov z vpregami v vrednosti tri in pol milijona dinarjev. Požarevac. — Do 25. aprila so frontovci v mestu Požarevac zbrali preko 2 vagona starega železa, kosti in, krp. Trinajsta osnovna frontovska organizacija na državnem posestvu »Ljubičevo« Je dosegla pri tem delu najboljše rezultate. Titograd. — V treh in pol mesecih letošnjega leta je 9500 članov Fronte mesta Titograda delalo pri pogozdovanju, urejanju ulic in parkov in pri drugih delih okrog 29.000 ur v vrednosti blizu 400.000 dinarjev. V čast II. kongresu Ljudske Fronte Črne gore, ki se bo vršil 20. maja, so frontovci sprejeli obveze o odhodu članov na delovne akcije. Te obveze so že sedaj 100% izpolnjene. Delavci, mizarji, krojači, čevljarji, kovači in dr. — člani Ljudske fronte v Titogradu — so do zdaj obiskali šest kmetijskih obdelovalnih zadrug in dali preko 2000 prostovoljnih ur. Razpis za sprejem mladincev in mladink za učence - pilote v zvezno pilotsko šolo Letalske zveze Jugoslavije Kandidati morajo odgovarjati naslednjim pogojem: 1. da niso mlajši od 17 in ne starejši od 22 let; 2. da imajo dobre moralno-politične kvalitete; 3. da imajo osnovno izobrazbo; 4. da so zdravstveno sposobni za letalsko službo, kar bo ugotovila posebna zdravniška komisija. Vsak kandidat mora napisati sledečo avtobiografijo: AUTOBIOGRAFIIJA za _____________...___________________________ (priimek, očetovo ime in ime) a) dan, mesec, leto, kraj, okraj in ljudska republika rojstva, poklic, narod- nost in državljanstvo. V kakšni družini se je rodil, s čim so se bavili starši do NOB, s čim se bavijo danes, in njihov naslov. Stan. Ali se je kdo od bližnjih sorodnikov v času NOB nahajal v NOP ali v sovražnih formacijah in katerih; b) splošna in specialna izobrazba. Kje in kdaj se je učil in kakšno šolo je dovršil v armiji ali civilu. Posebni tečaji in obvladanje inozemskih jezikov itd. c) ali se je v času NOB nahajal v NOV ali NOP; kdaj, koliko časa, kje in na kakšni dolžnosti. Odnos do vojne obveze. Ali se je nahajal v JA, kdaj in zakaj je bil demobiliziran ali preveden v rezervo in s kakšnim činom. Ali se je v času NOB nahajal v kakšnih drugih formacijah: katerih in koliko časa; d) ali je sodeloval v večjih delovnih akcijah, katerih, kdaj in kje. Ali je bil v njih pohvaljen ali nagrajen. e) ali je bil sojen od strani ljudske oblasti; kdaj in zakaj. Ali je bil v inozemstvu; f) od kdaj dela v organizaciji Letalske zveze Jugoslavije, odnosno Ljudske tehnike. Ali je dovršil letalsko-modelarski, jadralni ali padalski tečaj; kateri, kje, kdaj in s kakšnim uspehom; g) sedanji poklic in podjetje, v katerem dela; h) ali je član, kandidat KPJ ali član Ljudske mladine in od kdaj odnosno ali je član Ljudske fronte, Zveze sindikatov, Antifašistične fronte žena in od kdaj? i) točen naslov sedanjega bivanja. (lastnoročen podpis) K autobiografiji je treba priložiti: a) potrdilo o članstvu v organizaciji Letalske zveze Jugoslavije, odnosno potrdilo o članstvu v drugih organizacijah Ljudske tehnike (če v dotičnem kraju obstoja letalsko društvo ali druga organizacija Ljudske tehnike); b) kratko karakteristiko od ustanove ali organizacije, v kateri dela; c) zdravniško spričevalo o fizični in duševni sposobnosti. Kandidati morajo poslati prijavo Zveznemu odboru letalske zveze Jugoslavije do 15. maja 1949 na naslov: Savezni odbor vazduhoplovnog saveza Jugoslavije, Beograd, Majora Ilića ulica br. 5, poštanski fah 256. Potni stroški za prihod v Zvezno pilotsko šolo, zdravniški pregled in vrnitev gredo v breme kandidata s 75% popustom na vseh državnih železnicah. Objava bo priložena pozivu. V času šolanja je učencem-pilotom preskrbljeno brezplačno šolanje, stanovanje in hrana. S seboj je potrebno prinesti potrebno perilo, obleko in pribor z vzdrževanje osebne higiene. V šoli se bodo kandidati izučili za motorne pilote in bodo po dovršeni šol lahko vstopili v vrste Jugoslovanskega vojnega letalstva ali civilnega zračnega prometa ali dali e delali in izpooplnjevali v organizacijah Letalske zveze Jugoslavije. Letalske zveza Slovenije, Izvršni odbor. I ZMAGO: Dogodek V vas je prišel nov gost. Vaščani so ga radovedno opazovali. Bil je Andrej, Miškov stric, ki se ga spominjajo še iz stare Jugoslavije. Takrat je prav tako iznenada prišel. Popoldne je prinesel poštar brzojavko s točno naznačbo časa: kdaj naj ga pridejo Koudilovi čakat, a zvečer z vlakom je že prišel. Strašno se je pritoževal na počasnost vlaka in neštetokrat omenjal, da se že dolgo ni vozil tako neudobno, kot takrat. Takrat je bil še močan in dokaj mlad. Poznalo se mu je, da ne živi slabo. Rdečeličen in dostojanstven je vzbujal pozornost pri preprostih kmetih, a Koudila je pridobil na ugledu pri župniku, županu in pri vseh. Andreja je kmalu poznala vsa okolica, čeprav ni ostal dolgo y vasi. Videli so ga često v gostilni pri Kousu, ki mu je bil uslužen kot do poslanca. Kosilo in večerjo in vse, kar je zahteval, mu je prinašal v posebno sobico za izredne goste, ki jo je Andrej krsti, za »cigansko kamro«, kar pa ni užalilo ne Kousa ne vaščanov. Ko je vstopil ali pa izstopil iz gostilne, je vedno obstal še na pragu in s pogledom popolne odsotnosti motril preko ljudi. Levico je skrival po navadi v žepu suknjiča, a z desnico je stresal pepel s cigarete. Malokdaj je vstopil brez cigarete. V takih primerih je v sobi, ki je bila polna hripavih klicov in trušča, nastala tišina. Po njegovem odhodu so ga kot vsakega izrednega gosta dolgo omenjali v pogovorih, vendar, so ga s časom tudi pozabili. Mnogo različnih ljudi je prišlo od takrat pa do zdaj v vas. Mnogo novega in zanimivega se je dogajate, tako da so Andreja popolnoma izbrisali iz spomina. Zdaj pa iznenada, ko so nekoliko utihnili po dolgotrajnem besedičenju o zadružnem domu in so nekateri že pričeli s kopanjem temeljev, Se je zopet oglasil. Miška je pravkar bil na gradilišču, ko je pritekel njegov bratec Miki z novico: »Striček je prišel.« Miška se je vzravnal. Z levico je pridržal kramp, z desnico pa posegel v žep po robček in zagodrnjal: »Da bi ga ...« Ni dokončal. Obrisal si je potno čelo in zamahnil ponovno. Kramp je zabil globoko v zemljo in potegnil ter dejal, ko se je odvalila velika gruda vlažne prsti: »Pred večerom ne pridem!« Stari Takač pa je bil radoveden: »Je to tisti, ki je bil pred leti pri nas?« »Tisti... Tisti!« je jezno zabrundal Miška.« Vsa dobra volja popoldneva ga je minila. Zato pa je še močneje mahal s krampom. Molčal je in vsi so molče delali. Vsakdo je premišljeval o tem Miškinem stricu. Radovedni so bili: kakšen neki je zdaj? »Ravno ob pravem času je prišel!« je jezno mislil Miška. »Komaj smo začeli in eto ta ga... Kakor po naročilu. To bo prilika za te stare veljake. Zanetili bodo prepir in potem... treba bo ga lepo mimo odpraviti... Če pa ne to — pa mu zamašiti goflo ... Prav je imel Miška. Župnik in vsi ti nekdanji občinski možje, s katerimi se je nekdaj sprijateljili so ga prišli obiskat in kaj bi odlašali — takoj so pričeli s svojim starim besedičenjem. »Nas pa so zdaj, nas. Od davkov niti dihati ne moremo,« se je oglašal Maučec. »Kaj davki... Je sicer težava s tem ampak to se še da pomagati. Ampak taka nemorala, kot je zdaj med mladimi; kaj takega svet ne pomni. Namesto da bi šli v cerkev, gredo ob nedeljah na delo. Pravijo: kaj bi se človek za dušo — najprej se poskrbimo za življenje. Pa za koga delajo. ..?« je besedičil debelo-lični Mavrič, ki je že nekaj deset let preživel v vasi kot župnik in ga je jezilo, da nima tistega ugleda in veljave kot nekoč. »Vsepovsod delajo...«, je ugotavljal Andro. »Sicer je malo neprijetno brez dela, ker te krstijo za reakcionarja... Kaj pa čem? Naj mi plačajo tako kot sem zaslužil do zdaj, pa sem zadovoljen... Trideset tisoč mesečno sem dobil! Mesečno za vsa dela, ki jih je lahko vršil dirktor banke ...« Vsi so ostrmeli. Da, s takšno plačo pa se že da živeti. »Če je pa tak, pa čisto nič ne škodi,« je Bakan skrivenčil usta v nasmeh, ki ni kazal ne odobravnja in ne negodovanja. Dejal pa ni nič, ampak samo dvoumno kimal. Škodoželjno so ga opazovali. Nič več tiste zlikanosti ni bilo na njem. Nekdanje angleško sukno je zamenjalo navadno, kakršnega si v teh časih privoščijo tudi kmetje. Klobuk je bil prav tako zamaščen kot obleka. Sicer so bile še dokaj blede pege. toda dovolj opazne za tistega, kdor je opazoval. »Saj tako je,« je nadaljeval Andro. »Diktatura cestnih pometačev in hišnikov ... Prosim — najlepši primer; moja bivša hišnica je danes ulična zaupnica ...« »To je pa res!« je razvneto spregovoril župnik. »Pri nas pa so hlapci tisti in služkinji Nočejo več delati... Pravijo, da si bodo izbrali boljše poklice... Hlapci hočejo postati gospodje! II« Miškova skrbna mama pa je ugibata, s čim naj postreže temu izbirčnemu sorodniku, ki nekoč niti na enem kosilu ni ostal. Zdaj vse kaže, da pač ni več tako gosposki. Ljudska oblast je poskrbela za te, da ga spozna z življenjem povprečnega človeka, ki živi od svojega dela. Še dobro se spomni tistega gospoda ... Koudila pa je neprenehoma hodil skozi sobe v kuhinjo in shrambo. Vedno je nekaj našel in vedno opominjal ženo: »Zganja ne pozabi in črne kave — prave... To mora biti zanj...« »Glej, da bo večerja dobra in okusna...« Ni vedel, kako bi govoril z gostom; z možem svoje sestre, ki je že nekaj let ni med njimi. Visoko ga je cenil vedno in prav tako zdaj. Saj je bil glava največje banke v državi. »Kdor ve, pač ve!« je vedno ponavljal. »Za nas male ljudi ni tako življenje, kot pa za ljudi njegovega kova. Oni že lahko hodijo po inozemstvu in si privoščijo obiskovanje letovišč... Jim pač nese.« Marsikdaj mu je ugovarjal Miška —-češ, saj je tudi za nas tako življenje! Smo prav tako ljudje kot taki stricu slični... Mi delamo in mi bomo tudi uživali lepote letovišči lepote naših krajev. Pa je moral vedno utihniti, kajti oče se je pričel razbijati in vpiti:? »Kaj, ti boš ugovarjali Ti, ki še sveta ne poznaš... Kje si bil, ko sam bil jaz že v Franciji, Italiji, Nemčiji...?« Zdaj je bil sicer tudi sam nekoliko razočaran, saj si ni predstavljal takega, kot je prišel: v dežnem ocefranem plašču, s starim dežnikom v rokah; skoraj starčevski zgrbljen. »Kje le hodi ta cepin Miška,« se je jezil... »Še vedno je tam. Žene se kot živina, a ljudje se mu smejejo...« Dejal je, pa se mu je vendar misel upirala. Saj se mu prav za prav niti ne posmehujejo, ampak ga čislajo kot človeka, ki jim ve marsikaj pravilnega povedati. Le pri teh, ki so z Androm v sobi. je tako nekako zasovražen. Sicer ni dobro biti nevskriž z ljudmi, toda Miška je samostojen in možat... To pa tudi nekaj velja. Pozno je prišel Miška domov. Še ves prašen in blaten. Tak kot je bil na gradilišču. Ni se imel časa niti umiti. Takoj po končanem delu so se zbrali v pisarni krajevnega odbora in se pomenili o jutrišnjem delu. Še pozneje pa so ostali samo še Miška, Karči in Malča. Ti bodo dvignili še ves preostali del mladine. Ni dovolj, če delajo samo trije, ko je v vasi sedemnajst članov mladinske organizacije ... Fronta gre po isti poti in žene tudi že pristopajo. Govorili pa so tudi o novem gostu v vasi — o stricu Andri. Ta jih ne sme motiti! - ^ (Dalje prihodnjič) Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Vild Jože. — Naslov uredništva; »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.