AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
D©M©VINrt
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 45.
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 23rd, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Izvanrednega zasedanja Policija je mrzlično na de-kongresa ne bo. Kongres lu, da reši uganjko skriv-gre domov 4. marca nostnega umora Potter ja
Washington, 21. februarja.— Menda zgodovina policije v Kongres se bliža koncu s svo- Clevelandu še ne pozna tako jim delom. Nobenega izvanred- mrzlične delavnosti od strani nega zasedanja ne bo, kajti vse policije kot jo slednja razvija glavne zadeve so rešene, in de- te dni, da reši zagonetni umor žela bo imela mir pred kongre- bivšega councilmana Potterja. som do prihodnjega decembra, Kot se poroča velja sedaj pre-razven alko se vmes ne pripeti iskava od strani policije že sko-kaj posebnega. Včeraj je bil ro $60,000. Detektivi potujejo rešen Muscle Shoal predlog, ki semintja, avtomobili so noč in daje predsedniku velike pravi- dan na razpolago, razne priče ce, da odda to podjetje v last prihajajo in odhajajo. Nad 100 privatnim interesom. Ako pa mož policijskega oddelka v tekom enega leta se predsednik Clevelandu se peča z rešitvijo ne more zediniti z nobeno druž- dogodka. Včeraj so aretirali J. bo glede Muscle Shoals, kjer J. Redlicka, ki je stanoval ob se pridelujejo umetna gnojila, času umora v usodepolni hiši tedaj bo imenovana zvezna ko- na 880 Parkwood Drive. Pri-misija, ki bo stvar vodila, držali so ga kot skrajno važno Predlog je bil sprejet z 263 gla- pričo glede umora. Redlick je sovi proti 153, toda ker je v bil aretiran že prej, toda se je predlogu nekaj točk, katerih se pritožil na sodniji glede habeas predsednik Hoover brani, bo corpus, to je, da ga mora poli-najbrž prepovedal postavo, in c-ija izpustiti, ker nima proti
"Priprave" za predsedniške volitve v letu 1932
ker v zbornici poslancev ni potrebne dVetretinske večine proti temu vetiranju, bo najbrž ostalo po starem. Tudi V
njemu dokazov, toda Common Pleas sodnik W;:lter je v soboto odrekel zahtevo Redlicka, nakar je bil takoj aretiran, senatu je videti, da bi senatorji Bond za Redlicka je bil postav-radi šli domov in da se boje iz- ljen na 825,000, toda pozneje vanrednega zasedanja. Tekom odbit, in določen na 12,000. petih ur so včeraj odobrili Redlick j-e stanoval ob času $1,000,000,000 izdatkov za po-j umora direktno pod stanova-i što in zakladniški oddelek, j njem, kjer je bil Potter umor-§445,000,000 za vojaške potrebe jen. Redlick je bivši zločinec, in vse izdatke za District of Pred več leti je bil poslan v je-Columbia. Še nikdar ni sp- čo, ker je neki banki na vzhod-natna zbornica tako hitro pošlo- ni strani mesta, kjer je bil vala. Poslanska zbornica je pa uslužben, odnesel $5,000. Na-, včeraj sprejela novo n'aselniško dalje je policija aretirala vče-postavo glede deportacije tuje-i raj še tri druge osumljence v zemcev. Poleg tega je bil spre- Potterjevem slučaju. Medtem ,
Kranjsko-Slovenska Kato- V sredo večer bo velik ve-liška Jednota priredi svoj čer za boy scoute in njih prvi izlet v domovino starše v naselbini
Kot je bilo že oznanjeno v ča- Že dalje časa obstoji med sopisju, priredi letos vodstvo slovenskimi fanti v naselbini Kranjsko Slovenske Katoliške boy scout gibanje, katerega je Jednote, te najstarejše sloven- poklical k življenju delovni dr. ke podporno organizacije v Ame- James W. Mally, naš slovenski riki, velik izlet svojih članov v zobozdravnik. In v sredo večer staro domovino, v prelepo Slo-,obišče naše slovenske boy venijo. Vsi, ki se bodo udeležili scoute, ki so zbrani v organiza-tega izleta, odplujejo s parni- ^jj "Silver Fox Tribe," ekseku-kom Berengaria, ki je največji tivni <]jrektor vseh boy scou-parnik, kar jih premore Cunard tov v Ameriki, Mr. George K.
Green. Nastopil bo kot glavni govornik na s e s tank u boy
jet tudi predlog, ki pr«vi da p^0^^;^0^^ Ponesrečen atentat na al-
noben komunist ne more biti nega Hymie iviaitina, kateiega
banskega kralja. Kraljev
pripuscen v
Ameriko. -o-
'dolžijo umora. Ime ji je Marie Outland Woodfield. Včeraj so
pobočnik bil ubit
Dunaj, 21. februarja.
Nagla smrt	aretirali njeno prijateljico, Ber-
Iz Kenmore-Akron, Ohio, se nice Stein. 2e več ur jo detek-nam poroča, da je umrl nagle, tivi neprestano izprašujejo. smrti dobro poznani Frank Ko- Omenjena Marie, ki je doma iz Včeraj se je zvršil na albanske-kelj, star 45 let. En dan prej je i Akrona, je bila dan po umoru ga kralja Zbgu atentat, ki se pa še delal v tovarni, kot običajno.1 p0tterja z Martinom v Pitts- ni posrečil. Kralj Zogu se je Zvečer je prišel domov in vese-,burghu, in policija je prepriča- podal v operno gledališče, in ko lo prepeval, prihodnji dan z ju- na, da ji je dosti znanega glede je zapuščal gledališče s svojim traj pa so ga našli mrtvega. — umora, ker je Hymie Martin o štabom, sta dva Albanca priče-Zdravnik je ugotovil, da ga je takih zadevah napram svojim la streljati na kraljevo skupi-zadela kap-. Ranjki Kokelj je intimnim prijateljem prav rad no. Kraljev pobočnik, major bil samski, doma iz Dobrave pri gOVoril, dočim doslej ni še ene Topolai, je bil smrtno zadet, in Zatični. Bil je član angleško po- besede izdal, dasi ga ima polici- tudi dva druga spremljevalca slujočega društva Eagles, J. S. ja v kleščah že štiri dni. Stvar,kralja sta bila ranjena. Kralj K. J. V starem kraju zapušča je §e ve(jno zavita v skrivnost-sestro in brata in več sorodni- n0 temo.
Državi Ohio preti pomanj-| 160,000 Nemcev v paradi
proti monarhištom za republiko
kov in prijateljev. Pogreb se je vršil preteklo soboto iz slovenske cerkve v Barbertonu.
Listnica uredništva
Več rojakov nas je vprašalo, kje se nahaja novo poslopje Lakeside bolnice, kjer je vedno mnogo naših rojakov. Do nove Lakeside bolnice pridete,
Srebrna poroka
V soboto, 21. februarja so prijatelji, znanci in sorodniki priljubljene družine Jos. Mišmaš, 1404 E. 53rd St., priredili lepo domačo zabavo in proslavo v po-
se ima zahvaliti za svojo rešitev navzočnosti svojega poboč-nika. Ko je slednji zagledal napadalce, ki so merili z revolverji proti kralju, je hitro skočil precl kralja in ga ščitil s svojim telesom. Tako je bil pobočnik ubit, kralj pa rešen. Kralj sam je potem pomagal
----„ , ..,„..,. • „,.„ policiji, da je aretirala napadal-
čast omenjeni družini, ki je pra- J '	. 1
ako	■> .	'	ce, katere so vse prijeli. Aten-
znovala svojo srebrno poroko. ' .. ...... , .
tatorji pripadajo opozicijonalm
Menda je bilo najlepše darilo
vzamete Euclid karo in se ustavite na 110 cesti. Bolnica se iMenda .
•	prijateljev in sorodnikov druzi-
" ne krasen "šopek," katerega je! .
cvetličarna reJen napad, pri katerem je

nahaja na Adalbert Rd., ki je koj* v bližini 110. ceste.
V bolnico
V Charity bolnico je bil odpeljan rojak Tom Odlazek, 14520 Thames Ave. Mladi mož se nahaja v zelo kritičnem položaju. V bolnico ga je odpeljala Svet-kova ambulanca. Prav iskreno
stranki Albanije. Na albanskega kralja je bil že leta 1924 na-
: kralj Zogu dobil lahko poškodbo. Zadnje tedne se nahaja na
naredila slovenska Slapnik in Sinovi. Med svežimi vrtnicami in nagelčki se je ziba-	.
lo 150 pravih srebrnih dolarjev, Dunaja pod zdravniško oskrbo, ki so jih srebrno poročencema Govorilo se je, da je kralj ne-podarili prijatelji, sorodniki in;™ bolan, toda, diagnoza je znanci. In ob priliki praznova- dokazala, da je zbolel le, ker
preveč kadi.
želimo, da bi Mr. Odlazek dobro '
.	i	i	Ud. V d.
in čimprej okreval.
Ljubezen soproge
nja se je vršila prav prijetna za-v domačem krogu. Tudi uredništvo "Ameriške Domovi-Društvo Naša Zvezda ne" pošilja iskrene čestitke k Dramatično društvo Naša|sret,rni poroki! Zvezda ima/ v pondeljek izvan-	šele septembra lanskega le-
redno sejo ob 7:30 zvečer. Po- Mr. Banovec ostane ta se je poročil 25-letni John zivlje se vse člane in igralce, da Pravkar smo prejeli iz Wash- Clendeman s svojo mlado Al-se gotovo udeležijo, ker se bo šlo ingtona brzojavko, ki nam na-'berto. Te dni je pa vložil na
kanje denarja. Znižane plače javnih uradnikov
Columbus, Ohio, 20. februarja. — Vsem državnim nameščencem v državi Ohio preti znižanje njih plač, od 10 do 25 procentov. Obenem državi tudi ne bo mogoče nadaljevati z javnimi deli in zgradbami, kajti pomanjkanje denarja v državni blagajni je silovito. Celo šolskim zavodom preti suša v blagajni. Novih šol se ne bo moglo graditi, in prerokuje se celo, da se bodo morali učitelji in učiteljice zadovoljiti z manjšimi plačami. Ali z drugimi besedami: sedem suhih let se bliža državi Ohio, in to zlasti v čau, ko niti industrije niti trgovine ne morejo zmagati višjih davkov, ker nihče ne dobiva dovolj dohodkov, da bi plačeval višje davke. Kot vsak posameznik danes ve, da trpi na pomanjkanju denarja, ker ni zaslužka. radi brezposelnosti, taU ko mora tudi vsak državljan vedeti, da država ne more poslovati redno, ako ni dovolj davkov. Davkov pa mnogi ne plačujejo, ker nimajo nikjer vzeti. Demokratski governer White je pripravljen, da odbije 20 milijonov dolarjev od državnega proračuna., da tako nekako izenači dohodke in stroške. Da, kriza je danes pač povsod, samo pri Hoover ju ne!
Berlin, 22. februarja. V raznih mestih nemške republike je danes paradiralo IGO,000 Nemcev, vsi
kar jih
družba, in ta družba ima nad 2000 dobrih parnikov. Berengaria parnik je najboljši izmed flotile Cunard parnikov. Iz New Yorka odplovejo izletniki 21. junija. Kot se nam poroča, bodo imeli izletniki priliko se po izkrcanju v Havre ustaviti v mestu Lisieux, kjer počiva truplo "male cvetke sv. Terezije." Poleg tega si bodo ogledali lahko mesto Pariz, kjer bo vsem izletnikom jugoslovanska vlada preskrbela, da se bodo počutili kot doma. Izletniki bodo potem nadaljevali pot proti Ljubljani, kjer' se bo počastilo grob slovenskega pijonirja v Ameriki in ustanovitelja K. S. K. Jednote, pokojnega Rev. F. S. šušteršiča. Domovinske oblasti v Jugoslaviji so pripravljene na ta prihod članov K. S. K. Jednote in .jim! bodo šle v vseh ozirih na roke. Kot razvidimo iz časopisja v do-, movini, vlada za ta izlet pri naših rojakih v Sloveniji izredno veliko zanimanje. Pričakuje se, da se bo približno 400 do 500 Slovencev udeležilo tega izleta, in Nar0finem parobrodna družba Cunard Line jamči, da bo postregla našim ljudem v vsakem oziru do popolnosti; V Clevelandu se nahaja približno 4000 članov Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, in prav gotovo se bo več slovenskih Clevelandčanov udeležilo tega izleta. Za nadaljna pojasnila se lahko obrnete na Mr. Joseph
scoutov in njih staršev v sredo, 25. februarja, v Slovenskem
Dr. James W. Mally
si v ojaški obleki, popolno-1 Zalarjtt, glavnega tajnika K. S.
ma p ri r a vi i eni vsak čas za K- Jednote, ki vam bo z veseljem
obrambo nemške republike. Vsi. dal podrobnejša pojasnila.
ki so se udeležili parade so bivši	~
vojaki iz fronte, in pripadajo Pogreb rojaka Alica
takozvani Reichswehr organiza- Kot smo že poročali v soboto
ciji, katero so. ustanovili predi.ie preminul rojak Martin Ahč,
sedmimi leti v obrambo nemške '^je bil le nekaj din bolan. Pre-
republike. Paradniki so nosili ml51ul ,le
i iV
Domu. Za ta večer se zanima tudi slovensko trgovsko društvo, St. Clair Merchants Improvement Association. Mr. Green je eden najboljših eksekutivnih direktorjev v Ameriki, kar jih je še kdaj imela boy scout organizacija. Poleg Mr. Greena bo govoril v S. N. Domu tudi dr, James W. Mally, ki je član boy scout odbora in trgovske zbornice ter blagajnik podružnice Silver Fox scout podružnice. Govoril bo v slovenskem jeziku o splošnem pomenu boy scout gibanja. Ker s? no i"iic una nobene vstopnine, in ker je vsa stvar zelo zanimiva, so Slovenci prijazno vabljeni, da se v obilnem številu udeleže. Dobili boste dober pojem kaj pomeni boy scout gi-
bnije med
ameriško mladino. -o-
v Glenville bolnici.
tornistre, toda nobenega orožja. R*njki bil sta1' 41 Tlet> ?.oma Bili so večinoma samo izbrani ^ Notranje Gorice pn Ljubljani, mladi možje, ki so hoteli poka-1V Ameriki je bival 18 let Bil, zati, na kakšne ljudi se nemška j® društva Presern st. 17 republikanska vlada zanese, ako S. I). Z. ter društva Katoliških bi monarhisti nameravali poru- Borštnarjev št. 1640 v Collm- Lepo stevi O novih ame-šiti sedanjo vlado in zopet upe-i^oodu. Tu zapušča žalujočo so- riskih naših državljanov 1 jati monarhijo. Največja para-' P^" Antonijo, rojeno .Petelin, Pretekli petek se je vršilo na da se je seveda vršila v Berlinu,	hčer, brata in vec sorodni- zvezni sodniji zaslišanje za ame-
kjer se je parade udeležilo 18,- key, v starem kraju pa mater, riško državljanstvo, m ob tej 000 ot-eb V več mestih so ko- očima in dva brata. P o g reb priliki je zopet večje število na-munisti ponovno skušali razbiti ranjkega se vrši v torek zjutraj jših rojakov dobilo ameriško dr-parado, toda so bili vselej od- ^ hiše' žalosti na 844 E. 154th žavljansko pravico. Sledeči so biti in pregnani od policije. DojSt- ob 8:30 zjutraj pod vod- postali ameriški državljani: An-večjih nemirov je prišlo le v «tvom A. F. Svetek. Vsem pre- ton Rus, John Gerlica, Angela Brunswicku, kjer so se spopadli|osti*lim aorodn&otn izrekamo Tanko, Joseph Bartolj, John fašisti in komunisti. Več oseb je »^e prav iskreno sožalje!	Gobec, Joseph Bauer, Jos. Ko-
bilo težko ranjenih.	i j	Za škrlatinko
Diužini Nick in Mary Vrbe-tič je umrla hčerka Mary, stara leto in pol. Umrla je za škrlatinko. Družina stanuje na 959 Staršem Anton in Anna Te- E. 67th St. Ker je bolezen na-kavee, 15819 Huntmere Ave., je lezljiva, se bo pogreb vršil iz umrl v
radi igre, ki se bo priredila v znanja, da je bilo Mr. Svetozar dvorani s. Kristine na Bliss Rd. Banovcu podaljšano bivanje v — Predsednik.	Zedinjenih državah do 1. avgu-
* Izdelovalec dežnikov, Henry sta, 1931. Mr. Banovec ima še
Pike, je umrl v Philadelphiji, i več koncertov v slovenskih nasel-
je
star 102 let.
i binah po Ameriki na programu.
Common Pleas sodniji tožbo za $50,000, in sicer proti svoji tašči, katero dolži, da mu je odvzela ljubezen njegove soproge s tem, da jo je neprestano hujskala.'
Sinko umrl
Italijan ubit
Laški konzul v Clevelandu, grof Gradenigo, je začel preiskovati slučaj Italijana San-martino, katerega so dobili mrtvega v neki kabini parnika Pennsylvania, ki plove med New Yorkom in Panamo. San-martino je pristojen v Cleveland. Baje so ga ubili igralci pri igri, ker je preveč dobil.
vač, Louis Rebolj, Anton Jereb, Peter Biličič, Ludvik Farčnik, Mihael Romich, Joseph Vencel, Frank Mihelich. George Cvit-kovich, Jacob Strunk, Jos. Sedel, skupaj 17 novih ameriških državljanov. Zadnje izkazilo soboto popoldne triletni! pogrebnega zavoda A. Grdimi & prinaša 17 novih državljanov, sinček Milanček. Poleg starševI Sinovi v pondeljek popoldne. današnje 17, skupaj 34 novih zapušča ranjki še enega bratca.	Vzrok umora	ameriških državljanov v letos-
Pogreb Milančka se vrši v torek Kot je včeraj izjavil Fred ujem letu. zjutraj iz hiše žalosti. Medtem j Alber, prvi pomožni šerif, jej	Zaprte banke
ko je oče Mr. Anton Tekavec ko-j sedaj gotovo, da je bil bivši Danes so vse banke v mestu, maj malo okreval od težke bole-; councilman Potter umorjen ra- i kot tudi vsi javni zavodi zaprti, zni pa je prišla grenka smrt in 1 di strahu gotovih oseb, da ne bi j ker se praznuje rojstni dan pr-iztrgala prijaznega malčka dru-! Potter izpovedal na sodniji,; vega predsednika ameriške rozini iz naročja. Ranjki je bil kdo je sleparil z mestnimi zem- publike, George Washington. Član mladinskega oddelka dru- ljišči. Stvar obeta biti še skraj- * V Denver, Colo., je umrl J.
štva sv. Jožefa. Prizadetim staršem naše iskreno sožalje!
no zanimiva. Policija dosti ve, toda malo pride v javnost.
Harrington, star 119 let. i vse svoje življenje.
Pil je
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sunday« and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto ....15.50 Z* Cleveland, po poitl, celo leto >7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 13.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta «3.00 Za Evropo celo leto S7.00, pol leta (3.50. Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Amerlika Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 083«.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act oI March 3rd, 1871.
88
No. 45. Mon., Feb. 23rd, 1931.
Počasi se odpirajo oči
delo, kakor so se ji vsi Podturn-čani. Ker njena sestra dobiva Ameriško Domovino doma, vem, da bodo vsi Podturnčani to brali. čestitam Podturnčanom na njih lepem napredku. Pozdravljam vse skupaj, tukaj in v stari domovini,
Louis Fink.
Prohibicijska postava v Zedinjenih državah je bila narejena za one človeške slabiče, ki ne znajo postavljati mej svoji žeji in pravi potrebi po opojni pijači. In ravno ista postava je povzročila, da se je ameriški narod razdelil v tri posamezne skupine: v suhače, v mokre in v — hinavce.
Senatna in poslanska zbornica ameriškega kongresa sta porabili že tisoče in tisoče ur potem, ko je bila prohibici-ja upeljana, za debato o prohibiciji. Lahko se reče, da je prohibicija veljala ameriški narod samo za čas, ki ga je porabil kongres za debatiranje o prohibiciji, najmanj $300,-000,000. In nikakor ne zgleda, kot da bo še kmalu konec temu.
Kje so pa zvezne, državne, mestne in razne vaške sod-nije, pred katerimi se neprestano razpravlja o sodnih slučajih v zvezi s prohibicijo. Najsibodo pijanci, kršitelji prohibicije, podkupljeni uradniki in agenti, nad 700,000 slučajev imajo ameriške sodnije vsako leto samo radi prohibicije. In če preračunamo, da velja vsak sodni slučaj najmanj $150.00 državo, vlado ali mesto, kadar se razpravlja o prohibiciji, tedaj imamo že tu letno približno $14,000,000 stroškov, ali v enajstih letih prohibicije nad $150,000,000.
Mesta, države in vasi so bili prisiljeni povečati število svojih policistov, približno vsega skupaj za okoli 35,000. Približno je plačan ameriški policist $2,000 na leto, nekje več, nekje manj. Tudi to velja ameriške davkoplačevalce približno $70,000,000 na -leto za izvanredne stroške. Vse to bi bilo nepotrebno, ako ne bi imeli prohibicije.
In policisti, konštablerji, pomožni šerifi ter drugi varuhi postave, namesto, da bi pazili na zločinsko zalego, kfa roparje, morilce in druge zločince, morajo stikati in brskati po privatnih domovih miroljubnih in poštenih državljanov, da najdejo tu ali tam kapljo dobre ali slabe pijače, ki je \ nasprotju s ponosom strica Sama.
Prvi predsednik Zedinjenih držav, George Washing ton, katerega 200 letnico rojstva bomo praznovali prihodnji pondeljek, je sam rad pilvsam je zahajal v gostilne, in sam ga je rad doma cuknil kozarec ali dva. In pri tem so ga na zvali "očeta domovine," in govorili so o njem, da je "prvi v vojni." To je bil George Washington, prvi ameriški predsednik.
Današnji ameriški stihači pa so upeljali moralo drugačne vrste. V Zedinjenih državah biva približno 120,000,000 ljudi. Od teh jih mogoče pet milijonov ne pije, a vsi ostali pijejo na ta ali oni način opojno pijačo. Nekateri bolj, drugi manj očitno. Pijejo pa, in kar je največja sramota Amerike je to, da najbolj pijejo oni, ki delajo postave za prohi-bicijo. Saj je .znano, da se v kapitolu v Washingtonu, kjer se delajo postave, nahajajo dnevno agenti, ki prodajajo senatorjem in kongresmanom opojno pijačo. Saj so se celo že streljali v bližini kapitola radi pijače.
Saj vam ni treba, da bi časopisje to samo prinašalo na dan, eden ali drugi izmed vas vidi lahko danzadnevom, da zastopniki postave, pa bodisi sodniki, policisti, državni prav-dniki, senatorji, kongresmani, in mogoče celo sam predsednik, od prvega do zadnjega, vsak poskusi tu ali tam opojno pijačo.	~
Kar je pa najbolj žalostna posledica ameriške prohibicije je ta, da je nastalo takoj po uvedbi prohibicije silno pijančevanje med ameriško mladino. In ne samo fantje, pač pa tudi dekleta, stara 15 ali več let pijejo, zlasti pri plesih zabavah ali pri domačih prireditvah. Tega se prej nikdar pripetilo ni. Prohibicija je torej povzročila pijančevanje med mladino, ustvarila je nešteto slučajev nemoralnosti, ustvarila je gangeže in raketerije in haj-žekerje, ali kakor se imenuje ta izrod blažene prohibicije. Umori, graft, korupcija, vse to gre na račun prohibicije.
Lorain, O. — Cenjenemu društvu Ameriški Slovenci št. 21 SDZ se naznanja, da se udeležite polnoštevilno društvene seje v nedeljo 1. marca ob 9.30 dopoldne. Naše seje se udeleži gl. predsednik sobrat John Gornik. Morda pride še kak drugi glav-
ni odbornik ali odbornica. Ker bo to zelo važna seja, je članstvo prošeno, da je polnoštevilno navzoče. Konvencija se bliža in vsakega člana je dolžnost, da nekoliko razmotriva o pravilih. Tri leta so dolga in med tem časom se lahko pronajde veliko koristnega za vse člane in Zvezo samo. Pravila niso nikoli brez male izjeme popravkov, dodatkov ali novih stavkov, saj kolikor jaz razumem. Mogoče ste imeli med tem časom kake ne-prilike, ki po vašem mnenju vam, članstvu ali celo Zvezi škodujejo. Vse take stvari prinesite na društveno sejo. Stvar bomo radi vzeli v pretres. Dobili boste čisto zrnje za prihodnjo konvencijo. Najbolj važna zadeva pa je glasilo. O tem bo glavni predsednik pojasnil na prihodnji seji 1. marca.
Zatorej še enkrat apeliram na vse člane našega društva, da ste navzoči. S pozdravom, vaš John Kozjan, tajnik. -O-
Kako kegljamo v Lorainu:
Americans SDZ No. 21 J. Tomazic .167 163 183— 513 J. Skapin ... 189 158 136— 483 J. Tomsic ...163 140 158— 461 J. Tomsic .. .129 198 143— 470 A. Jakopin .165 163 170— 498
Totals ......813 822 790—2425
Crusaders S. N. P. J. A. Wencko .125 141 130— 396 J. Bresak . ...134 156 135— 425 F. Rupnik .135 127 114— 376 A. Bresak .133 124 112— 369 F. Udovic ...110 102 133— 345
Totals .... 637 650 624—1911
Americans SDZ No. 21 , J. Tomazic . 209 186 161— 556
F. Kern ......156 147 172— 475
F. Tomic .......... 213 142— 355
J. Tomsic ...132 ............— 132
J. Tomsic ....157 197 135— 489 A. Jacopine 175 166 148— 489
Totals ......829 909 758—2496
Alloys J. S. K. J. J. Tomazic ..113 130 127— 370 V. Udovich .139 129 133— 401
Blind............130 130 130— 390
J. Cerne ......125 110 104— 339
J. Baraga .145 170 176— 491
preskrbi, jutri se s praznim trebuhom vrti."
V "Bajki o volku in oslu" pravi:
"Osel je izvlekel volka iz
prepada, kateri ga je v zahvalo raztrgal in požrl."
Pod to bajko pa je zapisano: Glej, komu pomagaš. Sledi "Bajka o levu" in zadnja pesem je "Slavec in papiga," kjer Vilhar pravi, da nekateri poslušajo jezično papigo kot domačo govorico in jo primerja slavčkovemu petju, v katerega se je papiga "neizmerno zaljubila, da je svoj-ščine izgubila."
Vilharjev koledar ima poleg tega še druge zanimivosti, naprl-rrier prerokbe k vremenu, o pri-Četku Carigrada, o iznajdbi zvonov pred 1451 leti in tiskarskega stroja pred 411 leti, o pri-četku francoske revolucije pred 62 leti. Piše, da je bil Franc Jožef rojen pred 21 leti in da je pred dvajsetimi leti razsajala v Avstriji kuga ter o begu papeža Pija IX., iz Rima v Gaet 1. 1848.
Na kratko sem tukaj opisal prvo izdajo Vilharjevih pesmi. Druge pesmi je posamezno izdajal in tudi tfglasbil. Od teh imam v moji zbirki 28 strani uglasbe-
Če vrjamete,
al' pa ne.
Ker me je prijatelj iz Collin-wooda opomnil, naj v tem postnem času ne "pokam" take, da bi se človek kar naprej režal, ampak naj se bolj modro držim, sem ga takoj prijel za besedo in
Totals ......652 669 670—1991
VILHAR IN NJEGOV SPOMENIK
(Piše Matija Pogorele.)
Koncem leta 1930 sem priobčil seznam prispevkov za postavitev Vilharjevega spomenika v Planini, Jugoslavija. Dasi gro-fovskega stanu, je Vilhar čutil s preprotim narodom in ga učil. Povedal mu je, da je enako dober kot njegovi zatiralci in bil radi tega od stare Avstrije preganjan in v ječo pahnjen. Sedaj počiva v grobu na tužnem Krasu, kjer so po zadnji vojni tujci odstranili njegov spomenik, na katerem so bile zapisane za čutegega Slovenca neizbris-ljive besede . . . "čujte gore in bregovi, da sinovi slave smo."
Sedaj, ob 25 letnici njegove smrti, bo Vilharju postavljen drug spomenik v Planini — na jugoslovanski zemlji v bližini meje. Po zadnjem izkazu sem prejel darove še od sledečih rojakov: Joe Land in Mike Baic po $1 ter Fr. Arko 50c, vsi v Chisholmu, Minn. Ker je v Ljubljani umrla soproga nadučitelja Jos. Benedeka, ki je podučeval v Planini 37 let, so njegovi bivši učenci v Minn, zbrali $10 in ne-mesto venca pokojnici jih darovali za Vilharjev spomenik. Ti so : N. N. $5; po $1 Joe Kolar, John Nenigar, Anton Kušlan, Jernej Magajna in J. Osbolt. Rojak L. Sitinger je nabral v Somersetu, Colo., $9. Darovali so: Po $1 Luka Sitinger, John Dekleva, Tom žakelj, Tom Maj-nik in H. Mravlja; po 50c pa John Delost, M. Karmelj, Anton Kocjančič, Anton Justin, Anton Plut in Frank Erčul.
Skupaj je bilo nabranega med
i ameriškimi rojaki .$811.45, ka-! tera vsota je bila poslana v Mostno hranilnico v Ljubljano. Cleveland (Newburg), O.— tem veni, da bom polhe lovil do-j z dolom, ki ga vodi ondotni od-Kot nov naročnik Ameriške Do-j mu. Bral sem, da Jakata veseli j bor za Vilharjev spomenik, se je rnovine upam, da mi urednik ne'lov na polhe, zato ga povabim k j že pričelo. Glavni pokrovitelj je bo vrgel ta dopis v koš. V ne-! nam, kjer je dosti te živali. Če j 34 letrli naduČitelj v pokoju v deljo sem slišal po radio imena j jih nisem vjel po sto en večer, J Ljubljani, Jos. Benedek. V otl-tiovih naročnikov tega lista, med j potem sem gotovo mislil, da so j boru je tudi Jos. Blažon iz Pla-njimi ime moje sestre Karoline jih Škratelji odgnali. Pri nas j nine pri Raketu in več drugih Fink, ki živi v Vancouver, Ka- j niso samo polhi, so tudi medved- rodoljubov. Kdaj bo spomenik mula. Čestitam ji, da se je na-j je in če bo eno samo tako mr6j- j odkrit, bo pravočasno poročano,
ka," izdana leta 1852 in posvečena ljubljanskim društvom; bila je tiskana v "kamnotiskalni-ci" J. Blasnika v Ljubljani.
Da se k zaključku zopet vrnem k spomeniku, oziroma k darovalcem. Poleg tukaj nabrane vsote $811.45, ki je bijia odposlana v Ljubljano, so nabrali doma toliko, da so kupili zemljišče za spomenik (nekaj tisoč dinarjev imajo še v hranilnici). Nekateri v domovini in tudi tukaj so obljubili, da bodo darovali, ko se prične z delom. Sedaj je to že v teku.
Vsem darovalcem rodoljubna hvala. Kdor hoče še prispevati, naj pošlje prispevek bodisi direktno na poverjenika Jos. Benedeka, 6—1, Frančiškanska ulica Ljubljana, ali na Jos. Blažo-na, Planina pri Rakeku, ali pa
na moj naslov, 7 West Madison nih in knjižico "Jamska Ivan- St., Room 605, Chicago, 111. --o-
Lewis W. Hunt:
KAKO PRIDE RAKETIR DO BOGASTVA
Med drugimi slabimi posledi- teri je bilo umorjenih nad 250
ročila na Ameriško Domovino, i no vjel, se bo še bolj postavil, ker bo dobila iz lista dosti novic j kot se je z moosom. in drugih zanimivosti. Vem, da 1 Pred nedavnim sem videl v bo zadovoljna z listom.	Ameriški Domovini dopis, oziro-
Z veseljem poslušam sloven- ma zahvalo od Mrs. Rozi Zdešar, ski radio program. Hvala slo- ki je bila pretečeno leto na po-venskim trgovcem za njih trud. jčitnicah v naši vasi in je bila ta-Želel bi, da bi tudi pevci iz New- j krat za botrico naši brizgalni v burga nastopili in sicer pevsko! Podturnu. Veselica in banket društvo Zvon, ki ima fino izvež-jse je vršil pri mojem bratrancu
d*}, se bodo izletniki iz Amerike lahko udeležili slavnosti, ki slučajno obiščejo Evropo leta 1931.
Sedaj pa nekoliko o Vilharju. Ni je slovenske hiše, da bi ne čula kaj o Vilharju. Njegove bajke in pesmi so v šolskih knjigah. Večinoma jih je uglasbil sam, po njegovi smrti pa njegov, sedaj že pokojni sin. Njc-
bane moči. To bi bilo v ponos j Josipu Fink, ki ima tam gostil- Igove skladbe slišimo povsod: v nam Newburcanom. Tudi v New- j no. če bi bil jaz tam, bi bili go- j domovini in v Ameriki. Prepe-burgu je bilo precej radio tike-ltovo tudi polhi na banketu, tako Svata jih sedaj med nami tudi tov prodanih, če jaz dobim brez-j pa ne vem, če so bili ali ne. Za-;šubelj in Banovec. plačilo vožnjo v domovino, po- hvalim pa se ji za njeno dobro j Pregledal «em-koledar Vilh-ar-
jeve založbe iz leta 1851, ki je dragocena knjiga. Poslana mi je bila posredno iz Vilharjeve zbirke iz Zagreba. Ima 71 strani in poleg komentarja o raznih svetovnih dogodkih je tudi mesečni koledar, katerega posebnost je to, da krasi vsaki mesec pe-em. Poleg teh 12 je dalje še 14 pesmi s podpisom Miroslav. Iz vseh veje narodni duh. Naj podam nekoliko pregleda:
Med omenjenimi pesmami je tudi "Prezgodnja smrt," kjer opisuje bol svojega narodnega srca in končuje:
"Jaz, mladenič, sem pri potoku stal in slišal rožico in iz tužnega očesa brisal grenko solzico!"
Proti koncu druge pesmi pod imenom "Slovenca up" ima kitico:
"Dokler Triglav rude skriva, vsak Slovenec junaško reče: Kdor za druge kri preliva, zase zna sukati meč!"
Dalje je pesem "Solza Slovenca," v kateri je kitica:
"Vstavi se na krajne meje, gleda ljub domači kraj in oko je solze lilo najnesrečnemu sedaj!"
V	pesmi "Slava in Sokol" pravi med drugim:
"Oh sokol predragi! posodi mi moč, če ne'bo objela ko slavca me noč!"
Sledi pesem "Bajka o pajku" in neke nagrobne pesmi, med katerimi je tudi "Pokopač," katere zadnja kitica se glasi:
"Bratje dragi mi vsi! Jaz pravico dal Vam bom, saj enakopravnosti le pod zemljo je ljubi dom. . ."
V	"Bajki o jančku" pravi:
"Slovenec! Slavjan bodi, al' pa pojdi rakom žvižgat!"
Pesem "Kokla in pišče" se končuje:
"■če hočeš dolgo živeti, slušaj starše."
'Čebelico in čmrlj" zaključuje z rekom:
"Kdor no pečenko zli danes - -
cami, ima ameriška prohibicija na vesti tudi nove vrste stan — raketirja. V naslednjem boste lahko videli, kako pride raketir do bogastva.
Za "zgled" bomo vzeli najbogatejšega in najbolj razvpitega raketirja v Ameriki — Al Ca-ponija. Capone je danes manager obširnega raketirskega podjetja, ki donaša tedensko nad šest milijonov dolarjev v gotovini. Capone je bil najprej nastavljen v nekem spikiziju kot paznik, in je imel nalogo, da je pazil, d'a bi policija ne iznenadila prostora. Dalje je bila njegova naloga, da je iskal "odjemalce" za pijačo, po cestah, hotelih in klubih. Ker je 'bil jako zanesljiv, se je kmalu dvignil do službe managerja in tudi kot tak se je izkazal jako spretnega. V butlegarstvu je kakih deset let in si je v tem času napravil milj one.
Nadeli so mu primek "scar-face," toda tako ga imenujejo samo časnikarski poročevalci; v njegovi bližini mu tega nihče ne upa reči.
Capone je prišel v Chicago v času, ko je bil car raketirjev tam "Big Jim" Colosimo. Desna roka Colosima je bil Johnny Tor-rio in ta je svetoval svojemu predstojniku, naj vzame Caponi-ja za svojega telesnega stražnika. Tako je dobil Capone velik upljiv in ko je bil leta 1920 Colosimo skrivnostno umorjen, je bil Capone pripoznan že kot nekak vodja raketirjev. Govorilo se; je, da sta izvršila omenjeni umor CaponO irt Torio, da se polastita vrhovnega vodstva gan-gežev.
To sta tudi storila in sta z veliko spretnostjo organizirala veliko dražbo pristašev, storila sta potrebno, da, »e je ^amašilo policiji usta in vzeja ves monopol na pijači 'v svoje, rdke. Prohibicija je bila takrat sfe mlada in Torrio je bil tisti, ki je uvidel, da se bo delalo največ dobička s pivom. Torrio je razdelil mesto Chicago v več okrajev, v vsakem okraju je postavil svojega manager j a, ki so bili odgovorni glavnemu stanu, načelnik vseh teh managerjev pa je bil Capone, ki je bil direktno pod oblastjo Torria.
Ta čedna družba je delala s prepovedano pijačo tak dobiček, la so nekateri teh managerjev odpovedali pokorščino Caponiju in Toriju in so začeli delati kupčijo na svojo roko. Seve, to se pa obema "bossoma" ni dopadlo in nastala je pravcata vojna, ki je.trajala-celih sedem let in v ka-
oseb. Javna tajnost je bila, da je povzročitelj vseh teh umorov Capone, toda do živega mu niso mogli priti. Večkrat ga je poli cija prijela in izpraševala, toda se je znal, vselej spretno izviti iz roke postave. Pri tem je seveda igrala podkupnina vpliko vlogo.
Toda tudi uporni gangeži so pričeli zasledovati Caponija, da ga spravijo s poti. Nekega dne jd poln avtomobil gangežev za-vozil tik Caponijevega avtomobila in izstrelili so celo salvo krogel v avtomobil. Toda Caponi ni bil takrat viavtomobilu in ubit je bil le Caponijev voznik. Takoj zatem si je Capone nabavil avtomobil, skozi katerega stene ni prodrla krogla.
Nekega dne so gangeži obstre-lili in težko ranili Torrija. Ta se je pričel bati za svoje življenje in ko je prišel iz bolnice, se je dal prostovoljno prijeti vladnim agentom radi butlegarstva. samo zato, da, je bil v ječi na varnem pred gangeži. Toda predno je šel Torri v ječo, je predstavil Caponija mestnim in okrajnim oblastim in ga "toplo" priporočil. Ko je prišel Torri iz ječe, je odšel naravnost v Evropo. In sedaj je vzel vso stvar v roke Capone.
Capone je vzel vodstvo rake-tirstva energično v roke in je organiziral v Chicagu nešteto spi-kizijev, igralnic, javnih hiš in drugih takih prostorov, ki so mu nosili velikanske dobičke. Takrat, je bil star. šel. 27 let in je imel že miljone.
Z miljoni v žepu se je hotelo Caponiju boljše družbe. Priče) se je oblačiti elgantno in se je hotel uvesti v višje družabne kroge. Toda tu je dobil hladan sprejem, ker so poznali njegovo preteklost in način, kako si je -pridobil velikansko premoženje. V Floridi si je kupil lepo posestvo, kjer je prirejal sijajne večerje, katerih so se pa udeleževali le taki "višji krogi," ki samo čakajo, kje se bo dobilo zastonj nekaj dobrega za pojesti in popiti.
Še nikdar ni kaka organizacija v tako širokem obsegu podkupovala policijske in druge javne uradnike, kot je to delala in še dela Caponija organizacija raketirjev. Koliko časa bo to še trajalo, se ne ve. Caponiju bo menda to nazadnje že vseeno, ker on si je že zbral skupaj premoženje, s katerim bo lahko živel ostala leta svojega življenja. Za te svoje miljone se ima Caponi zahvaliti le slavni ameriški prohibiciji.
za ta sveti postni čas povem eno pametno, ki ni za smeh, ampak ima bolj žalostno stran, če se bodo pri tem komu sline cedile, in si ne bo mogel pomagati, naj si misli, da je to za njegovo pokoro.
V Denverju, Colo., je bil pred par dnevi aretiran neki brivec, pri katerem so našli 40 pajntov viške. Saj to ni nič čudnega nazadnje, saj so tudi brivci ljudje in ne vem, zakaj bi ga ravno brivci ne smeli piti.
Sodnik je pogledal skozi prste in je obsodil brivca samo na 30 dni zapora. Mene strašansko tare, kaj so naredili z visko, ampak cenzura je poročilo o viski zaplenila, policija pa najbrže visko. (škoda jo je, pa kako!).
Ko so vprašali brivca, zakaj je imel pri sebi kar štirideset pa!jn-tov viške, je rekel, da jo neobhodno potrebuje, ker pije visko že zadnjih 25 let in sicer jo ižpi-je vsak dan natančno po tri pajnte.
Vidite, tale stvar pa ni kar tako, da bi se vnemar pustila in morda ne bi škodilo, če bi mi tole malo "prefigrali," koliko viške je ta človek predihal v teh 25 letih, če berete do konca, boste videli, da jo je od hudiča dosti popil.
Torej če jo je spil vsak dan po tri pajnte, znese to v enem letu natančno 1,095 pajntov. V 25 letih to znese 27,275 pajntov. če obrnemo to v kvorte, znese to 13,687 kvortov in 1 pajnt, ali 3,-421 galonov in 3 kvorte. če bi pa vso visko zlili v sode, kotfna-šega ohajčana, bi morali imeti za to 68 sodov po 50 galonov, pa bi še čez teklo.
če človek prediha 68 sodov viške, ga bo že malo čutil, vsaj jaz bi ga. Pa računajmo še naprej. Iz vsakega pajnta viške se dobi navadno 10 kožarčkov, če še ne rabi vinskih kozarcev. In če je nesel vsak kozarček posebej v usta, je nagnil glavo"" nazaj in se oddahnil ravno 273,750 krat, kar je že precej koristna ttelovadba za vrat.
Saj ne vem, koliko ga je ta brivec nesel, ampak če bi sodil po sebi, bi jaz imel pet kozarčkov ravno dovolj, da ne bi našel luknje v vratih za ključ, kar pomeni, da bi bil v 25 letih ravno 27,275 krat pošteno natreskan. če iz tega potegnemo še drugo naravno posledico, dobimo, da sta se z ženo tolikokrat skregala, kar je lepo in krščansko.
I11 nazadnje je vse to orajt in se lepo bere, ampak vedel bi pa le rad, kje je ta človek zadnjih enajst let prohibicije visko dobival.
A
Mati je šla k maši in je pustila doma sina Janeza, ki je bil čisto malo prikajen in mu naročila, naj pazi na hišo, če bi se pa kaj važnega zgodilo, naj jo pride pa v cerkev klicat. Da bo, je rekel Janez. Na ognjišču je bil pristavljen močnik za kosilo in kmalu po odhodu hišne gospodinje, začne vreti, in ker ni bilo pomoči od nikoder, tudi kipeti. Janez si ni videl pomagati, pa jo ubere v cerkev, se vstopi na cerkveni prag in zavpije na ves glas: "Mati, močnik ki-
pi !" Seve, takrat pa vsa cerkev v smeh. Mati poduči sinkota, da je sicer prav, da ji je prišel to povedat, ampak bi bil moral najprej v cerkvi malo pomoliti, potem pa ji šepniti na uho, da močnik vre. Janez se priduši, da bo drugič napravil tako.
Zopet gre mati k maši in pusti za varha Janeza. Nesreča pa hoče, da se bajta vname in je kmalu vsa v plamenu. Janez pa naravnost v cerkev po mater. Ko stopi v cerkev, lepo poklekne, se prekriža in se začne ponižno trkati na prsa. Ko je mislil, da se je že dovolj namolil, stopi k materi in ji šepne na uho: "Mati, hiša gori!"
A
"Kdo je izumil radio?"
"Jaz že ne!"
"Well, izumil ga je Adam!"
"Nikar se ne norčuj !"
"Saj se ne! Iz Adamovega rebra je vendar naredil Bog prvi govoreči stroj."
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
FEBRUAR
28.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
28.—Društvo Abraševič ima dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani.
MARC
1.—Društvo Kristusa Kralja. Predstava "Pasijon" v Avditoriju S. N. D.	. .
I.—Društvo	Lilija, igra v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
1—Jeanette Perdan priredi koncert v S. D. Domu na Waterloo Rd.
7.—Društvo	Kranj, plesna zabava v Grdinovi dvorani. ....
8.—Društvo	Verovšek, ples v S. D. Domu, Waterloo Rd.
8—Tenorist Louis Belle, koncert v avditoriju S. N. Doma.
14.—Društvo	sv. Katarine, card party v Mervarjevi dvorani.
15.	— A m e r iš k i slovenski "Orel," telovadna akademija v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
15.—Društvo U Boj št. 53, ples v S. D. Domu, Waterloo Rd.
21.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
22.—Društvo	Waterloo Grove št. 110, igra v S. D. Domu, Waterloo Rd.
22.—Dramatično d r p š t v o Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Pevski	zbor Zarja, odsek Slov. Soc. kluba št. .27 JSZ, koncert v S. ,N. Domu na St. Clair Ave.
29.—Društvo	Jadran, koncert v S. D. Domu, Waterloo Rd.
29.—Društvo Kristusa Kralja predstava "Pasijon" v Avditoriju S. N. D.
APRIL
5.—Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu, Waterloo Rd.
5.—Dramsko društvo "Abraševič" predstava v Avditoriju S. N. D. in ples po predstavi v spodnji dvorani.
8__Community Welfare
Club, plesna veselica v S. N. D. spodnji dvorani.
II.—Društvo	"Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ" plesna veselica v spodnji dvorani S. N. D.
11.—Društvo	sv. Štefana št. 224 KSKJ, ples v Grdinovi dvorani.
12.-—Društvo	Verovšek, igra v S. D. Domu, Waterloo Rd.
12.—Pevsko društvo "Blaue Donau" Koncert v avditoriju SND in ples po koncertu v spodnji dvorani.
12.—Društvo Zvon, koncert v S. N. Domu v Newburgu.
18.—Društvo Tabor št. 139 SNPJ, plesna veselica v S. D-Dvorani na Prince Ave.
18.—Društvo	sv. Helene, št. 193 KSKJ zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
19.—Pevsko	društvo Lira, koncert v Grdinovi dvorani v korist nove cerkve sv. Vida.
18.—Društvo	Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. D. na St. Clair Ave.
19.—Collinwoodski	Sokol, koncert v S. D. Domu, Waterloo Rd.
19.—M 1 a d i n s k o d r u štvo "Comrades št. 566 SNPJ" proslava petletnice in ples v obeh dvoranah S. N. D.
19.—Društvo sv. Neže št. 139 C. K. of O., proslava 10-letnice v Knausovi dvorani.
26.—Društvo Stragglers, ples v S. D. Domu, Waterloo Rd.
26.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avdi toriju S, N. Doma.
26."—Društvo Cvet koncert v
Slov. Del. Dvorani.
26.—Pevsko društvo Soča, koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
26.—Koncert in predstava v korist cerkve sv. Lovrenca v S. N. Domu na 80. cesti.
MAJ
1.—Socijalistična	stranka (Socialist Party) Prvomajska proslava v Avditorijq"S. N. D.
2.—Društvo	sv. Cecilije št. 37 SDZ" plesna veselica v spod nji dvorani S. N. D.
3.—Jeanette Perdan, koncert, v S. N. Domu na St. .Clair Ave.
10. — Ameriški slovenski "Orel," materinska proslava, v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
10.—Društvo Mlade Cvetke, št. 1657 C. O. F. piknik v Maple Gardens, Maple Heights, O.
17—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ, razvitje zastave na štrumbljevih prostorih na Bliss Rd.
17.—Triglav igra v S. N. Domu na St. Clair Ave.
17.—Piknik S. N. Doma v Maple Heights, pri Anton Go-rišku na Green Rd.
24.—Sloboda, popoldan in zvečer, v S. D. Domu, Waterloo Rd.
31.—Skupna društva fare sv. Vida prirede piknik na špel-kotovih farmah.
3L—D r u š t v o Warrensville, št. 31 SDZ, piknik pri A. Gori-šek na Grfeen Rdi : 5 *' '
31—Društvo Soča, piknik na Močilnikarjevi farmi.
JUNIJ
7.—Društvo Bled št. 20 SDZ, piknik na Goriškovi farmi na Green Rd.
14.—Clevelandski Sokol piknik v Slov. Društ. Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
14.—Društvo Napredni sosedje, št. 144 SSPZ piknik na Jennings Rd.
21.—Društvo Zvon, piknik na Goriškovi farmi, Randall, O.
28. — Ameriški slovenski "Orel," javna telovadba in piknik na Pintarjevih farmah.
£8.—"Hrvatska Svoboda" piknik v Slov. Društvenem Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
28.—Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens.
JULIJ
5.—Piknik fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih Maple Gardens v Maple Heights. AVGUST 23.—Društvo Cvet, piknik na prostorih fare sv. Lovrenca.
-o--
Charlie Chaplin je gost angleškega ministra London, 21. februarja. Charlie Chaplin, znameniti filmski igralec, je bil včeraj gost predsednika ministerstva angleške delavske vlade, MacDonalda. Slednji je igralca povabil Checkers Club, kjer ga je pogostil.
Velika premogarska nesreča ubila 16 oseb
Aachen, 21. februarja. V tu kajšnem premogovniku je bilo radi razstrelbe včeraj ubitih. 16 premogarjev, 6 se jih je pa težko ponesrečilo. 90 premogarjev se je pravočasno rešilo.
190 delavcev in delavk aretiranih v nemirih
Philadelphia, 21. februarja. Že dalja časa traja,v tem mestu štrajk delavcev in delavk, ki so zaposJjeni v industriji za izdelovanje nogavic. Včeraj je prišlo do večjih nemirov, tekom katerih je policija aretirala 190 delavcev in delavk.
* Laška vojna mornarica obišče te dni nemška pristanišča, prvič po vojni.
ČRNA ZENA
ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran
"Kakor rečeno," je začel hlapec pripovedovati obširno, "sedel sem na drevesu in se oziral okrog sebe; ko sem opazil ogenj v Bregarjevi hiši, sem hotel hitro splezati z drevesa in klicati na pomoč. Tedaj pa se je začela naenkrat pomikati po travniku sem dolga črna črta; naenkrat mi je prišel na uho žvenket sabelj in mečev, — "Jezus, Marija, sovražniki gredo — to so Turki!" sem ^i rpislil sam pri sebi in res, nisem se motil. Ko so sovražniki opazili ogenj, so nenadoma obstali, in. sicer ravno pod mojim drevesom. Stvar ^e jim je zdela sumljiva, zato je njihov poveljnik poslal pet ali šest mož k požaru, ki naj bi natančno preiskali, če jim ni morda na ta način nastavljena past. Vohuni so odšli in kmalu nato sem zaslišal od tam glasen krik — in potem so privedli ti poslanci s pogorišča 'črno ženo.' Morala je pač biti skrita nekje blizu Bregarjeve hrše. Njen obraz je bil ogljenočrn, oblečena pa je bila v dolg, popolnoma bel plašč. Poveljnik jo je vprašal, kdo da je in kaj hoče tukaj. Tedaj pa je žena bliskoma vrgla svoj plašč na tla, potegnila nekaj črnega z obraza — in iz črne žene je nenkrat postal vojak v popolni turški vojaški opravi. Pa bila je žena, zakaj njen glas jo je razodeval kot tako. Vsega sicer nisem mogel razumeti, kar je povedala, ampak toliko sem si pa zapomnil, da so jo njeni lastni ljudje ukanili in izdali ter da se hoče sama zdaj nad njimi maščevati ter jih tudi izdati. — Ne morem si misliti drugače, kakor da je bila nora. Nato je pripovedovala poveljniku, da je na špiku neka votlina, v kateri so skrite žene in otroci in katero neprestano stražijo neustrašni gorjaiiski bojevniki; povedala je tudi, da imajo tam shranjenega mnogo smodnika in da imajo na vrhu špika pripravljenega mnogo kamenja, katerega bodo jutri valili na graščinske, zoper vatere so ravnokar začeli punt. Zadnje je seveda izmišljeno. — Nadalje je pripovedovala žena, da pelje odtod na špik steza, ki pa je precej nevarna, a pripe-
varnosti vzeli to skrito gnezdo. Poveljnik izprva ženi ni mogel kaj verjeti, marveč se je celo bal, da utegne biti vse to le zvijača, ki bi ga izvabila v gotovo pogubo. Tedaj pa je žena zakričala na vse grlo, da hoče sama iti naprej in jim kazati pot in če ne bo vse tako, kakor jim je povedala, jo smejo vsak trenotek ubiti. Precej dolgo so se posvetovali in ugibali, kaj naj store. A glej, zdaj je potegnila čudna postava poveljnika na stran in mu nekj tiho zacepetala na uho. — Rad bi bil slišal, kaj mu je povedala tako skrivnostno; toda nisem se smel ganiti, da bi me ne opazili. — Tedaj pa je naenkrat dal poveljnik znamenje za odhod in potem so odšli vsi — popolnoma tiho in skrivnostno — mladi vojak ali bolje rečeno "črna žena" naprej »in- poleg nje poveljnik . . . Brž ko je izginil za gričem zadnji turški vojak, sem zdrčal i drevesa hitro kakor veverica in potem tekel skozi gozd proti špiku kar so me nesle noge. — A bila je slaba pot in zato sem le počasi prišel naprej. Nameraval sem sprožiti s špika debele kamene, ki naj bi razrušili "mrtvaški mostič." Toda nisem mogel splezati tako daleč med skalovje, da bi dosegel s kamenjem mostič. Ko sem tako ugibal semintja, kako bi mogel svojim najhitreje in najuspešneje pomagati, se je pa že pomikal črni sprevod globoko pod menoj k mostu. Ni mi preostajalo drug0 sredstvo, kakor, da sem kričal na vse grlo. Ko so sovražniki zaslišali moje kričanje, so začeli teči, da bi tem hitreje dospeli na most. — Tedaj so pa že opazili sovražnika tudi pred votlino. Grozotno se je.oglasil rog in naznanjal, da se bliža sovražnik. Strašno sem bil razburjen ob teh trenotkih, Strah me je bilo in par minut se mi je zdelo dolgih kakor cela večnost. — Toda hva-
gana! Nigana!"
"Ali si mar poznal "črno ženo?" "ga je radovedno in začudeno vpraševal hlapec.
"Ah, kako naj bi jo poznal?" je odgovoril namesto Bregarja Štefuljček; "grozni dogodek ga je tako razburil, da se ne more več dodobra zavedati. — Pojdi hitro v Bodešče in sosednje vasi in pripelji s seboj ljudi kar jih je še doma. Gotovo je še nekaj turških vojakov pod mostom pri življenju, ki pa se zvijajo v strašnih mukah; krščanska ljubezen zahteva, da jih ne smemo pustiti brez pomoči, saj so ljudje. Pa tudi naši v votlini potrebujejo gotovo pomoči, ker so morali prestati toliko strahu."
"Iz Bodešič bodo gotovo prišli sami, saj so slišali to strašno gr omen je," je pristavil hlapec in se obenem nezaupno ozrl na Bregarja. Ni se dal preslepiti šte-fuljčku, marveč je bil popolnoma prepričan, da mora biti tuji vojak v neki zvezi s "črno ženo."
"Pa bodo prišli s praznimi rokami. Pojdi in povej jim, naj prineso vina in obvez," ga je silil možek, da bi ga odstranil za nekaj časa.
Hlapec je ubogal in se takoj pripravil za odhod, a poprej se je še enkrat sumljivo ozrl na Franceta. Kakor hitro jima je pa izginil izpred oči, je začel France krčevito prositi štefulj-čka:
"Pojdi, Štefan, pomagaj mi poiskati Nigano — morava jo najti!"
"Brezuspešno bo to delo, France," mu je žalostno odgovoril štefuljček. "Nigana, nesrečna Nigana, gotovo ni več med živimi."
"Ni — več — med — živimi!" je stokal jecljajoč France. — "Nigana! — Nigana! — Toda moram doli — vsaj nekaj moram najti še od nje."
"Bodi previden, ljubi prija-
la in čast Bogu! Naenkrat se jeltelj," ga je prosil možek, "vse-
posvetilo — in zagromelo! Vsa stena se je potrešla in kmalu bi bil tudi jaz padtil v nižino. Mimo glave mi je sfrčal hitro kakor veter debfel kamen in še preden sem se zavedel svoje nevarnosti, je bil že v nižini. — Hvala Bogu! Gorjani so pravočasno opazili nevarnost in zato pognali "mrtvaški mostič" v zrak. Večina sovražnikov je bila pa že na mostu in zdaj ležijo mrtvi tam spodaj."
Bregar je sledil z mrzlično na-petostj o hlapčevi m besedam, zdajpazdaj se je stresel na vsem
lje nazadnje čez drzni zgrajen j životu kakor šiba na vodi in glo-
esen mostič tik pred votlino. — Ponoči bodo prav lahko in ne-opaženo prišli čez ta mostič, ker se jih nihče ne bo nadejal. Tako jih bodo presenetili in brez' ne-
boko, pa pritajeno vzdihnil. Slednjič pa je zakričal kakor smrtnozadet:
"In tudi Nigana jo mrtva! Nesrečna — uboga žena — Ni-
kakor so še turški vojaki na poti, zakaj vsi gotovo niso mogli na most; ko so videli tako strašen konec svojih tovarišev, gotovo kar pihajo od jeze in maščevalnosti in zato bi ne bilo prijetno za tistega, ki bi jim prišel v roke."
"Za Boga! Vedno sama previdnost! Iz same previdnosti in obotavljanja sva prišla prepozno. Zdaj me ne zadržuj več, sam grem, vojak ne pozna strahu."
"čakaj, grem s teboj! Bregar, kot bojazljivca in strahljivca me nisi nikoli poznal, toda previdnost in pogum sta dve sestri, ki se morata vedno vzajemno podpirati."
Oba sta tekla hitrih nog proti kraju groze. Ko sta se začela bli-
žati po vedno bolj ozki in nevarni stezi v skalovju mostiču, je možek naenkrat potegnil Franceta, ki je korakal pred njim, nazaj in zašepetal na uho:
"Čuj, nekdo vpije!"
V naslednjem trenotku sta zaslišala precej blizu glas:
"Stoj! Kdo tu?"
"Grahek s Sela!" je odgovoril drug glas.
"Kje so Turki?"
"Večinoma leže mrtvi pod mo-stičem pod špikom. Drugi so pa grozno prestrašeni odhiteli nazaj proti Radovljici. Ravno sem stal na straži blizu ceste in sem jih videl, kako so tekli mimo — dvajset mož sem jih naštel — lahko bi bil tega ali onega udaril z mečem, pa se mi je preveč tresla roka, nekoliko so se mi beguni pa tudi smilili."
"In kam so šli potem?"
"V Radovljici se bodo gotovo priklopih ostalim svojim četam in potem bodo skupaj 'šli proti Dolini. Bog nas varuj, strašno bo še tekla kri! Premalo nas je, da bi udarili za njimi. — Od kod pa prihajaš ti ?"
"Z Jelovice sem prišel. Ker dolgo nismo nič slišali in nobenega povelja dobili, so mi rekli, naj grem nekoliko pogledat, kaj se godi."
"Potem pa pojdi zopet nazaj na Jelovico in povej, kaj se je zgodilo. Zdaj lahko počivajo. — Ponoči se ne bo ničear zgodilo. Sicer pa imamo dobre straže. Če se ganejo graščinski ali če zopet pridejo Turki, bodo takoj začeli goreti kresovi — na to se smete zanesti."
(Dalje prihodnjič).
DNEVNE VESTI
THE OLD HOME TOWN
WeWor.d I), s. P„!,„t OfltM
Stanley
njima vdrl, nakar sta takoj zginila pod vodo. Trije dečki so se šli igrat na led. Eden, Charles Bevins, je s kamnom poskušal led, kako je trd, ko se je led podal in je Charles takoj zginil pod vodo. Njegov tovariš mu je hitel na pomoč, pa je sam pri tem vtonil, in vtonil bi tudi tretji, da ni prišla pravočasno pomoč.
Thomas ga ne pozna
Mestni clerk Thomas, ki je bil zaeno s Potterjem obtožen sleparije z mestnimi zemljišči, toda oproščen, je bil poklican včeraj na policijski urad, kjer so mu predstavili Hymie Martina, dozdevnega morilca coun-cilmana Potterja. Toda Thomas ni mogel spoznati v Martinu ono osebo, ki se je oglasila v njegovem uradu na dan umora Potterja.
MALI OGLASI
Soba
se da v najem, prost vhod, jako pripravno za pečlarja. Vprašajte na 1053 E. 67th St. (46)
$ $ $
Na predvečer burnih volitev v Chicagi
Chicago, 22. februarja.—Na predvečer volitev, ki se vršijo v torek v Chicagu, vlada v mestu običajno volivno življenje. Nasilja se pojavljajo, tepeži, streljanje, odpel j a va volivcev, vse je na dnevnem redu. Dosedaj sta bila bila odpeljana že dva upljivna državljana, da se tako prepreči obema, da ne bosta volila. Na delu je 15,500 voliv-nih uradnikov, da izvrši volitve, 5,000 policistov je dobilo povelje, da dela 24 ur in prepreči nadaljno nasilje. Mesto je najelo 24 odličnih odvetnikov, ki bodo pazili na volitve in zasledovali vsakogar, kdor bi hotel slepariti. Zveza neodvisnih volivcev je najela 8,000 bivših vojakov, ki bodo stražili pri raznih volivnih kočah. V Chicagu vlada skrajno napet položaj.
Konj ima več veljave kot pa lačna družina
Iron-ton, O., 21. februarja.— Mohamed Abraham je že leto dni brez dela. Prišel je v to mesto in se naselil s svojo ženo, tremi otroci, suhim konjem in 15 gosmi v neki baraki in čakal boljših časov. Mož je brez vsakega denarja. Te dni pa je bil zatožen, češ, da ne skrbi za svojega—konja, da je konj namreč lačen. Odpeljan je bil na sodnijo, kjer je Abraham dokazal, da ima konj več "jesti kot pa on in njegovi otroci. Sodnik je Abrahama oprostil, toda sodni stroški so znašali toliko, da so zaplenili Abrahamu njegove gosi, katere so prodali, da se pokrijejo stroški. Sedaj pa meščani iščejo dotičnega, ki je lačnega siromaka zatožil, in če jim pride v roke, ne 'bo šlo prav milostno.
Policist si je prihranil $84,000 v treh letih
New York,, 21. februarja. Policist Charles Wund je tekom treh let "prislužil" $84,000, kot se je dognalo iz bančnih vlog. Kot, policist ima $2,600 plače na leto, in kje ji; dobil ostali denar, to sedaj preiskuje sodnija.
Naprodaj je farma, 30 akrov, jugovzhodno od mesta, hiša 6 sob, tri leta stara, klet, furnez, na tlakani cesti, tri krave, 1 konj in 150 kokoši. Dobra prilika za Slovenca, ki želi dobro življenje. Se proda poceni ali zamenja za hišo 5 sob ali za hišo za dve družini.
Dva akra zemlje v Bedford, O., hiša 6 sob, delana iz opeke, moderna, dva garaža in kokoš-njak, vsakovrstno sadno drevje, hruške, jabolka, trta, jagode. — Plin, voda, elektrika. Dobra prilika za piknike in vsakovrstne zabave. Se proda ali zamenja za malo hišo.
Naprodaj hiša, 5 sob in garaža, blizu Union Ave. Cena $2200.
Hiša najboljšega izdelka, delana iz opeke, 6 sob in solnčna soba, dva garaža. Hiša se nahaja, v' Maple Heights na Phillips St. Pred tremi leti je bila prodana za $10.500, sedaj jo pa lahko kupite direktno od banke za $7000. Se tudi zamenja za malo ceno lot.
Za natančna pojasnila se zgla-site na 3825 E. 93rd St. Vzemite 105th St. ulično železnico. — Jelerčič Realty. Tel. Michigan 2792,	(45)
Redka prilika
Naprodaj je letno zabavišče in resort v državi Michigan, 150 milj severno od Jolieta, Illinois. Takoj zraven posestva je dvoje finih jezer, polnih rib. Poslopje s trgovskim prostorom, 35x60, hiša ima sedem sob, dalje kokoš-nica, krasna senčnata drevesa. Lastnik proda, ker ima drugo trgovino. To je izvrstna prilika za Slovenca, ki želi narediti denar. Za nadaljna pojasnila pišite na Steve Skrinar, Box 831, Joliet, 111.	(45)
Hiša naprodaj
na 22338 Arms Ave. Se proda zelo poceni za gotov denar. Pokličite po telefonu BErea 470.
(45)
Dva vtonila
Dva trinajst let stara dečka sta vtonila v neki mlaki na Riverside pokopališču, ko sta se podala na tanki led, ki ae je pod
Na stanovanje
in v popolno oskrbo se sprejme očeta z malimi otroci, ali pa se preskrbi stanovanje in oskrbo samo za otroke. Oglasite se na 19206 Cherokee Ave.	(45)
Pohištvo naprodaj
za štiri obe. Proda se radi odhoda v stari kraj. Proda se tudi poceni Maytag pralni stroj in Oakland avto. 21120 Westport Ave.
(Febr. 18. 20. 23.)
Vdovec
Želim se seznaniti s Slovenko, staro od 40 do 50 let v svrho že-nitve. Imam lepo posestvo. Ponudbe pošiljajte na upravo tega lista, pod naslovom "ženin" 101.
(43 45 47)
Pozor, muzikanti!
želim kupiti saxophone, seveda, mora biti dober. Kdor ga želi prodati naj ga prinese na 923 E. 73rd St.	<46)
Piratje na reki Mississippi
SPISAL FRIEDRICH GERSTAECKER Zn "AmcriSko Domovino" prevel A. šabec

J
Sinkvillo, kaj ne?
—	V Sinkville? Ne, ona jo tukaj, v mestu.
—	Kdo? Marija? — je zaklicala Adela. — In njen mož?
Ali, Miss Dunmore! — je
(Nadalievan)e)
—	In to je bilo v sredo večer?
—	Da, pozno zvečer.
—	Neki mlad drvar, Bred-shavv po imenu, pri katerem sem se spotoma ustavil, mi je povedal, da je plul omenjenega večera mimo neki čoln, na katerem je bilo več mož posadke, in da je ta čoln poklical, — je rekel Tom. •
—	Bredshaw? Saj ta živi takoj tu doli, niti sedem milj od tu, na tej strani reke.
—	Pravilno. On mi je že včeraj povedal, plujejo tam mimo mnogokrat ponoči čolni, in sicer s tokom in proti toku. On meni, da mora biti kje'v Heleni ali v Montgomery^ Pointu kak brlog, kjer igrajo hazardne igre, kamor hodijo ljudje ponoči, da ne bi bili opaženi.
—	Hm, čudno, skrajno čudno, — je rekel Smart. — Saj čolnarji niso tiste vrste ljudje, ki bi se posebno bali postav, za katere se skoraj prav tako malo brigajo, kakor za lanski sneg.
—	Smart, — je takrat nenadoma vzkliknil Irec, — dal sem vam besedo, da bom izvohal ta čoln, in to besedo bom držal. Od-veslal bom dol po reki ter se ustavil pri Broadshawu, katerega bom prosil, naj mi pove, kolikor je njemu znanega, nato pa bom preiskal otoke, in sicer drugega za drugim. Ako najdem sumljive sledove, bom prišel po pomoč. Pri svetem Patriku, rad bi vedel, ali sem res tako na glavo padel, da vidim ob belem dnevu prikazni tam, kjer jih ni!
—	Kdaj odveslate? — ga je vprašal Tom.
—	Takoj, niti trenotka nočem odlašati. — Ali greste z menoj?
—	Tudi jaz nameravam odpluti navzdol, toda ne še zdaj, kajti uboge deklice ne morem pustiti same v takem stanju.
—	Prav, — je rekel Patrik, — grem pa sam; za en del mi je še ljubše, ker pri svojem poizvedovanju ne bom moten. Toda nekaj živil bom moral vseeno vzeti seboj.
—	Kar pojdite k moji ženi, in ona vam bo pripravila vse potrebno, — je rekel Smart.
Smart in Patrik sta odšla proti krčmi, Tom pa je ostal še nekaj časa ob bregu. Ko se je hotel pravkar obrniti, da bi nadaljeval svojo pot, je opazil dvoje jahalk, ki sta prijahali po poti, katera je vodila iz gozda ter od-jahali v smeri proti Daytonove-mu stanovanju. Tom teh dam ni poznal, zato se je čez nekaj časa obrnil in zamišljen odšel proti mestu.
21. Tom najde Marijino prijateljico.—Njegov razgovor s sodnikom
Obe mladi dami, ki ju je videl Tom prijahati v Heleno, sta bili Miss Adela in Mrs. Dayton, ki sta se vračali od Livelyjevih. Na pragu njiju doma ju je sprejel mulatski fant, ki je takoj od-vedel konja v hlev. Preden pa se je deček oddaljil s konjema, ga je Mrs. Dayton vprašala po svojem soprogu, nakar je deček odgovoril:
—	Mr. Dayton je danes popoldne odjezdil. Irec 0'Toole je tudi vprašal po njem. Toda med tem se je moral že najbrž vrniti, kajti malo prej je pripeljal neki mornar s parnika, ki je doli pristal, sodnikovega konja in rekel, da se bo tudi gospodar kmalu vrnil.
mi zdi. . . Opazila sem ga šele, ko sva jezdili mimo njega., ampak toliko yem, da ni iz Helene. Vendar pa sem morala ta obraz videti že nekje.
—- Jaz ga ne poznam, — je dejala Mrs. Dayton. — Sodeč po njegovi obleki, mora biti čolnar in član posadke kakega čolna. Ampak kje neki se Dayton spet mudi? Ah, čp bi le res tako storil, kakor je nedavno rekel, da se misli izseliti iz Helene. V Ar-kansa.su mi kar nič več ne ugaja. Ljudje so tako sirovi in tudi Dayton ima na vseh straneh toliko opravkov, da mu ne preostaja prav nobenega časa zame. Kakor mi je rekel, se bomo preselili v New York.
—	In jaz bom šla z vama, — je rekla Adela, ki je vstala od klavirja, stopila k oknu ter pričela narahlo bobnati s prstom po šipi. — Tudi meni ne ugaja več tukaj. Tudi jaz bi šla rada od tu. Mislim, da je Arkansas zelo nezdrava država in čudim se, da sta mogla toliko časa vzdržati tu.
—	Res je ,da podnebje v Heleni ni najboljše, — .je odvrnila Mrs. Dayton in se nasmehnila, — toda nekoliko dlje v deželi pa je baje zrak--
—	Glej, glej, tamle prihaja tisti tujec, — je rekla Adela. — Najbrže si hoče ogledati mesto Res sem radovedna, kdo neki je. Tom Barnwell, kakor gotovo vidim --— Tom Barnwell iz Indijanci Prej bi si ga mislila Afriki, kakor pa tukaj.
—	Ampak kdo je Tom Barnwell?
—	Neki bivši dober znanec naše rodbine in velik takratni čestilec in oboževatelj moje prijateljice Marije, sedanje Mrs Hawesove. Njegova nesrečna ljubezen je bila baje tudi vzrok da se je podal na morje, toda je prišel kmalu spet nazaj, kakor ie videti.
—	In naravnost proti naši hi ši prihaja.
—	Poklicala ga bom, — je dejala Adela. — Tom je bil vedno dober in povsod priljubljen fant, Marija ga takrat le ni razume la, in ko je Tom videl, da je dala prednost drugemu čestilcu, se je prostovoljno umaknil. Bog ve če ve, da je Marija zdaj tako bli zu? — Toda on gre mimo, ne da bi pogledal gor. čuj, Nancy, se je obrnila Adela k Mulatki — stopi dol na četo in reci tiste mu mlademu možu, ki ga vidiš od tu skozi okno in ki hoče pravkar zaviti okoli vogala, da ga neka stara znanka prosi, naj pride malo sem.
Mulatka, je takoj storila, "kar ji je bilo ukazano, in Tom ni bil malo presenečen, ko je v popolnoma tujem mestecu prejel tako povabilo. Toda ni se obotavljal niti za hip, temveč takoj odšel za deklico, ki ga je odvedla v Daytonov dom.
—	Dobrodošli v Arkansasu, Mr. Barnwell! — ga je pozdravila Adela ter mu prožila desnico. Mr. Barnwell iz Indiane, Mrs. Dayton, — je nato deklica oba medsebojno predstavila.
—	Miss Adela Dunmore, — je vzkliknil Tom začuden ter prijel ponudeno desnico, — Miss Dunmore. . . ali sanjam, ali bedim? Vi tukaj, v Heleni? In, ali veste. . .? Ne, ne, kako bi ve-
Jdeli. . . Marija. . .
ženski sta odšli v hišo; Adela je odložila klobuk ter sedla h klavirju.
Mrs. Dayton je sedla v naslanjač in vprašala Adelo:
—	Kaj ti je, Adela, da si tako zamišljena?
—	Zamišljena? Saj nisem. . . Mislila sem le na onega mladega moža, ki je stal na kraju, kjer pristajajo čolni. Tako znan se
—	Za božjo voljo, gospod, kaj vam pa je? šele zdaj opazim, kako ste bledi. Ali ste morda videli. Marijo?
—	Da, — je zastokal mladi mož in si za hip zakril z rokami obraz. Nato je tiho rekel: — Ona je tukaj.
—	Da, vem, — je rekla Adela. — čeprav ne baš tukaj, vendar, pa ne. z^lp oddaljena, . , V
ekel Tom, — Vi ste bili vedno jena zvesta prijateljica, talc no apustite tudi zdaj nosrečnice v jeni največji nesreči.
Ampak, za božjo voljo, kaj pa se je zgodilo? — je vzklikni-x prestrašena Adela ter krčevi-o prijela Toma za roko. Ta je zdaj damama povedal, kar mu je bilo znanega, kako in v kakšnem stanju je našel Marijo ter u prosil, naj se zavzameta za nesrečnico.
Mrs. Dayton, ki je napeto polu,šala, je prijela Adelo za roko in rekla, da bo poslej njihov dom tudi Marijin dom.
Adela ji je ob teh besedah hva-ežno stisnila roko.
—	Ampak kako naj Hawesu sporočim to strašno novico? — je rekla Adela. — In kako je mogla priti Marija sinoči na re-co, če jo je pa Hawes šele včeraj zjutraj zapustil na svoji plantaži ?
—	Kdo — Hawes? — je vprašal Tom začuden. — Edvard Hawes? Saj ta je moral biti na dotičnem čolnu. Marijine fantazije so se vedno iznova vrača-e nazaj k njenemu možu, ki je baje mrtev, kakor tudi njeni roditelji.
■ Kaj pa je to? — je vzkliknila Adela osuplo. — Ona blazna, njeni starši mrtvi — in njen mož tukaj — čil in zdrav. Moj Bog, kako naj se vse to ujema? Saj to vendar ni mogoče!
- Pomiri se, ljubi otrok, — je rekla Mrs. Dayton. — Gotovo je tu neki nesporazum. Marija Hawes, katero je Mr.' Hawes šele včeraj zjutraj zapustil na svoji plantaži --
—	Leži zdaj bolna, polblazna v Smartovem hotelu, — je dopolnil Tom. — Ah, če bi se res motil, toda žal, vse je le preres-nično!
—	Takoj moram tja, moram jo videti! — je reklH Adelal Kaj ne, ti me boš spremila?
—	Gotovo, Adela; celo ljubo bi mi bilo, če bi prišel tudi moj mož tja. On je pravtako sodnik kakor pravnik, in meni se zdi, da bo to ubogo bitje potrebovalo pravtako pomoči enega, kakor drugega.
—	Torej pojdiva, kajti vsak nadaljni trenotek oklevanja je lahko usoden. Pojdi, Hedvika, naglo!
V	hotelu niso našli nič drugega kakor Zamorca, ki jim je povedal, da je Smart gori pri bolnici, Mrs. Smartove pa da ni doma. Pripomnil je šel, da mu je bilo strogo naročeno, da ne sme nikogar pustiti gor, razen zdravnika.
—	že dobro, Scipio, že dobro, — je rekla Adela, segla v svojo ročno torbico in stisnila Zamorcu pol dolarja v roko. — Medve morava govoriti z bolno deklico, razumeš?
—	Hm, seve, če morate, po-tesn je to druga stvar, — je rekel Zamorec, se nerodno priklonil ter stopil na stran, da so mogle dame mimo njega gori po stopnicah. Za njima je šel tudi Tom.
V	naslednjem trenotku sta stali obe ženski s Tomom pred vrati izbe, v kateri je ležala bolnica.
Ko so vstopili, so videli ob postelji Mrs. Smartovo, dasi jim je malo prej Zamorec rekel, da je ni doma; Marija pa je spala. Ko je Adela zagledala svojo bolno prijateljico, so jo oblile solze.
—	Marija, o ti moja uboga, nesrečna Marija! — je zatarna-la.
Tiho, skoraj neslišno je izpre-govorila te besede, vendar jih je slišala speča bolnica. Odprla je svoje velike oči in nekaj časa začudeno strmela na svojo okolico. Nato se je na ležišču nekoliko dvignila, si z roko pogla dila lase s čela, nato pa smehljaje iztegnila proti Adeli roko.
—	Marija, — je zaklicala Ade la, — Marija, ti ubogi otrok. . Kje si bila in kaj se ti je zgodilo?
—	Lepo je od tebe, da si me prišla "obiskat, — je rekla Marija, si popravila z obema rokama lase, ki so ji še vedno silili na čelo, ter poljubila Adelo. — In tudi Tom Barnwell je tukaj. Ubogi Tom! — S tomi besedami mu jo podala svojo drobno roko, katero je ta molče stisnil.
—	Marija, ali mi hočeš odgovoriti na neko vprašanje? — je vprašala Adela. — Ali mi hočeš dati pojasnilo o nečem, kar se naju obeh tiče?
—	1, seveda, prav rada, — se je nasmehnila Marija, — prav rada. . . čemu ne?
—	Prav, — je rekla Adela, ki je komaj zadrževala jok, — kdaj si zapustila Sinkville?
—	Sinkville? — je ponovila Marija začudeno, — Sinkville? Tega imena nisem še nikoli slišala. V Indijani vendar ni nobenega Sinkvilla.
—	Jaz mislim plantažo tam preko v Mississippi.
—	Plantažo? V Mississippi?
—	je ponovila Marija začudeno.
—	Kaj se ti meša, draga prijateljica? Kako pa naj pridem na kako plantažo v Mississippi? — Jaz države niti ne poznam in nisem bila še nikoli tam.
—	Ali ni kupil Edward p r i Sinkville neke plantaže? — je vprašala Adela.
Marija je bila dozdaj povsem mirna in je bržkone zadnje strahovite dogodke popolnoma pozabila. Toda Edvardovo ime, ki je bilo pravkar izgovorjeno, ji je nenadoma priklicalo vse nazaj v spomin. Marija si je pritisnila roke na čelo in je z motnim pogledom pogledala svojfo prijateljico. Nato pa je nenadoma skočila s postelje, iztegnila reke proti oknu in zavpila:
—	Ah, tam-le, tam-le vstaja iz vode--njegovi lasje so mokri, in njegov smeh odmeva do tu! Edvard, za božjo voljo, Edvard, brani svojo ženo! — In s krčevitim smehonr je padla nazaj na postelj.
ženski sta se zgrozili in celo Tomovo srce se je stisnilo groze, ko je slišal nesrečnico tako govoriti. Mrs. Smart je bila prva, ki se je toliko zbrala, da je
dala ubogi deklici prvo pomoč. Marija je prišla kmalu zopet k sebi, in divji strah, ki ga je dozdaj občutila, se je umaknil veliki boli. Toda iz nje niso mogli spraviti ničesar več, kajti kakor hitro je bilo imenovano Edvardovo ime, se je zopet razburila.
Ker je Mrs. Smart izprevi-dela, da bi si Marija na njenem domu, kjer bi ji stregla njena prijateljica, Adela, mnogo prej opomogla, je sklenila, da jo vzame seboj na svoj dom.
Neki sel, ki je pravkar odjezdil na Livelyjevo farmo, je dobil naročilo, naj se mimogrede ustavi na Daytonovem domu in naj naroči Mulatki Nancy, da slednja pripravi v prvem nadstropju malo sobico za bolnico. Kmalu potem se je vrnil sodnik Dayton, kateremu je Nancy povedala, kakšno naročilo je dobila.
—	Kako? Soba da bo za neko bolno prijateljico?—• je vprašal Dayton začuden. — Odkod in kdo je ta prijateljica?
—	Gospa ni o tem ničesar sporočila, — je odvrnila Nancy, — toda Scipio, ki je bil pravkar tukaj, ker je odjezdil z nekim pismom na Livelyjevo farmo, je dejal, da je bolnica menda sestra nekega čolnarja, ki jo je pripeljal s parnikom iz New Orlean-sa.
Sodnik Dayton ni na te besede ničesar odgovoril, temveč je šel gori v svojo sobo, odprl tam predal svoje pisalne mize ter zaklenil vanj zavoj listin, ki jih je prinesel s sabo, nato pa je odšel, zamišljen in očividno nervozen, proti Union hotelu.
Marija si je med tem skoro popolnoma opomogla od svojega ■prvega razburjenja. Adela je namreč storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi umirila svojo prijateljico, kar se ji je končno tudi posrečilo. Vendar pa ni mogla razumeti, čemu nesrečna deklica venomer fantazira o lepih palmah, o neki prekrasni in ponosni ženski ter o divjih ljudeh, ki jo ogrožajo.
(Dalje prihodnjič.)
kjer se mi je povedalo, da bodolkfine v trebuh in mu ga dobe-
BOJI V AFRIŠKI DŽUNGLI
W. S. Chadwick, ki je več let lovil razno divjačino po afriških džunglah, opisuje razne dogod-ljaje, ki jih je doživel pri lovu na slone.
"Pred nekaj leti," piše, "sem lovil v okraju Angola, ki je precej neobljuden, kjer je pa mnogo raznovrstne divjačine. Nekega dne opaziva z mojim spremljevalcem pri nekem studencu sled posameznega velikanskega slona. Takoj prihodnje jutro se napotiva za sledom. Kako miljo cd tega napajališča zagledava pod nekim grmovjem glavo slona mladiča, ki je ležal v malem jarku, ves zadelan s peskom in pokrit z listjem. Na ta način skrijejo samice svoje mladiče, da so varni pred napadom divjih živali, ko gredo na pašo.
Od mladiča je vodila jasna sled samice v grmovje in ker sva vedela, da bo prišla zopet nazaj, sva splezala s spremljevalcem na drevo, da, naju samica ne zavoha. čakala sva morda kako uro, ko zagledava kakih sto jar-dov od mladiča, ob robu grmovja, stati dve rumeni živali, ki šta imela svoje oči uprte v mladiča. Pozorno sta živali ogledovali plen, obenem pa vohali v zraku, če ni morda, matere samice blizu. Najbrže nista živali vohali v bližini samice, ker približala sta se v pesku zakopanemu mladiču in se kakih 50 čevljev od njega vlegli na tla in počeli mahati z repom. Bila sta to lev in samica, ki sta bila na lovu za živežem.
Mladič je pa med tem opazil leva in poskušal se je otresti peska in listja, ki je pokrivalo njegovo telo. Leva sta se mu zopet približala za nekaj korakov in jaz sem že nameril puško na leva, ko mladič nenadoma strahovito zatrobi. Bil je to klic strahu mladiča, ki je klical mater na pomoč. Par trenotkov zatem se pa že oglasi iz bližnje gošče
mati-samica, ki z glasnim tro-bentanjem naznanja, da gre svojemu ljubljencu na pomoč. V istem trenotku se že razgrne grmovje in iz njega, plane razjarjena mati, ki se zapodi naravnost proti levoma. Ušesa ji mahajo na glavi kot dve veliki lopati, gobec odprt in rilec visoko dvignjen, prav kakor boginja osvete izgleda.
Naravni nagon je levoma povedal, da z razjarjeno samico ni dobro črešenj zobati in kot blisk se dvigneta in planeta v goščavo. Samica pride k mladiču, ga povoha od vseh strani, če se mu ni morda kaj žalega zgodilo, potem pa dvigne rilec v zrak in z glasnim trobentanjem v smeri, v kateri sta leva zbežala z prizorišča naznanja, da se "bodo za to stvar že še pomenili."
Leta kasneje sem pa naletel na slučaj, ki se ni tako srečno iztekel za leva. V grmovju namreč naletim na popolnoma steptane ostanke leva. Sledovi so kazali, da je imel tam slon svoj bojni ples. Ko grem dalje po sledu, pridem do ostankov slo-na-mladiča in videl sem, da je slonovka krvavo maščevala smrt svojega edinca. Domačini so mi pripovedovali, da slonovka v takem slučaju po cele dneve zasleduje nenasitne roparje, dokler jih ne zaloti in izvrši svoje maščevanje.
Veliko inteligenco slona kaže naslednja dogodbica. Lovil sem v angleškem teritoriju, ko mi nekega dne naznanijo moji spremljevalci, da bodo domačini uprizorili velik pogon na slone. Kakor hitro bodo zasledili čredo slonov, bodo zažgali travo v velikem krogu, da bodo sloni bežali v eno smer, kjer jih bodo domačini čakali in pobili kolikor bodo mogli. Tega lova sem se hotel udeležiti tudi jaz in napovedani dan se podam na kraj,
sloni bežali pred ognjem. Splezam na veliko drevo in čakam. Kmalu zaslišim silno trobentanje in pet velikanskih slonov pridr-vi naravnost proti mojemu drevesu. Ko pridejo sloni blizu, vidim, da nosi vodnik zasajeno \ hrbtu veliko sulico, ki je štrlela naravnost kvišku. Tudi v truplih dveh drugih slonov so bile zasajene sulice.
že namerim puško, ko vidim nekaj nenavadnega. Blizu mojega drevesa se ustavi vodnik, ki je imel v hrbtu zasajeno sulico in ostali štirje ga obkrožijo. Eden izmed njih, ki je bil nera-njen, dvigni rilec, prime sulico in jo izvleče z največjo previdnostjo iz telesa svojega tovariša. Ko jo srečno izvleče, jo vrže na tla in jo pomandra rta drobne kosce, kot bi človek stopil na muho. V tem je pa nek drugi slon izvlekel sulice tudi iz teles drugih dveh, ki sta jih imela zapičo ne v truplu.
Ko hočejo nadaljevati pot, pošljem slonu vodniku kroglo v če lo in zgrudi se' na tla kot od strele zadet. Ostali se prestrašeni zapode v beg. Imel sem na muhi tudi slona, ki je vodniku izvlekel sulico, toda spoštoval sem njegovo spretnost v "zdravilstvu" tako, da ga nisem hotel ubiti. Pozneje sem videl pri ubitem slonu, da se mu je bila zarila sulica osem palcev globoko v hrbet in ni bilo posebno lahko delo izvleči jo. Sulice so bile vržene od domačinov, toda ker niso zadele pravega mesta, so jim sloni ušli.
Samo enkrat sem videl pravcati boj med dvema slonoma, šel sem za sledom velike črede slonov in spoznal,.da sem v njih bližini. Splezam na drevo in čakam, da se mi približa kak slon na strel. Kmalu zaslišim, da se bjiža kraju velika čreda slonov Blizu mojega skrivališča se ustavi velikanski sltfh in kakih 5(! čevljev od njega vidim drugega, ki se merita s sovražnimi pogledi. Takoj uganem, da se bo tu boril boj med dvema slonoma za vodstvo. Eden izmed njiju zatrobi in takoj se oglasi drugi. Na ta klic se pa. takoj strne- vsa čreda, ki v velikem krogu obstopi oba protivnika. Slona se približata eden. drugemu, dokler se njiju čela dotakneta. Zakleneta se s svojimi velikimi čekani v trden oprijem, nakar se prične silno prerivanje, semintja. Oba sta bila silno močna in noben ni hotel odnehati. Kar se zasliši rezek pok in čekan "enega slona odleti v travo. Stem je izgubil slon ravnotežje in zvrne se na tla. V tistem trenotku mu Zasadi nasprotnik svoj ostri čekan v telo za predno nogo in prva kri se pokaže. Ranjeni slon se obrne na drugo stran in se hoče dvigniti, toda drugi mu zasadi svoje če-
sedno razpara. Smrtno ranjeni slon obleži na tleh, zmagovalec ga gleda še nekaj časa in ko vidi, da ne bo več ustal, naznani svojo zmago z glasnim trobentanjem. Temu klicu se odzove vsa ("reda, v višjih in nižjih notah, dva velika samca pa pristopita k težko ranjenemu tovarišu, najbrže, da bi mu pomagala, če bi bil potreben še kake pomoči.
Takrat pa namerim s puško, ustrelim in zmagovalec se zvrne na tla. Ostala čreda se pa v divjem begu razprši na vse strani.

GRDINA'S SHOPPE
Popolna »loga ofcUk la ti« oprani« ca «(• U drniica
Beauty Parlor
Vadao iaaakl
■a]aiod«ra«]ši klobuki.
Triarlu x«prta Tiiki «r»4« »•»■ ■kalil »■• Ula.
6111 ST. CLAIR AVI.
HEnderion
B
71X2
(M. Tho.
8.)
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING
Kpnmore 3877
1
Pristni Blue Diamond, Pocahontas, I.chieh Hard Coal, najboljši iz Ohio, Kentucky in W. Va. Naš virginski Aah bis: lump gori kakor Pocahontaa in sta-ne manj. itazvažamo iz naše povečane zaloge na Quincy—East 105th, GArfield 1900.
The Yates Coal Company
303 Rockefeller Bldg.
MAin 7878
Frank V. Opaskar
ODVETNIK
11X9 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od G. do 8. ure na E. 93rd St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH / I10G E. (M t h St. Res. Tel. Yellowstone 0705-W
JOSEPH J. 0GRIN
401
ODVETNIK
Engineers Bldg.
Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1691
ile de France"
in
"PARIS"
sta Slovencem najbolj znana in priljubljena parnika. Na teh sj peljejo ameriški Slovenci letos v domovino z našima izletoma
5. JUNIJA in 1. JULIJA
Izletnike bosta spremljala prav do Ljubljane dva najbolj znana in izkušena Voditelja Slovencev, k. IVAN VOLEK, upravitelj tretjega razreda Francoske proge in g. AUGUST KOLLANDER iz Clevelanda. Oba imata dolgoletne skušnje h slovenskimi izletniki.
, Za informacije in vožne karte pišite čimprej na
cJmteh <&n£
14 State St., New York, N. Y.	26 Public Square, Cleveland, O.
ali pa na naše slovenske zastopnike
SAKSER STATE BANK	MIDTOWN BANK (Leo Zakraišeki
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.	630 Ninth Avenue, New York, N. Y.
JOHN L. MIHELICH CO.	MIHALJEVIC BROS. CO.
6419 St. Clair Ave., Cleveland, O.	6201 St. Clair Ave., Cleveland, O.


t.