gospodarske, ob ri niske in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. > Ljubljani v sredo 23. junija 1869. Gospodarske stvari. Kranjskim svilorejcem! Gosp. Franc Schollmayr, oskrbnik družbinega f dokler seme kaliti ne zacne. Kakor hitro začne prepriča, ali ima dosti ali pa malo drži, seme kaliti, lahko se gluhega semena pred seboj Drug skušnja se delà z d m . r " . ,............7 /..r ; Tk ,—AKO se nan vrta, je iz Gorice, kamor ga je kmetijska družba kranj- dobro, hit Ako se namreč seme v vodo vrže rJ > mora se ska poslala, da ogleda ondotno svilorejno poskušališče in si prilasti za preiskavo svilnih črvičev, metuljev in kokonov potrebnih vednosti, v nedeljo přišel v Ljubljano nazaj. Začel bo tedaj brž preiskovanje: ali so črviči, metulji in kokoni zdravi ali ne. in druŽbini od- pokat potopiti ; na žrjavici mora > se ako gla Je Zbiranje semena je tudi zeló priporočati zato da bor mu je naročil, naj jih brez plačila preiskuje. Po dovršeni preiskavi se bode vsacemu svilorejcu s pismom povedalo: ali so zdravi ali bolni, in po takem za prihodnjo rejo pripravni ali ne. pozneje dosti sitnega plevela ne nastane Ravno zavoljo imenitnosti tujeg« ocmcu«, « sčasoma v semensko kupčijo dosti sleparije vgnjezdilo semena Je prodaj namreč še dandanes seme gaj sk ako ravno ni ne sledů ne tiru od pravega rigajskeg v njem Zateg del Je treba ? da se od predkupovalcev Kdor tedaj želi to izvedeti > naj mu frankirano pošlje žive ali umorjene črviče ali metulje ali kokone v prevrtanih škatljicah, kokonov saj 50, pod napisom : N. p. gospod Franc Schollmayr v Ljubljani pri Št. Jakobu štev. 148. nič ne kupi, ampak naravnost do poštenih kupčev piše Za nemške dežele dohaja največ semena čez Štetin in Braslavo. Ce tudi je tako naročeno seme zeló drago (17 goldinarjev za vagan ali 2 mernika je navadna da ), to nič ne dé, saj si je kmetovalec lahko svesti y kmetijski obrtniji. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) lanenem semenu. 2. pismo. goljufan. Dragina tujega semena je že davno kmetovalcem prožila, kuplj izvirno seme domá množiti čeravno tujemu ne popolno enako, saj bolj y misel ktero bi nego domače bilo. Skušnje so pa učile, da" dobro seme in žlahni lik ob enem na eni in isti rastlini ni mogoče doseči, kajti za dober lik je treba gosto sejati in seme pred popolno zrelostjo ruvati; to se pa sè se- Skoro pri nobeni kmetijski rastlini ni toliko na m en sko dobroto nikakor ne vjema dobrem semenu ležeče kakor ravno pri lanu. To dobro vejo skušeni kmetovalci ovih dežel, kjer stojí prediv- odločeni lan na b volj stvo že na visoki stopinji; zato se pa tudi ne strašijo za dragi denar kupiti za izvrstno spoznanega tujega Večkrat pa tudi to nic ne pomaga Treba je toraj za sem njivo sejati; saj se gotovo ne dobrega semena lik celega pridelka pokvarit samo za- semena. krajih ne y in zlasti v goratih seme skor nikdar popolnoma ne dozori Tako sloveče seme nahajamo na Rusovskem v Na Nemškem si v tacih krajih tako pomagajo, vu» v Rigaj skem in druzih okrajih. Vendar pa ni misliti, dolinah in sploh južnejših legah samo za seme lan se- dá v da bi vsako rusko seme bilo za vse zemlje enako dobro, kajti večkrat se zgodi, da na eni ali drugi popolnoma znabiti zato. ker ni tište lastnosti kakor ona JeJ° Za To bi se pri nas tudi prav lahko zgodil stati zdivjá, znabiti zato, ker ni tište lastnosti kakor ona, kodar je seme rastlo, ali pa mu je podnebje neugodno, čez in čez zadosti me vsejani lan pa mora pred vsem redko vagana ali 4 mernike semena na oralo (joh) je Zatega del je dobro, ako se v začetku le malo semena pa več sort za skušnjo naseje, in potem še od najboljega za prihodnje pridelovanje več nakupi. Med raščo do izruvanja ni druzega delà kakor pridna plet Lan Je zrel, kakor hitro gl ne samo rumene Naj je pa seme kakoršne koli vrste popolno kalivno in rastno moč imeti nadjati gostega in dobrega lanu. > vselej y ampak rujavkaste postanejo. Tako do mora zorjeni lan se izruje, in tako dolgo na njivi ; ali y kar > sicer se ni bolj na kakem strnišču suši, da se Res Je y ni popolno kalivne da se slabšega semena, to je tacega močí > lahko ki več vseje; al pomisliti je se na grebenu lahko odtrgati. Odtrg do í gl daj še pomladi na kakem zračném prostoru sušiti y Je da je seme denar. Treba je* toraj seme že pred ««ij« ôc* o^uiu mrvjci ^ mMuÍJU( «.^^v,.c* setvijo skuŠati, kar ni težavno. Izurjeni kmetovalci pravi, da se seme v treh ali dveh letih izpočij dalj se izmlatijo in seme se še cez let glavice se dajo potem * vseje, ga skoro ikj ne hranijo. Nemški kmetovalec to že spoznajo na vnanji obliki v podobi semena; no- To pocivanje na vsak način koristno, in se dá tudi vinec pa, ki ni izurjen, najboljše stori, ako naravnost kemično spričati. To tukaj razlagati bi pa prezamud-pest semena v namočeno pólo sušivnega ali kosmatega Ijivo bilo; naj nam gospodarji na besedo verjamejo, da papirja (Fliesspapier) dene in to tako dolgo mokro je resnično. - 196 Tako pridobljeno seme se vec let lahko meri s prvotnim ruskim, kar se dobrote in lepote lami tiče, nazadnje je pa vendar treba si zopet izvirnega pre-skrbeti. To, kar smo o semenu zdaj spregovorili, bo gotovo vsacega kmetovalca, kteri lan seje, zadosti v po-snemanje vabilo, da odstopi od stare slabe navade. In s to nado prestopimo v to, da govorimo o tem, kakošno zemljišče najbolj prileže. (Dal. prih.) Škodljivi metulj: glagovi belin. Pod tem naslovom beremo — drugim v lep izgled! — v „Učit. Tov." sledeči. sestavek: Veliko je letos belih belinov (Baum- oder Hecken-weissling, Pontia Crataegi), kteri bodo hitro veliko jaj-ček zalegli, če se ne pokončajo. Ta neizrečeno škodljivi metulj se prikaže konec maja ali v začetku junija, in včasih jih sedí po vec sto skup okoli cestnih mlak ali pa na drevji. Svoja obilna rumena jaj čeka, ki so drobnejša od prosa, léže na gornjo listno stran naših sadnih dreves. Sredi julija meseca se izlezejo mlade gosenice in precej začnó svoje škodljivo delo s tem, da prepredejo list z neko tanko svilo in mu oglojejo gornjo kožico. Gosenica doraščena je poldrugi palec dolga, na bokih in na trebuhu modro-siva, na hrbtu črna z dvema rumeno-rujavima progama po sredi trupla, vrh tega je še črna in belo-kosmata. V jeseni prepredejo gosenice oglodano in suho listje z gostim zapredkom k vejam in v teh mešičkih prezimujejo; na pomlad se sopet zbudé, ko jame listje poganjati, vnovič žró liste in cvetje do golega oglojejo, ter pokončajo večkrat ves up, ki ga je sadjerejec imel do sadja. Ko naredi ta mrčes škodo, potem se kmalu zabubi. Palec dolga, robata, zelenkasta ali belkasta, črnopikasta buba se obesi z nitjo na vejo ali na deblo. Cez 14 dni predere metulj svoj zavoj in spusti nekoliko kapelj nekega rdečega soka, o kterem ljudjé mislijo, da je krvavi dež. Kako se pa uničijo gosenice in glagovi belini? Zgodaj spomladi je treba gosenično zalego trebiti in uničiti. Pri nas je župan zapovedal, da naj vsaki gospodar na svojem vrtu gosenično zalego obira in zatira. Obirali so ljudje in posebno šolarji, ker se jim jev šoli zmiraj ponavljalo, da naj obirajo, če hočejo kaj v jeseni sadja imeti. Pa glej! mislili smo, da so vse gosenice proč, pa ni bilo tako. Zdaj je vse polno glagovih belinov, ki so iz gosenicne bube izleteli. Na-povedal sem zopet vsem šolarjem, da naj jih pridno lové po vsej okolici, ter jih nagovarjal, kakor sem vedel in znal. Mislil sem, to jih bodo radi pokončevaii, pa videl sem, da še vse premalo ; le tù pa tam sem videl kakega ubitega belina na poti, — Premišljeval sem, kaj bi naredil, ter si mislim: še eno bom skusil, morebiti se mi dobro oponese, in res, prav dober vspeh se kaže. Obljubil sem vsakemu učencu, ki mi prinese sto glogovih belinov, da dobi ali belega papirja ali pisalo, ali pa jekleno peró za ta trud. Drugi dan so mi učenci že 1265 belinov přinesli. — Lové jih sedaj tako vrlo, da bom kmalu v zadregi z omenjenimi darili. Eden učencev, kteremu nič kaj ne dišé navadni šolski nauki, lovi glogove beline, se vé le zavoljo darila, tako pridno, da mi je danes, ko to pišem, prinesel 900 metuljev. Da se kaj v številu ne zmotimo, zato sem boljšim učencem naročil, da naj v pričo njih prešteje vsak in potem v pripravljeno posodo pomeče, kterim so že poprej glave odtrgali; potem vse potarejo z matiko in jih v jamo zakopljejo. Tudi na šolski tabli potem izštevilimo, koliko so jih ta dan přinesli, koliko drugi, in potem, koliko je že vseh vkup. Do danes (10. junija) smo po- končali 96,865 glav tega mrčesa. Prav bi bilo, ko bi tudi drugod tako delali. Z združeno močjo se veliko storí. J. Sajè, učitelj. Svilorejna letina, — cena kokonov, — trtaneli v vipavski dolini. Vipavci so se letos z velikim veseljem poprijeli sviloreje. Seme so iz več krajev in različno dobivali. Imeli so od si. kmetijske družbe kranjske dr. Lanceve črviče, kteri so sicer lepe in trde rumene kokone spredli, al žalibog, da se jih je nekterim le tretjina, večidel pa še tretjina ni trdo zapredla; zadnji dve tretjini izvalje-nih črvičev bili ste po nogah in životu po Četrtem spanji dobili pike, potem pa se le mehko ali celó ne zapredli. Pač bi bilo prav bilo, da bi se bili po naukih prof. Haberlandt-a ravnali, kteri je po „Novicah" naznanil, naj vse sviloprejke, ktere se pozneje izvalijo, na stran pomečemo. Ako bi bili to storili, bili bi si dosti delà in dve tretjini predragega perja prihranili, kajti le tisti črviči imenovanega semena , kteri so bili pozneje izvaljeni, so one pike dobili in potem slabo (falopo) ali celó nic svile spredli. — Drugi so zopet seme, iz Krasa dobili, ktero se je različno obnašalo. Nekterim so se sviloprejke iz tega semena prav lepo in vse zapredle, drugim pa zopet prav malo ali tudi celó nič. Vsem svilorejcem, kterih mi je tukaj veliko znanih, so se pa pred tremi leti semkaj prinesene sviloprejke, ktere majhne in zelenkaste kokone naredé, prav dobro obnesle , tako da si za prihodnje leto obilo tega semena ohranijo. — Ta in uni je tudi kako drugo seme imel, ktero se je različno obnašalo. — Da so prvi izvaljeni črviči res najzdravejši, nate ta-le dokaz! Okoli sv. Jurija je tukaj někdo svilnega semena prodajat prinesel. Ker se mu je pa nekoliko črvičev po potu izvalilo, reče nekemu možu, položite murbovega perja po tem semenu, da izvaljenih črvičev pri potovanji ne po-končam. Mož stori to, in dobi prav lepe in zdrave kokone. Drugim pa, kteri so od tega prodajalca črviče kupili, se jih je pa le malo zapredlo. — Ljudje imajo največe veselje do rumenih kokonov, ker se najdraže prodajajo in so najteži. Zatoraj se veselimo, če nam bo svilorejno poskuševališče v Gorici popolnoma zdra-vega semena tega plemena pridobilo in s tem gotovo svi-lorejo visoko povzdignilo. SI. kmetijski družbi kranjski se priporočamo, da nam bo nekoliko lotov v Gorici kup-ljenega semena podeliti blagovolila. *) — Cena kokonov je v Gorici tako nestanovitna, da se mora vsakdo čuditi, kdor o njej kaj sliši. Rumenkasti kokoni se od 1 gold. 70 do 2 gold. 20 novih kr. prodajajo, večidel pa po 1 gold. 90 kr. Zelenih kokonov se je pa naj vec po 1 gold. 20 kr. prodalo, se vé da nekteri draže, nekteri pa tudi ceneje. Najslabše je pa to, da ta kup ni stanoviten, ker danes je tak, jutri drugacen. Nek tukajšen kmet bil je v Gorici s kokoni; plačevali so mu jih funt po 1 gold. 20 kr. ; ker se mu je to premalo zdelo, gré domu in pride drugi dan prodajat; al kako je bil žalostěn, ko jih je samo po 70 kr. funt moral dati. Tej kupciji več stanovitnosti pridobiti, bila bi velika zasluga kupčij ski obrtnijski zbornici. Pri vseh teh okoliščinah pa vendar tukajšnji svilorejci draže svoje kokone prodajajo, kakor pa je dolj nim Avstrij an-cem v „Prakt. Landw." obljubljeno, namreč, da jih bo funt po 1 gold. 9 kr. kmetijska družba dolj ne Avstrije plačevala. Sviloreja se bo gotovo v Avstriji povzdig-nila, ako pridemo le do zdravega semena. — Pri tukajšnjih trtah onega žužka „Phyloxena vastatrix", ki so nam ga „Novice" v poslednjem listu imenovale, hvala Bogu! dozdaj ni zapaziti; imamo pa več časa druge *) Zato se bo o pravém Času treba oglasiti. Vred. 197 kođljive žužke, ktere tukaj „trtanele" imenujemo Ti sliši o krvavém dežji, krvavi rosi > krvavém snegu m žužki v trtna peresa jajčka zavijejo, da so podobna se bode slišalo, dokler bo svet stal. drobni smodki, tudi mlade vejice pregriznejo in tako Da pa je taka čudna prikazen bila obširno polje zárod pokončajo. Ti žužki so dobro znani zeleni, rdeč- različnim vražam , ni se čuditi, kajti slavni Ehren- X . . . • « «w» m m m m* m mm t m \ • t It m * « kasti in tudi črni rivčkarji (Risselkâfer). Letos jih ni bilo veliko. Kadar jih je dosti, jih ljudje prav pridno berg, pravi, ki nam je to prikazen najbolj pojasnil, sam da je 1821. 1. na nekem vrtu v Kairi v Egiptu do obirajo in pokončujejo, da jim trte preveč ne poško- videl po 4 do 6 palcev velike rdeče lise sèm ter tjè dujejo. Dostikrat tako hudo žró, da je komaj 10 veder po tleh in si je na prvi pogled res mislil, da da je to vina ga bi bilo lahko 20. Dobro je, da se ti přelita kri žužki raji prikažejo bolj po polj 7 dokler ni, sprehajaje se po velikem vrtu 7 rastejo na tolikih prostorih zadel na rdeče maroge 7 7 da se je kakor v vinogradih Letina do zdaj nič slabega ne obeta, samo zgodnji ječmen nam hudo otresla. pogostna burj zavzel, in zdaj še le je na tanko preiskaval, kaj da je * « ■ to A - - ». - — — — - ^ to 7 ter najdel, da ni bila kri, ampak glive. *) Prvi, ki Je Ciceron. spoznal, da rdeči svoji dež n i kri 7 bil knjigi je 77 de divinatione" piše Gospodarske novice. tako le: ,,Mar misliš, da je Thaïes ali Anaxagora ali kak drug naravoslovec verjei na krvavi dež in na znoj šta- * Letošnjo poletje so okoli Gjura skrivé več tisoč murb posekali zavoljo tega, ker svilorejci pridelanih kokonov niso mogli po primerni ceni prodati. Tako piše hrvaški „Gosp. List" in dostavlja tev? Kri in znoj (pot) sta le v životu; krvi pa utegne podobna biti druga stvar, kteri je primešana kaka rdeča prstena reč. Drugi za Ciceronom, ki tej žalostni novici to-le: To je zopet nov dokaz 7 da treba Je vražam o krvavém dežji 7 bil se je najkrepkejše ustavil Je v se 7 da vlada ali pa društva po vladi podpirana naprave vpeljejo, da bi se svilorejci oteli krempljem judov in druzih lakomnikov , kteri kokone kupujejo po taki ceni, da ima svilorejec zgubo pri njih. Kader se sviloreja sploh povzdigne na višo stopinjo, kakor je na pr. na Laškem, takrat svilorejcem ne bo treba take brambe več, al dandanes, ko se sviloreja pri nas še le malo po malo vzdiguje, treba jej je brambe". — Mi popolnoma v začetku 17. Ko stoletja slavni Peiresc v Aix-u na Francoskem. je namreč leta 1608. ondi krvav dež šel, prizadjal si je učeni mož na vso moč, da bi izvedel, od kod ta prikazen, in posrećilo se mu je 7 da je videl, kako so potrjujemo iz lastne skušnje 7 kar 77 Gosp. List" svetuje ker vsak dan vidimo, v kaki zadregi so svilorejci na deželi s svojim pridelkom. Al vendar tega, da se ze zasajene murbe presekavajo, ne moremo nikakor odobriti in sicer zato ne, ker pride gotov čas, da dadó murbe veliko dobička svilorejcem, in če tudi zdaj listja njihovega ne povžijejo svilni črviči, dobra klaja je go- vedom in ovcam, ali če gospodar zrelo njih seme nabira in prodaja. neki metulji, kterih se je v tistem kraji prikazalo neznano veliko, izpuščali rdeč sok iz sebe, ko so se iz mešičkov levili v metulje. Starodavnim zdravnikom se ne more hvala peti, da bi bili kaj pripomogli v razjašnjenje te prikazni. Neči-murni za resnico so se zibali sami v sanjarijah svojih ; tako je Garcaeus še 1568. leta mislil, da krvavi dež ni nič druzega kakor kuhan dež, in sicer tako, kakor tudi vročnica v člověku iz vodene scavnice skuha rdečo. Učenemu Swammerdanu gré čast, da je po mi- kroškopičnih preiskavah, to je, s pomočjo povekšalnega stekla ali drobnogleda zeló razjasnil prikazen krvavega dežja. Potovaje po Francoskem je v Vincennes-u zadel Natoroznanske stvari. Krvavi đez. 9 m Pogled v skrivnosti natorne. čudni prikazni krvavega (rdečega) dežja h g a se tolikrát bere in sliši, da se nam vredno zdi na krvavo vodo, da se je vstrašil. Brž jo preiskuje na tanko in kaj najde v njej? — neštevilno veliko rdečih vodnih bol h. preteklem stoletji so sploh mislili, da samo neke tako drobné živalce in rastlinice, ki se le z drob- nekoliko jasnil podati našim bralcem v podak nogledom vidijo in se zato mikroškopične živali in rastline imenujejo, so vzrok rdečega dežja, snega itd. stoletja pa je učeni Chladin doka- začetku nasega Poglejmo najpred v godovinske bukve dimo, od kadaj se že bere o krvavém dežj 7 VI- vodah itd 7 da krvavih Že v 2 vsa bukvah Mojzesovih nahajamo popis, da čil0 izvedeti zoval, da ta rdečica izvira iz podnebnih prostorov. Se slavni Ehrenberg je do dobrega razjasnil to čudno prikazen. Sledil jej je in marljivo nabíral sporočila vseh časov, in bistremu očešu njegovemu se je kmalu posre- voda v studencih, rekah in jezerih po vsem Egiptu 7 da je vzrokov več in različnih, iz Je mahoma spremenila v kri, tako da so poginile ribe in je voda smrděla jada Drugi sled o tej prikazni nahajamo o pesmi (i «.«XI,«™« __:i* TT_____/VT ____til • grškega pesnika Ho m 77 vrsta 459.), ki govori o k (XI. vrsta 52 neba padala, in o krvavém dežj pod neba rosi, ki je 7 ki se Je Ili-XVI. pod iz- kterih izvira ta prikazen. Kar sta Ciceron in Peiresc v starodavnih časih trdila, to je še danes resnica. Krvava rôsa je izmeček (blato) gosenic in metuljev; tudi bčele včasih, ko prvi- krat vlil izpuščajo iz sebe rdečega blata toliko se prikaže rdeč dež in po njem se rdečijo vodé. r oj ij o » da Da Tretj sled je tako imenovano rd morje, ktero pa jezera in bajerji postanejo nanagloma rdeča, to izvira iz drobnih skrivnoplodnih rastlinic in drobnih (mi- se v starodavnih hebrejskih pismih ni imenovalo rdeče ampak bsk 7 morje Nektere gl so take, da so le kakor prah. Da manj znani bralci rast- bolje razumejo, povemo jim, Leta 710. pred Kristusovim rojstvom je V Rimu da snet na žitu se vidi kot prav droben Srn prah; . al pod povek in Laurentum ob enem krvavo deževalo dežj Tudi v turškem k ševalnim steklom se kaže, da ta prah ni nič druzega kakor brez ahajamo sled krvaveg številna množina mehurčastih (trosa) neke glive ob času bitvě Koroišitov-Arabcev s kristij Bederu v Arabij pn plesenj je Sploh so tedaj glive rastline b Tudi navadni listja in b cveta In tako se je v starodavnih kakor v poznejih časih přiměřilo, da je bil dež krvav, in tako se še dand n tako drobné, da se vidijo le pod povekševalnim steklom (glažem). One stojé na najniži stopinji rastlinstva. Množijo se navadno z majhnimi mehurčki (tros, Spořen), ki se kažejo prostému očešu komaj kakor prah. í:rci : • # 198 kroškopnih) živalec. Od tod tudi rdeči sneg. imenovano „ Tako vela ? a za delo y rdeče morje" ni zmirom rdeče y knjige in kakoršen koli nauk ni postane rdeče, in to prav redkokrat, tako, da so ljudj Ugibali, U.C* oo JO uu lujvy U»iu uviuw xjj.\j l j n. j. a. "»»^u« , a«» autu ua »oo, 1^.0,1 JO uuutu III pravu iskava te rdeče morske vode je pokazala, da neka Pokorna učiteljem svojim jih je ljubila ko svoje nai nl/vn rlaln mAMII fHoork Korur» VAr»A HnhrrktrilLr A tor» li TT O lo^no onroin mnln rv/\/lii1rA kako da to ime dalo temu morju včasih se pecala. — Vsa drugačna pa je bila Ljuboslava. Njen značaj bil je čist in plemenit, njena duša brez vsakega kar je dobro in pravo. Pre madeža, srce zavzeto za vse drobna alg delà morju rdečo barvo Ehrenberg je našel, da rdeči dež izvira včasih iz prsteneg (mineraličnega) rdečega prahů, v kterem veče dobrotnike ter hvaležna sprejemala poduke njihove. Tetiko je ljubila in spoštovala prav ko drugo svojo mater. Proti Juditi kakor svojej mili sestrici bila je nahajalo tudi obilo rdečih drobnih živalec. Ta je vedno prisrčna, proti tovaršicam svojim zmiraj blaga Pa zmes pa se delà v podnebj y se marsikaj delà, in ponižna, akoravno so jo uceniki pogosto hvalili in česar člověk ne vidi pred, dokler ne pride iz pod- odlikovali. Tudi proti ubogim je bila vedno milostljiva; nebj doli Po takem tedaj rdeča (krvava) barva, ki se nahaj v rosi dežj y snegu in vodah, ima troj drobnih , s samim očesom nevidljivih 1 i n i c 1 rada je postregla vsakemu po svoji moči. Poleg tega je od vsakega člověka dobro mislila. Ker je bila sama izvir: ali iz dobra, mislila je, da je ves svet tako čist in neoskru- ín t njen ; kakor njena duša. Se mar jej ni bilo, da bi se nebj u va vi y in pa iz prstenega prahů; vse to v pod- bila ponašala s svojo brhkoto, akoravno je bila tako primešano dežj u itd delà tako imenovani Prečudne so poti, po kterih se razodeva vsegamo- mnogo lepša. ----r-------- « ~ ' v W , «^«»uv JV. ljubeznjivega pogleda, da se je vsak zavzel, kdor jej je v nedolžne oči pogledah Judita pa je bila še lepša kdor 7 gočnost Božja ; kratkovidni člověk ima dokaj težav predno pride do pravega spoznanja ~ y Roka pa ki ga PeIj do tega spoznanja y Je k. Zato blagor temu ; ki se uči in potem pravo more ločiti od napcnega Zavarovalnice. Kakor se je po eni strani teta radovala o hvale-vrednem napredku svoje stričnice, ter jo vedno bolj ljubila, tako nasproti so jo zopet žalile čedalje huje napake Juditině. Kadar jo je jela teta kaj svariti zastran tratenja časa in brezkrbnosti pri učenju ali zavoljo nečimernosti in lišpanja, spustila se jej je zvita de- klica na srce y ter obetala biti zanaprej dobra in mar- vidi Zadnj Iz letnega sporočila Peštanske zavarovalnice se ljiva. Pa to je trpelo navadno le za trenutek; kmalu so da ta zeló přemožná družba krepko napreduj leto j J-------J ~ " r-- —~ V.-. , U.UL4W iu uluuiUAua ui uuua aiv^/av; uu^iv/uuj^« bile vse obljube pozabljene in Judita zopet tista, ko plačala 3887 škod z 913.019 gld. 39 kr. poprej. Včasih pa, kadar se je že naveličala tetkinega gold, kreganja, šla je k Ljuboslavi, ter opravljala in celó ob-65 kr. Čistega letnega dobička se je med akcijonarje rekovala teto. Hinavsko se je tudi pritiskala o tacih razdelilo 86.846 gold. 50 kr Sedanje društveno premoženje znaša 3,794.986 da Peštanska zavarovalnica veliko zaupanje vživa. Glavni opravnik za Kranjsko je g. F Vse te številke kažejo, prilikah k Ljuboslavi, in pravila jej, da bi ne bila Drenik Pri njem ali pa pri okrajnih agentih se zavaruje po *juu^m \j<* muio u^cu vcuuj primerno nizki ceni zoper škodo po ognju: poslopja, toliko žalosti. Ljuboslava jo je zopet nasprotno obje- prišla nikdar s teto v Karlovec, ako bi ona slava ne bila tega storila iz ljubezni do nje zdaj Ljubo- ; — to podvzela je edino pa da more trpeti vedno pridelke, premakljivo imenje; in za življenje mala t šla tetiki ter milo jo prosila, da naj nikar to- Slovensko slovstvo. liko ne krega Judite; da se ona sirota muči z učenjem, pa da je slabejše in trje glave , tudi da se more * „Slovenska slovnica kar je veliko mlajša od nje in se toraj ne more toliko učiti. Tako prehajal je čas, in peto nastalo Je bilo že leto, odkar ste bile deklici pri teti v Karlovcu. Ljubo- za prvence", spisal Andrej Praprotnik, se pridno tiska in bode kmalu na svetlem. Menimo, da bode ta slovnica prva, ki bode vstrezala slava se je bila razvila že popoinoma in prerastla vse našim ljudskim šolam, morda tudi prvim razredom v svoje tovaršice. Judita sicer ni bila še celonia dorastla ; gledé nježnosti, šibkosti in gibčnosti telesa kratko- } kar je mogoče, srednjih šolah, kajti sestavljena je lahko razumljivo in metodično po najboljših navodih malo ni zaostala za Ljuboslavo, marvec z krasoto svo- enakih šolskih knjig. 77 Uč. Tov." Vrtec lepoznanski. jega lica nadkrilila jo tako, da poleg nje stojeća zgU-bila je Ljuboslava vso miloto, razun onih plemenitih črt v obličju, ktere so Juditi zopet manjkale. Kdor bi ne bil poznal Juditinih napak in narave, omilila bi se Prijateljici. bila gotovo vsakemu; spoznavši pa njen značaj, mrzil Zato je pa Novela. Poleg Dragoile Jarnevičeve svobodno posnel J. Levicnik (Dalje.) III. Novo življenje se je pričelo našima deklicama v bi se nad njo vkljub vsi brhhoti njeni tudi Ljuboslava morala slišati vedno in vedno, koliko se njeni sestrici godi křivic y se ve 7 da bile so to same laži Juditině. Omamila je bila s tem Ljubo- slavo tako duša je zdaj y da y kakor Je ona blaga in nedolžna Karlovcu. Ljuboslavi ponujala se je tu prilika učiti se natolcljiv ; — to pa vse poprej imela vse ljudi za pravične in poštene celi svet imela zavoljo Judite za hudoben in zato mnogo lepih znanosti; Juditi, pa nasproti, da vadila se je svojih grđih raz vad. Se zdaj y pri vedno de- JLičliliUIvžIJ 1 v , *—■ tu jJOi V oc IO ćjc. iivj, aoi i-ii. loaaia i t nega vira o tem, česar se je govorilo o Juditi. ker ni iskala resnič- To Ijenem poduku, se je mogla bolj na tanko opazevati Juditina značajnost. Potuhovati se, lagati, nedolžno ob-rekovati, drzovito z vsakim pajdašiti se, — a k vsemu temu najveća nečimernost in sebičnost: to bil je značaj pa je že stara resnica » t i * i i • y da 7 kadar se listje na drevju maje , gotovo je tudi vetra vselej kolikor toliko. Pogostim govoricam o lahkoumnosti in drugih grđih njen Košatiti y lišpati in gizditi se y v tem je ona ži- Tudi alge spadajo v vrsto brezlistnih in brezcvetnih rastlin. Većina rastlin po vodah in skoraj vse morske rastline so brezlistne in brezcvetne. Morske alge ali tako imenovani morski mahovi so navadno naj lepše rdeči ali zeleni. • napakah Juditinih tudi v soseščini jela je teta staviti oštro pozornost nasproti. Al zvita Judita zapazila je to zdajci; nadzor in pazljivost tetkina jela si jej je mrzeti, se tega znebila, pričela se je k ujati. Pa teta m da ni jemala ozira na to, ampak pritegnila jo je še bolj delu in poslovanju, ter stavila njenemu zijalastemu ponašanju tesne meje. To je raztogotilo Judito še bolj » 199 i/ in postala je od dne do dne bolj trmasta; tudi proti najhujši nasprotnik slovenske ravnopravnosti, se hudo Ljuboslavi tožiia je teto vèn in vèn, da jo proganja, zavalí na g. Nabrgoja ter pravi, da pravica mora biti črti, k pretežkim delim priganja, in mnogo druzih tacih za mesto in okolico grđih laži To Je slepli prida toda okolica ne more tajiti sto-Ljuboslava verjela toliko in stoletnih zgodovinskih pravic, ki jih ima mesto, manj- to Pod po- raje, ker jej je teta v svoji nevolji neki dan rekla, da ščini da ne gré, da bi se vpirala zoper večino Judite vkljub vse njene telesne krasotě vendar U UUiie V iViJ U U V8C UJOUC tvivouv/ bimovjuu vvsuumi av ij«" je, ,,u-ia ouju uji, j_jo.ua, vi UiUVOUW JUIOLO U1U biti ne more, in da iz te dekline ne bode prirastlo nič takim regimentom kamo pridemo? In vlada? 9 99 mi smo mi 9 9 Lahi vi Slovenci niste nič!" Ljuboslava, ljubijoča prijazno življenje prašajte podmaršala Moring-a! mir 9 pre Pravil telovadskega vzemala je v vsakem ravsu in kavsu posredovanje mešetarenje za spravo med teto in Judito; zasleplj društva „Južni Sokol" ni hotela vlada potrditi govoré o politiških znamenjih. 9 češ, da pa je bila že tako po Juditi da agnila Je un» ZíC Líiau pu U UUitl , ucv vot/iwj UW^UUM «V j v. na njeno nego na tetino stran. Koliko zahvalo je raje přejela Ljuboslava za to od Judite, (Dalje prihodnjič.) Od sv. Pavla blizo Celja 16. junija. (Z g ubij en od svoje druščine zgubil in pri videli bomo kmalu fantič.) En fant nas kruha prosil. Jaz sem tega fanta obdržal vaje ga: od kodi je domá kako 9 ízpraše ' "J ^ p" ' WA JV, uurna, JXCVIW 1L1U. JO star itd., mi je rekel, da je iz Rezij V • • 1 t 1 t TT 1 • -r mu je imé, koliko blizo sv. Dopisi. Iz Trsta 21. junija. (Tabor pri Frnetiču in delal-sko društvo.) Tabor, ki ga je z 9 točkami naznanjenega programa na 20. dan t. m. okrajni glavar v Sežani do- Je. njegova ij domá, da mu je Valentin Lenard imé let star. Naznanjam to v „Novicah", 9 starišev njegova, kakor pripoveduje, po svetu porcelán volil, je odložen za ugodniši čas zato 9 ker se je c. k. Ž lah ta prodaja in cunje pobira Iz Istre 19. junija. praví 9 da nima da da ga žlahta pri meni dobi * Blaž Wint_ _r Tukaj se je svila (žida) dovoljenja prosili. — Tudi mi imamo „ Tagblatt" tržaški namestniji vzvidelo iz viših politiških obzirov taborovanje medčasno ustaviti! Tako se glasi pismo, ki so ga přejeli g. Fr._Cegnar in tovarši njegovi, ki so — ~ " naš Cittadino" je prav dvojček vašemu listu v Ljubljani. „Svobodo in napredek" si je napisal na svojo bandero in pod tem banderom maha po Slovencih in njihovih voditeljih in se napenja na pretrge, da se okolica trža-ška brž ko mogoče polašči, da bode tako vredna priti v obče dobro ponesla. Gosp. Kamus jo plačuje od 65 krajc. do 2 gold. 50 krajc.; od začetka J° Je celó po 19 gold, plačeval. To ceno je pa menda le zato postavil, da priđe ves pridelek v njegove roke. Najzdraveja svila je Kršan-ska. — Po nekih krajih Istre je burja v začetku tega meseca veliko škode storila. Spet bi človek kaj o pogozdevanju Krasa zinil — pa kaj ? Vse je zastonj. Posebno smešno je bilo v tem obziru ve- , koji so na papirju ves denje birokratov (1857 in 1858) pod izveličavna krila matere Italije! m pravi nas pregovor, pravi: ,,c. kr. gospodje Al ne bo dal resnico pise „Primorec", piše o kterih „Cittadino* t ko da pi aVl . „U. • guopuujc, v aiciiu jjviviauiuy pio^ , VA« so okolico podšuntali, naj dej o pri okoličanih gotovo več posluha, kakor lažnjivi progresisti". Grdobna Citta-dinova pisarija ima, kakor vaša „Tagblattova" vse druge nasledke, samo teh ne, da bi duh porazumljenja in sprave obudila, kar je v mnogojezični Avstriji živa potreba. i V411VV y U^MIli tJ u V/^ VJ Vâ4A VUA ¥ W VA JJ M> Delalsko društvo se je osnovalo v glavnem zboru društvo se imenuje dne^ t. m. so bila pravila sprejeta ; Kras že pogozdili — kmeta so v to na tlako priganjali, on je pa v mnogih krajih kol (brez korenin) posadil, znavši, da Kras se ne dá pogozditi, ako se naravski pot ne drži —in to je, ako se nerazdelé puščave. Smešno je tudi to, kako se je lansko leto zavoljo soie vse le na ulicah oklicovalo — v cerkvi pa v tem nič javilo, a učitelji so večidel duhovni, koji za malo plačo podučujejo ; sedaj pa pride pismo zavolj cepljenja kozic in pravi: „Naj se javi iz oltara" (se zna da po italijanski „Cbela", geslo mu je „Marljivo u 9 za starosto je izvoljen gosp. Fr. Cegnar;^ odborniki so ktera pelje mimo Boštaj Zdravstvujte 1 Iz Dolenskega. (Nova grosupelsko-kréka cesta) > gospodje: Raič, Zor, Primožič, Kovšca, Sepf, Zalokar, b e r k a, D 9 Zag 9 > Soteske do Novega mest Pleše, Svetina, Vrbič, Grlanec, Jereb, Kobal. Brž ko že dodelana in vožnja na njej že se je pričela Zužem- 9 Tu ni bode vlada potrdila pravila, začne društvo svoje delo- nobenih hribov, ki so na stari cesti ovirali vožnjo vanje Društvo to, ki pod svoje krilo jemlje de- Cesta Je Pelj od izvira Krke do Soteske povsod lalce, je prvo društvo tacega namena na Slovenskem, po ravnem in med prijaznimi nogradi; vozniki iz Ljub Bog daj srečo! Iz Trsta. (Kako Lah ravná s Slovencem.) V seji mestnega zbora 1. dne t. m. je govoril gosp. Nabergoj zoper to, da se najvažnejše državljanske pravice, in to v Novomesto in Topi lahko nekoliko goldinarjev 9 ako si tedaj prihranijo je poslužijo. Iz Št. Jurja pri Svibnem pod Kumom (Letina. Novo ustanovljena sola. Vojska.') o 19. gledé okoličanov popolnoma zanemarjajo in da še razglas, s kterim je novi mestni župan naznanil svoje županovanje, je bil pisan v njim nerazum- nika dobra letina se nam kaže; ozimina, vinska trta rož- Prav > sadj kromp fižol nam kaj dobro obetaj 9 , mrva, samo za bo srednja; češnje so se nam že slabo obnesle ljivem (laškem) jeziku. Vprašam Vas — je rekel Na- Tudi se sliši, da škodljive gosenice letos po svetu zopet gospod župan: Aii se mislite še za naprej hudo gospodarijo, še celó na ljubo vinsko trto so se spravile, kakor se sliši od doljnih krajev, kaj neki bo gose bergoj tako obnašati proti okoličanom? Ali nam nočete biti pravični kakor meščanom, in poravnati, kar je dozdaj z zeljem? Pri nas so že zgodaj spomladi šolarj napačnega bilo v veliko nezadovoljnost okoličanov? — nične zalege trebili, ker se jim je v šoli zmiraj pri-Gledé na posebno važnost te zadeve je rekel župan, da poročevalo, naj jih obirajo, ako hočejo v jeseni kaj mu odgovori drugi pot. Opazil pa je že tišti dan blizo to-le: Občina tržaška je ena sama občina, adja imeti. Mislili smo, da so pokončane vse gosenice, samo al žalibog! ni tako italijanski je uradni jezik (!), jez se ne bom mogel odpovedati stari navadi, ki jo je že posvetila zgodovinska nov šole \ Zdaj vse polno glogovih beli Napovedali pa smo jim vojsko s pomočj naše 9 ktera se s podporo naših šolskih predniko in pravica (!!); pri vsem tem bom (milostno!) preudarjal, zvestih domoljubov lani 12. decembra dprla Vpisalo kar je razložil g. Nabergoj; če se pokaže, da so pri- se je letos 169 šolarjev, od kterih ima večina celo uro to armado, ktera tožbe njegove re s nične, zagotavljam, da ne bom ne- in nekteri še več hodá v šolo zvěst načelom, ki jih trdim. — Podžupan Her met, pridno obiskuje učilnico, nadjam se, da pokončam lahko 200 na tisoče belinov; obljubil sem vsakemu učencu, ki mi prinese 100 glogovih belinov, pisalo ali pisalno knjižico, kamnicke za pisati, jeklenih pereš ali crnila. Drugi dan so mi učenci že 2200 teh škodljivcev přinesli. Lové jih sedaj tako pridno, da bom kmalu v zadregi z omenje-nimi darili. To se pa samo po sebi razume, da obljuba se mora, posebno pri otrocih, spolniti. Da se v številu ne zmotimo, sem zapovedal, naj jih vsak po sto na nitko prebode; preŠtete ukažem sežgati. Tudi na šolski tabli računimo , koliko so jih ta dan přinesli, koliko in koliko je že vseh. Do danes smo pokončali > Ali ne bilo prav da bi 49.760 glav tega mrčesa. nas tudi drugod posnemali? Saj se z združeno močjo veliko stori. Bogom! Drugo pot kaj več ? od nase tako zaželjene ceste proti Zagorju. Pirn at, učitelj. Iz Kaninika 17. junija. (Iz čitalnice.) „Novice" so prijazno omenile slovesne naše besede 30. dne u. m. Naj po želji mnozih domoljubov prinesó bralcem govor, ki ga je zložil g. Val. Treven in gaje govorila rodo- ljubna gospodičina Anica Podrekarjeva. Tako-le se je glasil: „Pozdravljam Vas presrčno, predragi naši gosti, ki ste prišli slovesnost našo povekšat, in Vas vse, domoljubne družbenike naše národně čitalnice! Ceravno bo skoro leto preteklo, odkar se shajamo v narodnem domu, da se podučujemo z berílom in pošteno kratko- casimo ; vendar je bilo vse to le pohievna poskušnja ali bo mogoče to narodno napravo vzdržati ali ne? Pa videli smo , kako da so od vseh strani domorodna srca veselo prihitela nam na pomoč. In danes že vidim tako veliko in lepo število slovenskih rodoljubov tukaj zbranih. Vendar lahko bilo bi še veče ; zato se moramo potruditi in prizadevati si, da zaspané budimo, zgubljenih iščemo, dvomljivim pravo svetujemo, vsem pa srčnost vdihujemo, in si po tej edini pravi poti vedno več do-morodnih src pridobimo. Dragi domorodci! Jezik, kterega nam je Stvarnik dal, povzdiguje nas nad mutaste živali; toraj spoštujmo in olikujmo ga, in na vedno višo stopinjo povzdigujmo ga, dokler ne doseže svojega cilja in konca. Ako svoj jezik zanemarjamo in zaničujemo, za- ničujemo tistega ) ki nam ga je dal Stvarnika sa- mega. Zato z neumrljivim škofom Slomšekom rečem ljubi ; lepi j pošteni slovenski j e z i k, s kterim sem v prvič svojo ljubo mater in dobrega očeta klicala kterem so me moja draga mati učili Boga spoznavati v kterem sem prvikrat svojega Stvarnika častila: tebe hočem kakor najdraži spomin svojih starišev ohraniti, za tvojo čast in lepoto, kolikor morem, skrbeti: v slo- venskem jeziku hočem do svoje poslednje ure Boga najrajši hvaliti, in kakor hvaležna hči svoje ljube matere želim, da kakor je moja prva beseda slovenska bila naj tudi moja poslednja beseda slovenska bode". — Pa z ljubeznijo do jezika mora tudi ljubezen do domovine združena biti: „Tica ljubi svoje gnjezdo v gori zvě- řina svoj brlog v hosti, ali le člověku bi ne bil drag kraj, kjer mu je zibelka tekla, in ga vsak kamen spominja njegovih rajsko preživljenih dni? ljubimo toraj iz globo-čine srca svojo predrago domovino". In zedinimo z ljubeznijo do jezika in naroda še složnost med seboj. Složni bodimo in obstala in napredovala bo neštevilna narodna čitalnica, na čast društvenikom in na leta naša blagor domovini. In visoko bo vihralo geslo naše zastave: Vse.za vero, cesarja in domovino! Iz ftlotnika. Gr. K. (Letina. Vreme. Rudarstvo). Žita se nadejamo obilo, tudi sadja se bo precej dobilo Iz Ljubljane. (Truplo 11. maja 1859 umrlega nadvojvode Joanaj so včeraj popoldne ob dveh iz Gradca peljali po železnici skozi Ljubljano čez Laško v Tirole na Grad Schona poleg Meran-a, kjer preblagi gospod po oporoki svoji hoče poči- Krasna kapelica počivališču je še zdaj vati. dodelana in stane nad 14.000 gold. Poslednjo čast skazati nadvojvodi, čegar truplo spremlja po poti sin njegov, grof Meran, so prišli na kolodvore, k. deželni namestnik, deželni glavar z deželnim odborom, odbor družbe kmetijske in mestni odbor. 99 Novice" pa y ktere se imajo najvec njemu za- hvaliti, da so o Sedelnickovem času po večletnem koledovanji smele 1843. leta priti slovenske na dan (policija avstrijska je že pred 26 leti za vsa-kim grmom vohala panslavista), se Še posebno tuž-nega srca spominjajo preljubljenega Joan a na poslednji svoji poti skozi Ljubljano, kamor je rad zahajal družbi kmetijski naši pravi oče. Večnega spomina nam je posebno njegov prihod v premila na- Ljubljano 24. junija 1850. leta ključba, da bode ravno jutri 19 let! zato, ker ravno onega leta se je proti družbi kme- m to tijski j ker je v poduk našemu narodu čedalje bolj delovala v domačem jeziku, vnel hud vihar nem-škutarski. On pa je tej kaci z enim udarcem strl strupeno glavo, kajti na gradu predsednika gosp. , kjer se je Trpinca v Fužinah pod milim nebom mnogo družbenikov okoli njega zbralo, odzdravil je zdravico predsednikovo s to-le nepozabljivo na-napitnico : „Tudi na Vaše zdravje, gospod je, in blagor cele kranjske dežele! Kranjska dežela je lepa dežela in njeno ljudstvo je vrlo ljudstvo. Le obdelujte pridno domaći slovenski jezik, domaće šege in domaće kmetijstvo, — obdelujte vse to prav pridno, in tako bo vse dobro šio!" In tako pišejo „Novice" v 29. listu 1850. imenitno pomembo te zdravice so pričujoči dobro razumeli (glej geri omenjeni „vihar") in vnoviČ navdušeno klicáli „slava ustavoljubemu nadvojvodi!" In slava, neven lj iva slava manom nepozabljivega cesarskega princa, dobrotnika kmetijstva in obrtnijstva notranjo-avstrijskega! kli-čejo danes „Novice" stvaritelju svojemu na poti skozi Ljubljano, ponavljaje iz one pesmice zadnji y s ktero so ga 1844. 1. v imenu Slovenije slavile, ko je po njegovi naredbi bila prva obrtnijska razstava v Ljubljani, sledeče vrstice: Imé Tvoje, vitez! v Črkah je zlatih Na dvorih visokih, v koči priprost*, Na zdelkih vsednih, na kamnih bogatih Leskeče na veke se Tvoja svitlost. Dobrave pusté si napravil rodovitne, Poljana Ti cvetek ponuja v spomin. Ki tvoriti delà umé glasovitne, Je Tebi hvaležen Slovenije sin. Naukom stezice odpiral naravno Obrtnosti bil si najbolj' učenik 9 Dal naŠ'mu jeziku uzvišenost slavno, srcih postavil si veČen spomnik ! - - . - (V odboru družbe kmetijske) ki W ov 11UUVJU UlA KJ \JKJkL\Jy IUUI O Ci VIJ Ui OU UU |J1 J UU UllU^ - J r \J\JU\J\J! UJ KAJ i IA(J\JU tViiVUVVJ vivuy y 1 J 6 UJI ^UUiUU" hruške se nam bodo slabo obnesle. — Vreme je pri žen po zastopniku vladinem in deželnega odbora, se je bil h " pomno nas ugodno in do sedaj je toča le na južnem zapadu na predlog dr. Orla sklenilo, da se za 2800 gold nektere predjele potolkla. ; k Tukajšnji rudokopi še zmi- raj niso dobili stanovitne žile premogovega sklada, ktera bi Motničanom mnogo koristila. stva družba spet dobila od c. k. ministerstva kmetij nakup dobrih bikov za pleme in naj odbor otva y uaauj^i uouuu u i v ▼ ^^ y * oklice po deželi, da se do 15. julij ogl ; kdor želi 301 bika převzetí in kterega rodů, — Ker je si. ministerstvo kmetijstva tudi pripravljeno za povzdigo gospodarstva na planinah denarne podpore dati, je bilo po dr. Bleiweisoveni predlogu sklenjeno poprašati nekoliko izvedencev , za ktere namene bi bilo podpore posebno potreba. — Učitelju Saje-tu v Pred-osljih se je na prošnjo njegovo za povračilo stroškov pri pokončevanji hrošeev in škodljivih metuljev darovalo 20 gold, s pohvalnim pismom. — Bolno trto, ki jo je poddružnica vipavska poslala odboru, je odbor poslal dunajskému zoologično-botaniškemu društvu v preiskavo. — Za prisednike vladine komisije, ki ima prevdariti novo osnovo ces. žebčarstva, so bili izvoljeni dr. J. Bleiweis, J. Zevnik in A. Malič. — Gosp. Fr. Schollmayr je zanimive reči poročal iz poslanstva svojega v Gorico o svilorejnem poskušališču. — (Odpis zemljisčinega davka) večidel za 1. 1867. znaša po naznanilu „Laib. Zeitg." z dokladami vred 41.688 gold. Deželni zbor, kisije izprosil za po-lajšavo zemljiščinega davka milostljivi sklep cesarski od decembra 1864., bode tedaj priliko imel presoditi odpisani znesek. — (Skrb za blagor ljudstva.) Pod tem naslovom piše „Danica" to-le: „S1. kmetijska družba je iz državne subvencije 50 gold, prisodila preč. gosp. Janezu Škofic-u, fajmoštru v Suhoru, ki so ga že poprej svitli cesar zavoljo zaslug za narod z zlatim križem s kroao poslavili. Sedanji čas je potrebno, da včasi po-jasnujemo, kako duhovstvo tudi za telesni blagor našega naroda delà, ker je zmiraj vec krtov, ki poštenje in zasluge duhovstva v nic devajo. Kolikor vemo, je preč. gosp. Skořic že 11 let pastir s pićlimi dohodki na Suhoru. V tem času je iz skalovite pećine pripravil lepe prostore za njive, vrte in vinograde. Pri tem trudném delu je požgal na 4 stote (cente) smodnika; v no- gradu je zasadil leto za letom krog 40 tisuč (40.000) trt. Dobil je zadnja leta tudi žlahnih obrenskih trt (od Rena ali Rajne), nekoliko tacih iz Klosterneuburga, iz kterih jih zdaj po ključih (Schnittreben) namnožuje. Samo to leto je tacih nad 6000 nasadil, nekoliko stotin po faranom razdal, kteri jih bodo posihmal lahko zmiraj več dobivali iz farovškega vrta. To pa je rečeno samo o vinogradu in vinstvu, da molčimo o tem, kar ta neutrudljivi gospod delà in koristi s svilorejo, sadstvom in poljedelstvom". — (Učiteljev ljudskih sol) iz K r a n j s k e g a, ki grejo do 9. avgusta na Dunaj v gospodarsko šolo, je 8. — C. kr. deželna vlada je poslala c. kr. kmetijski družbi nasvet, kteri učitelji izmed 59, ki so se za to oglasili, naj se pošljejo; družba kmetijska je odgovorila temu vprašanju. Sicer pa jih gré iz doljnega Avstrijskega 30, iz gornjega 18, iz Salcburškega 6, iz Stajarskega 20, iz Koroškega 10, iz Kranjskega 8, iz Pri-morskega 6, iz Tirolskega 16, iz Českega 30, iz Mo-ravskega 30, iz Slezkega 10, iz Galicije 6, iz Bukovine 10. — (Začasni okrajni solski ogledniki) so 1. t. m. nastopili svojo službo. — Solski oglednik novomeškega okraja gosp. Fr. Vikt. pl. Langer se bode na svoje stroške vozil šole ogledovat. — (Odbor slovenske Matice) bode jutri 24. t. m. ob 4. uri popoldne v čitalničini dvorani imel 14. sejo, ktera se bode vršila po naslednjem dnevnem redu: 1. Prebere in potrdi se zapisnik 13. odborové seje. 2. Tajnikovo sporočilo. 3. Odsek za opravilni red nasvetuje priloženi „opravilni red". 4. Odsek za izdavanje knjig nasvetuje: „Naj Matica na svetio dá telovadno knjigo". 5. Dr. Jernej Zupanec v imenu presojevalcev g. Iv. Tušekovega pre voda Schodlerjeve fizike nasvetuje: „Naj se ta prevod dá tiskati". 6. Dr. Jernej Zu- panec bode poročal o nákupu hiše. 7. Nasvet novome-ških dijakov: „Naj Matica prične izdajati sistematično vredjene šolske knjige". 8. Resilo vprašanja : kedaj naj se skliče 5. občni zbor. 9. Nasvetje posamesnih odbornikov. Á — (Dramatično društvo) ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo 11. julija ob pol enajstih zjutraj v či-talnicni dvorani. Vrsta razgovorov bode ta-le: 1. sporočilo tajnikovo; 2. sporóčilo blagajnikovo; 3. sporočilo gospodarskega oddelka; 4. sporočilo odborovo zarad igranja v javnem gledišču, osnove dramatične učilnice itd.; 5. volitev novega odbora ; 6. posamesni predlogi. — Posebna vabila in imenik udov dobé gg. društveniki ob enem z knjigami za preteklo leto, ki se razpošljejo prve dni meseca julija. K obilnej vdeležbi vabi v odbor. — (Železnica gorenska) se bo, kakor za gotovo slišimo, brž po žetvi delati začela in to po tisti poti, kakor je vprvic nacrtana bila, da pride na korist većemu delu gorenske strani, kjer je obrtnije in kupčije taj- . — (Učenci St. Jakobske sole) so pri slovesni maši včeraj na dan sv. Alojzija v cerkvi tako lepo peli in 14 dečkov po 8 do 10 let starih je na koru k petju godio tako lepo, da je vsacemu, kdor je milega čutja, srce veselja igralo. Gosp. Belarju, ki na gosle uči to krdelce še le kakih 8 mesecev, gré res očitna čast, da brez hrupa in krika, ki ga delà marsikak drug mu-zičen zavod, natihoma izvršuje tako lep vspeh. — (Katoliska družba) je imela v nedeljo zvečer malo besedo v čitalnični dvorani. Vrstilo se je lepo petje z deklamovanjem, posledejič je bila mala loterija, ktera je izbudila veliko dobrovoljnega smeha. Odliko-val se je posebno vvodni govor čast. gosp. H., kteri je v bolj šaljivi obliki prav krepke in jedernate besede govoril. Tudi dvogovor „Ljubomira" in „Bogomira" je bil mikaven. Zbralo se je v „besedo" nad 400 udov, kteri očitno hočejo pokazati, daje res, kar je rekel govornik v začetku: „Nekdaj ni bilo treba katoliške družbe, — a v sedanjih okoliščinah je j e treba". — (Nova mestna organizacija.) Mestni odbor ljubljanski je v svoji seji 19. dne t. m. sklenil in sprejel popolnoma novo definitivno organizacijo mestnega magistrata. Tudi je bilo v ti seji 8 novih policijskih stražnikov v službo vzetih, tako jih je zdaj vseh skup 20. Te nove premembe prizadenejo mestu kacih 5000 gold, več stroškov. Zato je res treba mestni odbor resno vprašati: čemu vse to? Čemu je bilo treba policijske stražnike pomnože vati jaa 20, ko je bilo dozdanjih 12 popolnoma dovolj? Čemu je bilo treba zdaj magistrat iznovega organizirati, ko je mestni statut še zmirom provizoren? Čemu je potreba mestnega inženirja z dvanajststo gold, letne plače? Ranjki župan Hradecki, ki je zidal in ceste delal, kakor ne kmalu kteri, ni imel nobenega inženirja; tudi deželni odbor nima nobenega za stanovitno postavlje-nega. Zato res ne previdimo, zakaj bi mesto enega potřebovalo s toliko plačo. Ali so mestni očetje prevdarili, od kod se bodo ti novi stroški jemali? Ali so za kake nove prihodke skrbeli, da ne bo treba naklada na davke? Pred je bilo ravno od teh gospodov toliko hrupa in zabavljanja zoper narodne zastopnike, da slabo gospodarijo. Pa tako na slabem vendar niso mestne kase zapustili zdanjemu odboru, da si upa tako drage prenaredbe delati. To bomo kmalu videli, čigavo gospodarstvo bilo je bolje. — (Kako se statistika kuje.) Dr. Adolf Ficker, direktor administrativne statistike na Dunaji, trdi neki, kakor nam „Laibacherica" od 18. t. m. pripoveduje, v 202 4. zvezku 15. tečaja svojih statističnih sporočil ) da je med ljubljanskimi prebivalci 40.46 odstotkov (percentov) Nemcev in 59.34 odstotkov Slovencev. Potem takem bi med Ljubljančani skoraj vsaki drugi moral Nemec dan julija Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Z'oorovanje delegacij na Dunaji se začne 11. > deželni zbori pa nek septembra. Da je pa to gola laž, v Ljubljani vsak otrok vé. Minister vojaštva si je navskriž z ministrom pravo- biti. Ne vsak drugi, še vsak 70. Ljubljančan ni Nemec, tu ovuj«, vuuv« „ncooo , u<» oo *<» iaspi ko bi jih z lučjo iskali, ne najdemo pravih Nemcev poravná, državni finančni minister pa da stopi iz mini- ín sodja vendar pravi nova „Presse", da se ta razpor vseh skupaj dosti čez 300 glav. Mi se le čudimo, kako sterstva in da na njegovo mesto utegne priti je mogel g. dr. Ficker nekomu tako nasesti, in še bolj gjar; naposled še Avstrija postane Magjarija. se čudimo „Laibacherici", kako je mogla tako očitno rom se godi po njihovi volji tako, da se Je yy Ma Magja- Reform" neresnico v vladinem časniku ponatisniti (Spomenica konstitucijoîialnega dru8tva .) Te dni nam je prišla tudi spomenica v roke 7 ki jo je o zgod- bah na Jančjem in Vevčah poslalo ljubljansko konstituci] onalno društvo do ministrov na Dunaj. Ona je zgolj opis spomenice mestnega odbora, samo z mnogo več besedami, kar se nam tudi popolnoma naravno zdi, ker sedanji mestni odbor je — le en oddelek konstitucijonal-nega društva. Tudi ta spomenica napada, grize in su-miči vse, kar je in kar utegne narodno biti; denuncira in krivici narodne vodnike, duhovščino, šole in šolsko mladino, vlado in uradnike, slovenske časnike in tabore. Maha po Sloveniji in narodni ravnopravnosti. Ona po- greva iznovega laž , da so narodni vodniki pri Janški in Vevški dogodbi pritaknjeni, in da so dijaki kakor na Jezici tako tudi tukaj pripomagavali. A konstituci- to se vé 7 so zgolj ustavnost, svobodoljub- jonalci nost in napredek; samo na njih sloni blagostanje in sreča cele kranjske dežele in cesarstva! Ako jih vlada ne bi na vso moč podpírala, ona tega pred sodnim stolom svetovne zgodovine ne bo nikdar mogla opravičiti. Oni tedaj zahtevajo od vlade energično varstvo svobodnega razodevanja misli, uživanja ustavne ravnopravnosti, osebne politiške in verske svobodě, toda vse le samo za-se. Sploh je cela ta spomenica tako strastna 7 pre- drzna, resnici nasprotna in hinavska, da nikakor ni na čast tištim, ki so jo naredili, ampak je tudi raz-ž alj i va za 7 tište, kterim je namenjena Brencelj a vjet) to je 1040 iztisov 11 lista — VJ , JV- XW^W XUHIVKJY xx. nota, ko se je po mestu raznašati začel, je bilo po zaukazu državne pravdnije v soboto v prepoved dano. ivu" pripoveduje, in da ga dobo naročniki brž c. kr Vrednik njegov v včerajšnjem „ Trigl da še ni izvedel kaj 7 ako bode oproščen; če pa ne, bode jim „Mladi Bren 7 celj" naznanil ; kako m kaj te dni resno čudila, kako da se enemu narodu vse dovoli, od druge strani pa zahteva, da vsi drugi narodi ako se jim naj bodo zadovoljni in pohlevno hvaležni še odstotek tega ne dá, kar jim gré po polni in večni pravici Dalmaciji je razdraženost med Slovani in Italijani čedalje veča; Slovanom pravični deželni glavar general Wagner je z lastnim pismom ostro za-vrnil vladni časnik tržaški „Osservatore" , naj ne žali Avstriji zveste Slovane ter se čudil, da vladni list tako grdo postopa. Zdaj pa je vitez Wagner, ki ne odobrava vsega, kar ministerstvo želí, na Dunaj na odgovor poklican. Svet se res čedalje bolj meša in zadrege rastejo kakor gobe iz tal! -— Neki Kerber in Fiala sta obdolžena, da sta v Pragi unjdan vrgla pe tardo: preiskava se je začela. Na Spanskem si je državni zbor izvolil generala Serrano vladarja, dokler se ne najde kralj, ki se vse de na nevarni prestol. v Zitna cena v Ljubljani 19. junija 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 40 banaške 4 fl. 90. tursice 2 fl. 79. sorsice 3 fl. 26. rzi 2 fl. 70. ovsa 2 fl ječmena 2 fl. 50. prosa 2 fl. 40 ajde 2 fl. 50. Krompir 1 fl. 50. Kursi na Dunaji 22. junija 5% metaliki 62 fl. 55 kr. Ažijo srebra 122 fl. 25 kr Narodno posojilo 70 fl. 60 kr. Cekini 5 fl. 91 kr. Loterijne srečke: V Gradcu na Dunaji 19. junija 1869: 76. 66. 10. 50 84 6. 12. 75. 50. 55 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 3. julija. Vabilo na naročilo 53 Novic a za drugo polovico tega leta. Častite naročnike, ki so naročeni le do konca meseca junija, in pa nove naročnike pro simo i naj se oglasijo kmalu, da brž prve liste prihodnjega meseca poredoma dobivajo. Za pol leta veljajo: Za ce trt leta veljajo: po pošti prejemane v tiskarnici prejemane gold. 20 kr. 80 po posti prejemane v tiskarnici prejemane gold. 15 kr. 90 poštnine prosta. v Liojtvdijuiui prtjeuiciiitJ ± ,, ou ,, — v iis.Kiiriii