1 (J J »I * L/ . 1. M t . • • "'A 27. JamnrJa 1*27. Letnik Lil EDINOST IMbOlvo ia aprmvMttro: Tnt P), «Kci & FrsiMOo *AmM 3BL T^ M« 11-97. Dopisi n*f m potalfto izkijučn« ufWaiMn, o^mA, rtkk mad)« in dinar pa ■pttvaŽhru. Rokopisi m m vn^ajo. Ndrukirau pi—a se a« «pr>jc —yo. — Last. založba ia tiak Tiskara« «Edtnaate Poduradaittvo vGorici: aHca Giosu* Cardncci it 7, L n. — TeUL H. 321 Glavni ia odgovorni ur«dmk: prof. Filip Peric. Goriški in kraški vodovod Kraškemu prebivalstvu predvsem, ki sk> mu v povojnih letih razbičali fantazijo z novim velikim hubelj&kim vodovodom, goriškim meščanom, ki jim bo njih mnogoletno čakanje več ko obilno poplačano, in prebrisanim Vipavcem, ki imajo deloma že na pipi dobrih sedem let hu-beljsko vodo, oznanjam veselo novico: njih vodovodno vprašanje je prišlo v pravi tir in tek. Ker se je na komikijonelncm obhodu dne 13. prosinca v Ajdovščini za zgradbo obeh vodovodov toplo zavzel tudi vojaški zastopnik v interesu narodne obrambe goriške in tržaške pokrajine in priporočal čimprejšnjo. izgraditev in ker tudi od strani naj ob čulne je prizadetih ajdovskih industrij, ki se jim odvzamejo znatne množine vode, ni bilo načelnih ugovorov, amp*»k £>o bile le stavljene splošne odškodninske zahteve za prizadete industrije s pridržkom natančnejše navedbe tekom pol-mesečnega roka, je zgradba novih vodovodov tekom prihodnjih par let gotova stvar. Eno veliko vprašan je ostaja seveda pri tem še odprto, vprašanje stroškov, vprašanje, koliko bosta nova vodovoda stala in kako se j u bo financiralo. Pripominjam takoj, da bosta oba vodovoda? med seboj ločena. 2e ob izviru ljubi j a, ob njegovem desnem bregu, kjer bo-sta zajemaM goriška po 105 sekundu,h litrov in vipavsko-kra-ški vodovod po 57 sekundnih litrov vode, bo obstojala, za vsak vodovod posebna zajemalna naprava. O diod dalje bo šla v Gorico nova vodovodna napeljava, medtem ko se bo vipavsko-kraški vodovod posluži! deloma še obstoječih vojaških vodovodnih naprav. Če bo znašal proračun stroškov za goriško mesto svojih deset do dvanajst milijonov lil*, za katerih kritje še ni poskrbljeno, kdo more reči, koliko bo stal drugi, vodovod, ki bo obsegal ves dolenji Kras in bodo v njegovem skrajnem vejevju še obsežene občine Avber, Tomaj, Dutovlje in Veliki Repen in kdo more vedeti že seda i, koliko bodo morale sorazmerno prispevati občine k temu -velikemu občekoristnemu podjetju, ki je v prvi vrsti državna in deželna naprava? Kdor v očigled žrtvam in novim bremenom, ki jih ti načrti prinašajo s seboj za naše občine v najtežjih časih, in kdor izmed Ajdovcev z emirom na večje kapitale, investirane v domačo industrijo, ravno v teli kratkih povojnih letih obžaluje, da se niso ti načrti izvedli precej v prvih letih po vojni, ta vedi, da so se ravno po vc.jni izvršile velike izpremembe v italijanski vodni zakonodaji in da se je ravno na podlagi teh pravnih temeljev pr■?t;ra\ Ijalo velikopotezno izkoriščanje naših vod. Znamenje, da ta pripravljalna doba še ni končana in da živimo v njej pravzaprav še sedaj, je med drugim dejstvo, da ni bil še za goriško pokrajino objavljen seznam javnih vod. Sedaj se ne čudimo več. zrkaj se niso takoj in na podlagi zakonov izpod bivše vladavine reševale naše vloge zadevajoče stare in nove koncesije. Duh, ki govori iz novih vodnih zakonov, je pač ves drug in inkompatibilitoto starih in novih vodnih naprav bomo ohčutili vedno živeje. Izpremenil se je sam poim javne vode; nekoč smo določevali javne vode po zunanjih znakih, vodni množini, plovnosti, javni porabnosti itd., zdaj moramo smatrati za javno vsako vodo, ki je sprejeta v seznam javnih vod. Vodne pravice so se prej podeljevale trajno, kdor jih je pridobil, jih je poljubno izkoriščal ter je bil vezan le na obrtno-policijske predpise, izpremembe obrata je samo prijavljal politični oblasti in pravice so mu zastarale le, Če je o-Pustll izkoriščanje vodnih naprav ali jih imel trajno v nerabnem stanju. Sedaj se vodne pravice podeljujejo le začasno, navadne male koncesije za dobo 30 let, večje za dobo šestdeset in največje za dobo devetdesetih let proti plačilu gotovih taks; v tej dobi se mora torej podjetje izplačati, glavnica a-mortizirati. Po preteku te dobe »e dana možnost večjim, obsež- nejšim načrtom z boljšo izrabo dotičnih vodnih sil, da se uveljavijo tam, kjer se prejšnji koncesijonar ni znal sam razmahniti tako, kakor se hoče njegov naslednik. S tem je dana največja pobuda industrijskim velepodjetjem in obenem naj-jačji opomin, da se morajo razvijati in neprestano slediti tehničnemu napredku časa. Največja razlika pa je med prejšnjim in sedanjim vodnoprav-nim postopanjem. Vajeni smo bili, da so nam reševale vodna \prašanja redne poliiicne obla-sti prve, druge stopnje in v tretji stopnji poljedelsko ministrstvo ter nazadnje upravno sodišče na Dunaju. Politične oblasti so le privzemale posebne tehnične organe ob reševanju takih vprašanj. Sedaj podeljuje vodne koncesije ministrstvo za javna dela samo in podeljevanje, pripravlja v posebnem pripravljalnem postopanju, imenovanem isiruttoria, posebna tehnična oblast Genio Civile s svojimi sekcijami. Važno je, da ta oblast, ki pripravlja in presoja načrte, uravnava in urejuje tvar in o, poravnava spore in pripravlja rešitev, vendar formalno ne odločuje, in še večje važnosti je, da obstaja za vodne spore in zlasti za vodno-odškod-ninske zadeve posebno vodno sodišče s sedežem v Benetkah. Italijanski vodni zakon ali nar t-ančneje kr. odlck-zakon za odvajanje in izkoriščanje javnih vod z jurisdikcijsko normo in normo za sporno postopanje z dne 9. oktobra 1919., št. 2239 je stopil pri nas v veljavo dne 15. maja 1923. in ie izpopolnjen z vodnim pravilnikom z dna 14. avgusta 1920., št. 1482 in seveda tudi s seznamom javnih vod za vsako pokrajino posebej. Dokler ta seznam ni objavljen, se značaj javnih vod ravna po starih določilih in do tedaj ostajajo v svojih »turih vodnih pravicah vsi mlinarji, Žagarji in vsakovrstni obrtniki in podjetniki, ki izkoriščajo dotično vodo ali vodno silo. Pa objavi seznama morajo tekom enega leta prositi za priznanje dotičnih vodnih pravic. Ta ekskurz na. vodnopravno polje se mi je zdel potreben, ker bo imelo naše ljudstvo vedno več opravita z vodnimi zadevami in ker bo na tej podlagi lažje razumeti govore komeridatorjev dr. Beviglia in dr. Pottarina ter odvetnika dr. Agneletta iz Trsta, ki je zastopal prizadete industrije v Ajdovščini. Razumljivi so tudi naprti Brunnerjeve delniške družbe in še neke druge velike družue iz starih pokrajin, ki jih nameravate udej-stviti ob H ubij u ter nadaljno snovanje in dogovarjanje med Bi-umierjevo družbo in goriškim mestom, kakor proizhaja iz govora dr. Pettarina. Z vseh teh stališč se mi zdi, da je hubeljska razprava izredno zanimiva in podajam skoraj doslovno poročilo. Poprej moram omeniti le še na kratko, da je goriško mesto že dobrih dve.jset let zahtevalo hubeljski vodovod in da je imelo leta 1909. že v rokah koncesijo, ki jo je pa poljedelsko ministrstvo razveljavilo radi pomanjkljivega postopanja in nepristojnosti oblasti; prošnja za koncesijo je bila namreč vložena na goriško namesto na postojnsko okrajno glavarstvo. Sledeče pravilno postopanje pa so ovirali razni drugi načrti drugih interesentov, zlasti veliki načrt dežele Kranjske za elektrifikacijo vipavske doline. Vse nadaljno postopanje in nadalj-na dela je pretrgala vojna in zdelo se je, da je goriški vodovod že odplaval za vedno. Po vojni pa se je Gorica prva poslužila možnosti, ki jo daje novi vodni zakon, da si je namreč pridobila pravico rezervirati si za dobo štirih let primerno množino vode za bodoči mestni vodovod, torej nekako predznam-bo ali prednost vrstnega reda pred vsemi drugimi večjimi podjetji, ki bi utegnila priti s svojimi velikimi načrti in so v tej štiriletni dobi v resnici tudi prišli. In sedaj naj govorijo poklicani zastopniki obeh vodovodov in prizadetih javnih in zasebnih interesov. ••• Načelnik občin Ajdovščine, šet-fcrij in Ustij vit. BeriMtft se ne protivi temu, da bi se odvzela voda za Gorico in kraško občine, vendar pa le pod pogojem, da ostane ajdovski občini ohranjena v svoji sedanji moči v občinski upravi nahajajoča se elektrarna, ki tvori edini vir njenih lastnih dohodkov. Glede občine Štur i j zahteva, da ji o-stane ohranjena obstoječa vodna napeljava, za katero je občina potrosila nad 60.000 lir in katera ustreza vsem zdravstvenim zahtevam in različnim potrebam kraja. Vztraja na tem, da ostani vodovod v neposredni upravi občine in da se ne pridruži drugim konzorcijem, če se občini ne povrne znesek GO tisoč lir ali se ji drugače ne priskrbi pitna voda. Kar se tiče industrijskih interesov prizadetih strank, se sklicuje na njihove pridržke. Odvetnik dr. Agneletto kot zastopnik Valjčnega mlina v Ajdovščini, d. z o. z., Elektrarne na H ubij u, d. z o. z., bivšega župana Ignaca Kovač in posestnikov uhalijskega mlina, ni nasproten odvzetju potrebne množine vode za preskrbo goriškega mesta in kraškimi občin. Vendar pa moramo poudarjati z oziram na veliko važnost H ubija za dp-mačo industrijo, ki je ena izmed najbolj razvitih v deželi, da jge količina vode, lu naj bi se tej industriji odvzela, prevelika, že z ozirom na majhno množino vode ob 3uši, ker bi tedaj odvzet je znašalo celih 30% in nadalje z ozirom na potrebščino goriškega mesta, ki bi imelo za svojih 40.000 prebivalcev nad devet milijonov litrov vode na dan, in sicer vrhu sedanje množine vode iz kronberškega vodovoda. Koncesiji, ki se zahtevate, niste združljivi s sedanjimi vodnimi napravami, ki so upravičene do odvzemanja in izkoriščanja huheljske vode. Svoje vodne naprave imajo: 1.) Elektrani a na Rublju na levem bregu v šturski občini z 18 :70 m visokim padcem in eno turbino za proizvajanje električne energije ter dvema vodnima, kolesoma za m oh aru. v ji o delavnico. Sedanja elektrarna je bila preurejena iz prejšnjih vodnih naprav leta 1921. in tudi te vodne naprave so izkoriščale isto množino vode kot gonilno silo z istim padcem. Iz odloka ministrstva za poljedelstvo iz leta 1910. proizhaja, da bi bilo že tedanje odvzet je samih 85 sekundnih litrov vode za mesto Gorico občutno zmanjšalo proizvodno moč tamošnjih naprav. Te naprave so prešle v laiSt današnje družbe leta 1921., torej v dobi, ko v smislu § 12. kranjskega in § 25. goriškega deželnega vodnega zakona ni bilo za to potrebno nikako dovoljenje ali odobrenje pristojnega ministrstva, ker je sedanji državni vodni zakon v novih pokrajinah stopil v veljavo šele 15. maja 1923. Nadalje imajo svoje vodne naprave: 2.) Ignac Kovač žago, glede katere je že zaprosil za priznanje vodnih pravic, 2.) Valjčni mlin tvrd-ke W. Jochman istotako v smislu zaprosbe in 4.) Mlin na Uha-lijah, ki je last Milana Bratina in tovarišev. Za vse te industrijske naprave zahteva v slučaju, da se podelite vodovodni koncesiji, primern9 o4škodn_uio, kakor jo bode natančneje navedel v posebni vlogi naslovljeni na Genio Civile v roku pol meseca, ki se mu dovoli. Načelnik qboin Sv. Križ, Lokave c, &tomaž in Velike Žablje, didaktični ravnatelj Semič podpira vodovodni načrt z zahtevo, da se vsekakor zagotovi od njega upravljanim občinam pravica do pitne vode iz Hublja, ki jo uživajo že sedaj. Pridržuje si zahteva/ti odškodnino za škodo, ki bi nastala v občini Lokavec vsled novih vodovodnih gradb. Odvetnik dr. Schellander se v imenu gospe Eme Guyer upira novim napravam, sklicujoč se na svoje mnogoštevilne vloge, v katerih je poudarjal zasebni značaj potoka in zlasti hubelj-skega izvira ter se skliceval na prejšnje še nerešene industrijske načrte lastnice. Komendator dr. Pettarfn izjavlja v imenu Brunnerjeve Predilnice in delniške družbe Saceio (S. A. C. I. O.), da ne nasprotuje projektom, da. podpira dotične prošnje in da ne zahteva nikake odškodnine v slučaju, df .se tem prošnjam ugodi. To pa z oafanom na to, da je družba Saceio vložila prošnjo za veli-kppotesno, najpopolnejše in najracijonalnej Še izkoriščan j e Hublja in je v dotičnem načrtu že upoštevana potrebna rano-žina vode za oba sedanja vodovoda. Pod pogojem, da družba doseže zaprošeno koncesijo, se je nadalje zavedla dobavljati goriškemu mestu po posebno ugodni ceni električno energijo, kolikor je bo goriško mesto ra-l*ilo, da ž njo od škod uje v naravi sedanje upravičence v vipavski dolini, v kolikor bodo ti dokazali, da so upravičeni posestniki vode od poprej. Predilnica pa se od svoje strani odpoveduje vsakršni odškodnini. Obe delniški družbi si pridržujeta, da začnete enaka pogajanja tudi z deželno upravo. Pripominja, da je sedanja v občinski upravi nahajajoča se takozvana občinska elektrarna v Ajdovščini z vso svojo napravo pred ilmška last in občina to elektrarno upravlja na podlagi zakupne pogodbe. Sicer si pa delniški družbi pridržujete vse pravne ugovore v obrambo svojih interesov. Komentator B«v%lia se v imenu goriškega mesta sklicuje na dotične vloge goriškega mesta in na odlok ministrstva javnih del, s katerim je pridržalo mestni občini, vipavski dolini in kraškim občinam za dobo štirih let 162 litrov vode na sekundo. Proti gospe Emi Guyer ugovarja, da je bil hubeljski izvir vedno državna in nikdar zasebna last. Vsekakor so njene pravice zastarele, ker ni rabila vode nad trideset let. Zahteva, da se mu čimprej izda odlok, s katerim stopi mesto v posest hubeljskega izvira, da mu bo mogoče započeti gradbena dela. Jemlje na znanje izjave dr. Pettarina, potrjuje, da so, uvedena pogajanja med obema delniškima družbama in goriškim mestom in obljub uje, da se z vso Avojo močjo zavzame za ugodno rešitev zaprošenih koncesij. Glede drugih upravičencev si pridržuje, da se od škod uje jo šele potem, ko bodo dela dovršena in obstoj škod ug-o-tovl jen. Vsekakor bo treba odškodnino odmeriti po dejanskem stanju iz leta 1909., ko je goriško mesto vložilo prvo prošnjo za svoj vodovod in le pod pogojem, da sloni tedanje dejansko stanje na zakonito pridobljenih koncesijah^ Glede vodne množine odgovarja dr. Agnelettu, da je zahtevana vodna množina komaj zadostna za mesto in pridružene občine z ozirom na na£-li razvoj mesta in zdravstvene zahteve. Za proučevanje in odgovor na sledečo odškodninsko vlogo vodnih upravičencev zahteva nadaljni rok pol meseca, ki se mu dovoli. Zastopnik Deželne uprave se v vsem pridruži zastopniku goriškega mesta. Replicira Dr. Agneletto z izjavo, da se upira: a) temu, da bi se prosilcem izdal poseben odlok, s katerim bi stopili v posest, predno dosežejo svojo koncesijo; b) temu, da bi se ugotavljale odškodnine šele po izvršitvi gradbenih del, ter zahteva, da se določijo odškodnine že tekom pripravljalnega postopanja v gotovih količinah, predno se izdajte koncesiji, in sicer ne na podlagi dejanskega stanja vodnih naprav iz leta 1909, ampak na podlagi stanja, v katerem so se nahajale v trenutku, ko sta prosilca dosegla v smislu čl. 38 vodnega zakona svoj vodni pridržek. c) Končno izjavlja, da se njegovi vodni upravičenci nahajajo v posesti vodnih koncesij nad trideset let. Podal sem izčrpno poročilo z ozirom na veliko gospodarsko važnost problema, pa tudi obenem e željo, da na tem praktičnem vzgledu osvetlim pravno stran vprašanja In pokažem na metode, ki se bodo uveljavljale povsod, skoraj same ob sebi, kjer bo naša mala, in velika Industrija morala odstopati mesto še večjim napravam. Pokazal sem tudi na potrebo pravnega zastopnika, Specializiranega v vodnem pravu, v takih slučajih, ker je tudi odškodninsko vprašanje, kakor kaže ravno Ajdovščina, največkrat zelo komplicirana stvar. Pripominjam le še, da se v smislu najnovejših vetikopoteanh načrtov hubelj- ska struga v svojem gorenjem in srednjem teku izprazni in obema vodovodoma preostala voda odvede po levi strani v velik 30 000 kubičnih metrov = 30 milijonov litrov obsegajoč basen, ki bo služil za rezervo novi veliki električni centrali. Po tem načrtu izginejo vse sedanje industrije izvzemsi valjčnega mlina in predilnice in tudi ta dva bosta dobivala električno energijo iz centrale. Sedanjega olivnega Hublja pa ne bo več, isušena bo njegova struga, Ajdovščina dobi drugo lice in njen stoletni industrijski sen se uresniči na nov moderen n*£in. Jcs. Jurca. Pricetek pogajanj za sklenitev italijansko-romun- ske trgovinska pogodbe RIM, 26. (Izv.) Danes ob 10. zjutraj so se pričela v palači Ghigi pogajanja za sklenitev i i ali j ansko-* • omunske trgovinske pogodbe. Predsednik italijanske delegacije on. Suvich je predložil romunski delegaciji načrt, ki naj bi služil za podlago pogajanjem Predsednik romunske delegacije Manoilescu ostane v Rimu samo še pet do šest dni, pogajanja pa bo nadaljevala po njegovem odhodu romunska tehniška komisija. Čim bodo pogajanja dozorela, se bo Manoilescu vrnil ponovno v Rim, kjer bo prisostvoval zaključni fazi pogajanj in even-tuelnemu podpisu pogodbe. Kakor zatrjuje «Agenzia di Roma«, se bodo pričela po sklepu trgovinske pogodbe v Buka-reštu pogajanja za širše in neposredno gospodarsko sodelovanje med obema državama. Novi odloki Novinarski sindikat uvrščen v konfederacijo intelektualcev RIM, 26. (Izv.) Današnja «Gaz-setta Uificiale» prinaša kr. dekret z dne 6. januarja, s katerim se uvršča novinarski sindikat v konfederacijo intelektualcev. Doslej je pripadal namreč novinarski sindikat konfedera^ ciji za trgovino, industrijo in obrt. Nadalje prinaša G. U. ministrski dekret z dne 15. januarja 1927, s katerim se pooblašča avstrijska zavarovalna družba «Donau», da izvršuje tudi v kraljevini Italiji zavarovanja življenja in proti škodam. Prinaša tudi ministrski odlok z dne 16. jan. 1927, s katerim se nakazuje posebnemu tribunalu za obrambo države sodnike-po* ročevalce ter preiskovalne sodnike ter drugo uradniško osobje. fsšisiovslsiii vofsisv s o bo izvršilo v nedeljo RIM, 26. (Izv.) Ker je vodstvo fašistovske stranke na svoji včerajšnji seji odobrilo le del novih pokrajinskih vodstev, se je danes popoldne znova sestalo. Jutri bo izšel najbrž «Foglio d'Ordini», ki bb vseboval seznam /seli pokrajinskih vodstev, ki so bila odobrena; objavljen bo tudi način, kako bodo vodstva ustoličena. Ustoličenje se bo vršilo po vsej državi v nedeljo. Razun tega bo obsega «Foglio d Grd ini» tudi seznam vseh onih, ki so bili izključeni iz stranke na podlagi nekaterih odredb, ki jih je izdal v poslednjem času generalni tajnik fa-šistovske stranke on. Turati. Posebno značilne so tudi odredbe, ki predpisujejo fašistov-skemu tisku disciplino in čut odgovornosti, česar se morajo držati pri komentiranju, poročanju in v eventuelnih polemikah. UIšJI odvetniški mi se bo sestal 2. februarja RIM, 26. (lav.) Dne 2. februarja se bo sestal v prostorih pravosodnega ministrstva Višji odvetniški svet (Consiglio Superio-re Forense) na svoje prvo zasedanje. Tekom tega zasedanja bo razpravljal Višji odvetniški svet o večjem številu rekurzov, ki so jih uložili odvetniki in prokuratorji v raznih zadevah. Prva se j a. Višjega odvetniškega sveta bo imela slovesen značaj. _ Velika eksplozija na AngleSkem LONDON, 26. Pri eksploziji v neki tvornici v Tottenhamu je bilo ranjenih 16 delavcev. M tajnik M mini prispel v Rim RIM, 26. Danes ob 9.30 je prispel v Rim glavni tajnik Družbe narodov Sir Erick Drum-mortd. Nastanil se je v Grand-Hotelu in bo gost italijanska vlade. Sir Drummond je prišel v Rim, da se domeni glede naslednika g. Attolico, ki je bil glavni podtajnik v Družbi narodov, a je bil sedaj imenovan za poslanika v Rio do Janeiro. Koliko samcev je v Italiji? RIM, 26. (Izv.) Glasom poročila osrednjega statističnega zavoda je znašalo število novemu davku podvrženih samcev ob priliki posledniega ljudskega štetja v letu 192i. 1,719.773. Če računamo, da je od 1. 1921 dalje to število naraslo prilično za 5 od sto, tedaj bo plačevalo samski davek približno 1 milijon in 800 tisoč oseb. Nov kabel RIM, 26. (Izv.) Včeraj zjutraj je pričela polagati ladja «Citt& di Milauo» novi telegrafični kabel, ki bo spajal mesti Anzio in Barcelono. Dolžina kabla bo znašala 508 milj. Pozneje bo nova kabelska proga jvodaljšitna do Malage. _ • JugoslavensKa naredna sKupfčina se je včeraj sestala BEOGRAD, 26. (Izv.) Po daljšem odmoru se je danes dopoldne zopet sestala narodna skupščina. Vladna večina je sprejela poročilo anketnega odbora, glasom katerega pride na mesto davidovičevca dr. Kumanudija, ki je bil izvoljen za beograjskega župana, njegov namestnik Haraland Dolgović. Na m o - to pokojnega Pasića pa pride v narodno skupščino Eniilijan Trbič. "Novi prometni minister general Milosavljević je danes prvič nastopil v narodni skupščini tokojen-cev Julijske krajine nam je po-siddo nalsiednji dopis: Po nekem preveč ozkosrčnem tolmačenju obstoječih predpisov se je do sedaj zahtevala od vseh upokojencev, ki dobivajo uxe-sečne obroke samo na račun pokojnine, posebno potrdilo, s katerim so morali dokazati, da v resnici še živijo; predložiti so ga morali vsakokrat, ko so hoteli dvigniti svoje mesečne obroke. Tako potrdilo so si morali upokojenci preskrbeti na ana^Ta-fičnem uradu občine, v ka4eri prebivajo; seveda je bila ta stvar združena z ne ba* malimi sitnostmi. Da bi se ta formaJrv** odpravila, se je Udr. drž. upokojencev obrnilo do finančnega miBj«tr-stva, ki sedaj proučuje zadevo v interesu upokojencev in tudi v interesu oddt-lka kr. pokrajinske zakladnice, kateri je |>over-jeno izplačevanje gori omenjenih začasnih obrokov. V smislu sporazuma, dolženega med Udruženjem in med ravnateljem zakladnice v Trstu, pa se za obroke, z zapadlostjo od meseca januarja dalje, ne bo več zahtevalo omenjeno potrdilo o življenju s strani onih upokojencev, ki Še imajo pokoj nin-sko knjižico. Upokojencem pa se priporoča, naj si preskrbe identitetno izkaznico, kakor jo predvideva novi zakon o javni varnosti, ker jim bo lahko služila pri blagajni, da dokažejo svojo identiteto. Identitetno izkaznico bo izdala občina na tozadevno prošnjo. Ostane pa še nadalje v veljavi obveznost predložitve omenjenega potrdila o življenju za vse one slučaje, v katerih se okojenec ne pred strt vi sam i blagajni, marveč je koga „ poveril, da dvigne zanj pokojnino. Prsa Štefka ,.?'eJ?fs sini" je dodelana m jo razpošljejo še ta teden. List, ki se predstavlja z Goršetovo naslovno sU*anjo že na zunaj zelo lepo, nudi np 32 straneh bogato vsebino, za nase razmere skoraj nepričakovano l>otra-to. Navajamo iz slovstvenega drla Kraigherjevo novelo «iMatej in Ma-tilda», Širokov obisk «Pri Francetu Bevku», Bevkovo humoresko «Ne všečen dogodek*. Voukovo črtico «Na mejniku dveh svetov>\ Marijane Kokaljeve idilo «Lovski blagor*, med pesniškimi deli La-< zaričevo «0 sm^šku cveća u ljubavi prema zvuku«, dve Mihovi-lovićevi peemi, »Pestna o mojoj cesti» in «Pesma osamljenog čo-veka», Kosovelov »Motiv iz tvornice«, Kocjančičev «Plavž ponoči» in Slavčev «Tassov hrasU. Sledi Godi nov poljudni članek «Na dnevnem redu» o perečih goapodar-akih vprašanjih; v športnem delu piše Mirko Luin o lahki atletiki, V Trstu, dne 27. januarja 1927. •EDINOST* v e najboljše zdravilo proti že-ladčrnim šibkostim m ca rekonvalescen-co. Steklenica L 6.—> Dobiva se samo v lekarni Caste lianovich. Via Giuliaai 42. 93 BABICA« avtoEŠEŽrana, dipiomirasa, S'ejcma noseče. Ade le Emerschitz-aizero. Farne t o lO (podaljšana Ginna-stkra), lastna vila. tel. 20-44 7 HLAPEC, priden, pošten in trezen, vajen konj (služba prevažanje živeža), se sprejme z dobro plačo pri tvrdki Siega Ouirino Sv. Peter na Krasu. 127 SAMO potom energičnega zdravljenja z GJvkolom s« ozdravi glavobol, šibkost, tttii'fkrvnost etkicmof iost. Izdelek lekarne Gasit:Jlaaovicii, lrst, Via dei Giu-liani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči. 68 BABICA avtorizirana "Sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 117 BRIVSKI pomočnik, mlad, dober brivec se išče za Opatijo, S. Atanasievič. 134 Vse m sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naša ljubl>ena Frančiška Rebek mirno v Gospodu zaspala. Gojače,'25. januarja 1927 214 ?al"ioei fnnroii Andrej in otroci. BriT«S7 ^JiBBHnBRmn am ZAHVALA. Najlepša zahvala bodi tem potom izražena vsej veliki množici ljudstva, ki je sočustvujoč z našo žalostjo, spremila k večnemu počitku naSo ljubljeno hčer in sestro OLGO COK Obenem se toplo zahvaijuiemo darovalcem cvetja Iti vencev, preč. gosp župniku i eilerju in drugi duhovščini, učiteljskemu in lonj^rskemu pevskemu zboru, fantom in dekletom ter vsem mnogim, ki so nas tolažili in natn pomagali v težkih dneh. Vsem. iskrena hva'a! KAT1NARA, 26. januarja 1927. Žalujoča družina ČOKOVA. JAKOB BEVC urar*« ia ilaluma Trst, Cam|»e S. Glacsmo 5 Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Kron« plačuje višje kot vsi drugi. 156 Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. Velikanski dohodi tfsft$$ke§2 POHIŠTVA navadne in flnejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah. Na drobno. Um dkat»elo. Največje jamstvo. r. mnpouoMo Viale XX Settembre 3i - Trst Te! 793 lgs mmm ohha zdravnik kos;.^ in zcbr i> bo e*ni Z3a«J »nasiovi in Uau-čuk lod Trsi, Corso V. S. !lf, &f. 24, L n. JOK KRIK jeza TRMA MMSSlflVAOST Evo kako sprejme va$ otroki zdravila posebno p$ ricinovc olje. Odvajalni čokoladni bonbon ARRIBA. katerega smatrajo otroci ca slaščico. Je edino jr"-1 sredstvo, katero pozdravijaJ\^ otroci s ploskanjem, na-smehom in z urezom veselja. * S ARRIBA je edino čistilno sredstvo, ki u£ixši od živine! Oni, ki so zažigali, preganjali očete, jih v svojih met-tih zasledovali kakor divje zveri in nas zdaj trpe z zlobo v srcu, prifjLLujoč novih prilik, da nas uničijo, te odpabnejo od sebe, kakor hitro jim bo to mogoče. Ali moreš verjeti, da te bo ta ponosna rodbina »prejela kot sebi enakega zaradi tvojega kraćenja? Ne pričakuj tega; oni se ti klanjajo in j»4iiljejo tvoj denar, zato da se rešijo javne sramote; toda eni te sovražijo in prezirajo v dno duše; osi al boS tujec med njimi, tvoje pokol^nje jim bo vedno zoprno, celo tisti ženski, za katero se nameravad odreči svojemu Bogu in svojim bratom. Zavedi se, Meier, odpovej se svoji nameri, ki bo izvor nesreče; a če se bojiš, da ti ta zločesta zarb-va. povzroči težko denarno izgubo (vem, da si za. to stvaj- izdal mnogo denarja), tedaj umiri se, bratje so zbrali svoto, s katere, so pokriti dolgovi grofa M. Vzel je iz žepa listnico, ki je bila natrpana z bankovci, in jo položil na mizo. — Evo, vzemi, sin moj, uredi mimo to zadevo in pozabi to nesrečno poglavje v svojem življenju, da ne boš nekoč zardevaJ pred samin\ seboj. IV^__ Sklepi epravneg* odbor* tulu* pokrajine iz šefe 25. januarja 1927. a) Zadere, ki so se odobrile: Črolee: Dobrodelno ujedinjenje: bilanca 1925.-1928.; Ajdov-Kina: Ureditev davka na obrtin pristojbin na patente; Tolndn: Prispevek vojažke uprave za gradbo novega vodovoda; Planina: Izprememija užitnine: I»e-rtine: Prispevek za nakup sej al-nega stroja; Solkan: Letni prispevek na javno razsvetljavo na Sveti gori; Ponikve: Pristop k pokrajinski zvezi samobitnih či-niteljev. b) Zadeve, ki so se odložile: Št. Petsr pri Gorici: Zavarovanje premičnin in nepremičnin proti požaru; Rihemberg: Užitnina. c) Posebni ukrepi: — Dofcravlje. — Poroka. V ofcoto se je poročil blagajnik' našega prosvetnega diiištva tovariš Vrčon Alojzij z gdč. Rustio Valerijo iz sosednjih Skrili. Želimo obema v novem stanu obilo sreče. VIPOLŽE V ižRDIH. Smrtna hcsa. Dne 25. t. in. nam je vedno potujoča bela žena ugrabila najstarejšo vaščar-ko, 85-letno gospo Elizabeto ss-olaris roj. Zorn iz Prva-činc, preblago soprogo spoštovanja vrednega g. Antona Školarisa Žalostna vest je potrla vseh, ki po poznali njeno dobrodušnost. Krasni pogreb, ki se je vršil 2fi. t. m., je jasno dokazal, da je raj-nica imela vsepovsod obilo prijateljev skozi dolgo vrsto let svojega življenja. Ob tej prili&i se zahvaljujemo vsem onim ki so pripomogli do krasno uspelega pogreba, in izražamo najglobokejše sožalje g. soprogu te1* vtem sorodnikom in prijateljem. Njej pa želimo večno posmrtno življenje in ji kličemo: na svidenje nad zvezdami. — VaŠčan. SV. LUCIJA. i>Iost čez Idrijco. Zdi se, da se bo vendar prišlo do zidanja mostu čez Idrijco pri Idriji ob Bači, ki je toliko potreben. Most bo napravljen iz železo-betona z železnimi držaji. Cestne Širine ho ime! 3 motre in bo lahko nosil tožo GO kvintalov. Celotni strošek bo znašal okoli 86.000 lir. Oni, ki bi hoteli zgraditi most naj predlože svoje načrte do o. iebi u-arja na občinski urad v Sv. Luciji in sicer v dvojniku obenem s tehničnim poročilom, stroškovnikom, risbami in navedbo bremen. Delo ho moralo biti končano tekom 6 mesecev. VOLARJE Društveno življenje v naši vasi spi. Imamo svoje društvo «Pla-niko», a to ne deluje kot druga drušiva po deželi. Vzrok temu je, da se mi sami nismo pobrigali, da bi nekoliko delovalo, a z druge strani, ker nimamo zmožnih ljudi za take stvari, nimamo človeka, ki bi nas vodil po pravi, delavni poti. Naša društva morajo imeti tudi notranje življenje in ne smejo živeti samo za tisto ozko življenje, ko se uveljavljajo javno, to je v predstavah. Veliko se piše letos o mlekarnah na Tolminskem. — Ne dolgo je bil v «Edinosti» članek naslovljen: «Dvojne mlekarne«. Jaz mislim, da je pisatelj tega članka pozabil omeniti med drugimi vasmi na Tolminskem Volarje, kjer is to tako vlada razdor v mlekarskem zadružnem življenju. Ta razdor ima že zelo stare korenine. Leta 1908. se je sezidalo mlekarsko poslopje v naši vasi. Pri zidavi tega voslopja je sodeloval le del vasi. a dru.ri del ne Seveda so praviloma zahtevali oni, ki so po-nvi-ali pri stavbnih stroških, da di u i del vaščanov, če hoče oddajati svoje mleko v mlekarno, mora v gotovem Času po obrokih vplačati vložek, ki so ga dali že drugi člani pri zidavi mlekarskega poslopja. — No in tedaj je bil o^enj v strehi. — Ta del vaščanov se je uprl ter si ustanovil novo, lastno mlekarno. — To je šlo do vojne. Po vojni se je zopet osnovala mlekarna, se obnovilo porušeno mlekarsko poslopje in začelo se je z obratom. Razporni so pozabili tradifionelne ^i>oje in vsi so lepo skupno delovali. Mlekarna si je s skupno pomočjo nekoliko opomogla. uredila svoj obrat, nakupila izgubljeno orodje in vse je šlo v teku. Da bi pa ne plačevali davkov, ki jjh ima mlekarna, samo eni, so zahtevali pravi člani, da tudi drugi del vaščinov. ki sodeluje, vplača vložek. TI so se tekoče delovno leto zopet uprli temu, tako da imamo v vasi zopet dve mlekarni z dvojnim osobiem, z velikimi vzdrževalnimi stroški in z malenkostnim dobičkom. — Vidimo vse naše zavrženo delo. vemo, da bi se stvar lahko uredila na boljši način, a tefia nočemo! In kaj je temu krivo? Naša trmasta volja, naše nepoznanje položaja, nergači, ki se nahajajo med nami! Vložki menda niso tako veliki, da bi iih ne zmogli, in če bi se to zgodilo, bi bili mi pravi člani skupne mlekarne, bi imeli večje skupne koristi od večje in boVf izpopolnjene množine blaea Z vložki, ki bi |ih reeimo vplačali drugi vaščaui, bi se morda na) avili moderni stroji, da bi se izdelovalo maslo, ki ima veliko večie cene na trgu. — Koristi bi bi 1*» na vsak način več^e in bi nas zadovoljile; a tejra nočemo, ne uvidpvpmo. — Na Holand-skem. v B^I^i-i, Švici, Danskem, Nemčiji so ljudje gosto našeljeni, in se večidel žive z živi nore jstvom kot mi; toda to imajo organizirano na podlagi zadružništva. Ne samo ena vas, ampak večje i te vil o vasi skupaj ijrLa eno samo mlekarno; toda ta je do pičice popolna, oskrbljena z modernimi mlekarskimi stroji. Blago je is to tako izvrstno in zato gre hitro in dobro v promet. In kdio je storil vse to? Sami, njihova praktičnost, ki jih je vodila do takega gospodarskega cilja. Tam je kljub naseljenosti doma blagostanje. Poglejmo pa pri nas ? Kakšne so naše gospodarske ra-zii.ere! Vendar mi nismo uvidevni, med pami vlada menda neki tradicijonalni razporni duh; med nami je polno nesmiselnih predsodkov in zato se delimo.''.V tej deljivosti je naša propast. Va-Ščani pomislite, preštudirajte naš gospodarski položaj in uvideli boste. da le v skupnem, edinem nastopanju se bomo rešili v gospo-dai"skem področju našega življenja. Druga borba, ki jo mi Volarci že dolgo bijemo, je delitev občinskega gozda nad našo vasio. Že dolgo časa je, kar smo vložili prošnjo, da bi se ta gozd razdelil med posamezne vaščane, a do danes ni še nobene rešitve, čeravno hi si mi tako želeli, da bi prišla Bog ve, zakaj se s tem toliko časa odlaša! Nekaterih fantov naše vasi se je polastilo neko čudno pustolov-je. katero se zlasti opaža zadnje čase med fanti po Tolminskem Zapustiti hočejo namreč lastno grudo in se podati v neznani svet, kjer «jih čaka sreča z odprtimi ro-ksmi». Fantje, svarimo vas, premislite korak, ki ga storite, kajti odločilen bo za vas. Ne verjemite vsem pravljicam o Angleški Somaliji in njem bogastvu, ampak pustite te pustolovne želje. O primite se resno dela doma, ker le v domačem kraju, v naši grudi boste našli zaklad sreče. Pretekli teden je neki ropar o-kradel nekega našega vaščana-če-belaria; razbil mu je panje ter o3-i <«sel satovje (m^u letos ni bilo, a čebele ražtresel po tleh, tako da so za vedno zaspale v svojem zimskem spanju. — Tatovi pač ne poznajo usmiljenja napram živalim. Vaščan. Znanost in umetnost Moldavci Moldavija je deželica, ki se nahaja med. Romunijo in Ukrajino. Tam govori preprosto ljudstvo jezik, ki se loči od romun-ščine, da bi ga lahko imenovali samostojni jezik. Vendar temu jeziku dolgo časa niso posvečali nobene pozornosti, šele zadnji čas so ga nekoliko raziskovali in pisali o njem. Nas zanimajo Moldavci posebno zato, ker so sosedje Ukrajincev in pa radi pojava, da se Ukrajinci, Ki pridejo z Moldavci v dotiko, mol d a vizir aj o, a nasprotno se nikoli ne zgodi. Ce živi v kaki vasi pol Ukrajincev in pol Moldavcev, tedaj utonejo Ukrajinci v molda-vskem morju kaj naglo. Če se poroči kaka Ukrajinka v moldavsko družino, tedaj pozabi svoj jezik v 5-6 letih in se popolnoma nič ne loči od ostalih Moldavcev. Ta pojav je tako pogost, da je zašel v pregovor: «Tatul Rus, mama rus, nunia Ivan Moldavan». (Oče Rus. mati Rusinja, ali Ivan (sin) Moldavec). Medtem, ko Ukrajinci izginejo med Moldavci, obogatijo njih jezik. Moldavske vasi, ki so biie prej ukrajinske, ohranijo svoja slovanska imena. Enako ohranijo svoja imena tudi ukrajinske dr užine, ki se potujčijo. Moldavci so prevzeli od Ukrajincev tudi na stotine drugih besed, ki jih dane-s rabijo v vsakdanjem življenju. Nasprotno pa je silno malo moldav=>kih besed v ukra-jinščini. Šege in navade Ukrajincev in Moldavcev imajo precej skupnega. —fb— Priprave za proslavo stoletnice Leva Tolstega. Leta 1928. bo preteklo 100 let. odkar se je rodil eden izmed največjih svetovnih mislecev — Lev Nikolajevič Tolstoj. Vseruski odbor se že sedaj pripravlja, da ob tej priliki proslavi na veličasten način spomin tega velikega književnika. Odbor je v zvezi s Člani akademije znanosti, ki bodo sodelovali pri veliki nalogi, da se izdajo vsa dela Tolstega strogo po originalu. Celokupna dela. ki so razdeljena na zvezkov, bodo pričela izhajati meseca februarja t. 1. in bodo izhajala cela tri leta, in sicer po kronoiogičnem redu. Uredniška komisija je sestavljena iz sledečih članov: V. G. Četrtkov, A. L. Tolstojeva, N. P. Gusev. P. N. Sakulin in drugi. Za tisk je že pripravljenih 8 zvezkov. Najprej bodo izdani Tolstojevi neob-. javljeni spisi, ki se nanašajo na dogodke 50-tih let preteklega stoletja; med njimi je tudi »Zgodovina včerajšnjega dne». Razen tega bo v najkrajšem Času pričel izhajati Tolstojev dnevnik od 50. do 90. leta. Ta dnevnik vsebuje zapiske, ki do sedaj niso bili še objavljeni. Poleg dnevnika bo izdana tudi vsa korespondenca velik ea-a pisatelja od 40. do 50. leta XIX s-toletja. Poedini deli romana «Vojna in mir» in «Ane Kare- nine» se bodo tiskali t več redakcijah. Najprej bo dotukan prvi del: «Izpoved». Izmed neobjavljenih spisov bo natiskana tudi povest ftOkufena druiina*. ki je bila spisana 1864. leta pod naslovom «Nihilisti». Tolstoj je sprra napisal to pogost sa deco, pomeje pa jo je izpremenil v veliko komedijo na pet dejanj. Povodom jubileja bodo vsi Tolstojevi muzeji revidirani in razširjeni, zlasti njegov dom na Jasni Poljani, nato Tolstojeva muzeja v Moskvi in Leningradu, njegova hiša v Moskvi itd. Na Tolstojevo proslavo bodo povabljeni številni gostje iz inozemstva. Drobne vesti IZJAVA RAKOVSKEGA O BE-SAFABIJI V zvezi s sklenitvijo franco-sko-romunske pogodbe, na podlagi katere je Francija priznala Besarabijo za romunsko o-zemlje, je Rakovski podal v imenu sovjetske vlaxie francoski vladi pomenljive izjave. Dejal je, da je vest o tem priznanju napravila na vse narode sovjetske Rusije zelo mučen vtis, ker smatrajo ti narodi, da je Romunija nezakonito ugrabila Besa-rabijo. To nezakonitost je svoj-čas francoska vlada priznala Dalje je Rakovski dejal, da smatra io Rusi Besarabij j za rusko zemljo, ne glede na to, je-li Romunija sklenila kak. dogovor z drugimi državami ali- ne. Tibetskl filozof v Moskvi Te dni je dospel v Moskvo ti-betski filozevf Agyan Doiži, da se seznani s sovjetskimi na učnimi institucijami. Nekoliko številk o produkciji knjig na Čeh&slovaškem ▼ leta 1926. Po do sedaj ugotovljenih podatkih je proizvodnja knjig na r:ehoslovaškem v letu 1926 nekoliko padla napram letu 1925. Skupno je bilo izdainih 4721 publikacij napram 4822 publikacijam v letu 1925; glavni odstotek pada na lepo književnost (1093 izvodov). Med znanstvenimi knjigami so na prvem mestu pravni spisi (310 izv.); nato sledijo zgodovinski in zemljepisni spisi (280 izv.) in končno spisi o narodnem gospodarstvu. Prevodov je bilo vsega skupaj 752, od teh 249 iz francoščine in 2£0 iz angleščine; prevodov iz nemščine je bilo samo 61. Iz slov%n-skih jezikov je bilo prevedenih 149 del, in sicer 100 iz ruskega, 30 iz poljskega, 13 iz srbo-hrvatskega, 5 iz slovenskega in 1 iz ukrajinskega jezika Skoro polovica teh prevodov spada k lepi književnosti. Zanimivo je število prevodov iz angleščine. Na prvem mestu stoji amerikanska beletristika, ki je v zadnjem času našla na Čehoelova-škem zelo ugodna tla. Glavni dobaviteljici tujih knjig sta Nemčija in Avstrija, ki dobavljata Čehoslovaški 90% vse uvjl-žane. literature. Iz Cehcslovaške se knjige izvažajo predvsem v severno Ameriko, in sicer v Združene države. m?m jmmmmjri Osma obletnica. Te dneve se je praznovala v Ze-dinjemh državah osma obletnica, odkar je stopil "v veljavo zakon, ki je prepovedal vsako uživanje alkohola. Da se je ta zaicn v resnici tudi izvrševal, so potrosile Zedi-njene države tri in šestdeset milijonov in pol dolarjev. Samo za letošnje leto so se proračunali stroški na dvanajst milijonov dolarjev; stroški za nadzorovanje rastejo od leta do leta, medtem ko «o uspehi tega nadziranja z vsakim letom manjši. Omeniti treba, da se je ta osma obletnica povsod po Zedinienih državah obhajala in praznovala, kakor bi bil to kak narodni praznik in zopet je bilo povsod vse polno pijanih prikazni po ulicah, a tudi bolnišnice so imele več dela, ker so sprejele mnogo oseb, ki so se bile zastrupile z alkoholom. Važna kemična iznajdba Po mnogih poizkusih se je sibirskemu prof. Rubinu posrečila zelo važna iznajdba. Uspelo mu je, da je iz sibirskega premoga dobil izboren koks, ki je po kakovosti enak najboljšim evropskim in ameriškim vrstam koksa. Kakor znano, se sibirski premog do sedaj ni dal na nikak način pretvoriti v koks, zato je iznajdba profesorja Rubina velike važnosti za rusko industrijo. Moda kratkih las pri ženskah in živali Izgleda, da ženska moda kratkih las ni koristna samo brivcem, ampak tudi — domačim Živalim. Kakor poročajo angleški listi, je predsednik angleškega kraljevega kolegija veteranov v Londonu pred kratkim izjavil, da odkar so si ženske začele striči kite in ne rabijo več lasnic. pogine letno mno> go manj domačih živali nego prej-V muzeju imenovanega kolegija hranijo celo zbirko laflnic, ki so zakrivile pogin različnih domaČih živali. Na dete H se je namreč prej zelo pogostoma dogajalo, da so krave pri paii na travnikih, koder so se ob nedeljah sprehajale družine iz mesta, ali pa tudi doma v hlevu potrle kako iasnico, ki je padla s glave kmettel in prišla med krmo. Malone vsaka žival, ki je požrla Iasnico, je crknila. — živinozdravniki so dognali, da je zaradi ženskih lasnic in glavnikov pocrkalo na Angleškem letno na tisoče glav domaČih živali. Usoda nemllre križarke, potopljene za (asa svetovne vojne Nedavno so libavski ribiči, ki so ribarili kakih 10 km od obale, zapazili kakih 30 metrov pod vodo potopljeno bojno ladjo. Bila je to nemška križarka «Prinz Adaibert», ki je nekega dne tekom svetovne vojne odrinila iz Libave proti Hamburgu in je peljala več sto ranjencev z ri-ške fronte; razen tega je bilo na krovu več milijonov zlatih mark. Ko je prišla iz Ubave na odprto morje, jo je napadel ruski podmomik ter spustil proti nji torpedo. Ladja se je potopila v malo minutah. Pri katastrofi je izgubilo življenje 1600 ljudi; samo trije mornarji so se rešili. Libav«ka družba za pomorska dela Zemturs & Co. je dala natančno ugotoviti lego ladje in bo jskušala rešiti zlati zaklad, ki se nahaja na krovu. Gospodarstvo ČEBELARSTVO Tudi ta važna gospodarska panoga se pri nas precej širi kljub temu, da so bile zadnje letine skrajno neugodne. Posebno pa se razvija racijonalno Čebelarstvo v Alfcerti-Žnideršičevem panju, M je za naše kraje najbolj primeren in je dal povsod povol-jne uspehe. Da se pa pri nas moderno čebe-lastvo ni tako razširilo, kakor bi odgovarjajo našim pašnim razmeram, ki so v nekaterih krajih izvrstne, je poleg mnogo drugih okolnosti krivo pomanjkanje inicijative, neugodno vreme zadnjih let, ter v glavnem visoke cene modernih panjev in čebelarskih potrebščin. •Razen tega so temu veliko krivi tudi stari čebelarji, ki vedno tožijo o slabih letinah, ogromnih troških in izgubah — a na d rusi strani držijo lastne izkušnje in žganje le zase in tajno. Z ozirom na to, da naši čebelarji s Krasa in iz Istre vedno povprašujejo po raznih čebelarskih potrebščinah osobito kovinastih delih A. - 2. panjev, matičnih rešetkah, razštojiščih satnicah, tr-čalnicah za med itd., je na njih prošn j o* Tržaška kmetijska dražba v Trsta sklenila ustanoviti čebelarski blagovni odsek, ki bo imel veliko zalogo vseh čebelarskih potrebščin iz najboljših tu- in inozemskih tovarn, posebno nemških, tako da ne bo nihče v zadregi, kje si nabaviti te predmete. Tržaška kmetijska družba bo preskrbovala tudi vse druge potrebščine in čebelarske stroje katerih bi eventuelno ne imela v zalogi. Ko bo do sedaj naročeno blago dospelo, bomo naznanili potom časopisov. TxžaS3ca kmetifzlxa dražba v Trsta ulica Torre bia^s 13. FREDZNAMBA FlfBTIJSKIH POTRESNIH Kakor je to v običaju pri vseh gospodarskih organizacijah, tudi v inozemstvu, tako je vpeljala tudi naša Tržaška kmetijska družba v Trstu predznambo raznih kmetijskih potrebščin, posebno onih, ki jih je treba naročiti v vetji meri in iz inozemstva. Predznambe kmetijskih potrebščin je treba voditi zato, da se dotična organizacija zna ravnati, koliko blaga sme naročiti, da ji ne zmanjka ali na preostane. Prt večjih naroČilih je treba veliko denarnih sredstev in ako se na slepo naroči preveč takega dragega blaga, lahko ugonobi dotično zadrugo. Z ozirom na to nevarnost, je sklenila Tržaška kmetijska družba za vrste blaga, ki se rabijo le v gotovih letnih časih, dobavljati to blago le onim gospodarskih zadrugam in kmetovalcem, ki bodo predznamovali pravočasno svojo potrebo. L-k, preklica sprejema Tržaška kmetijska družba v Trstu naročila za sledeče gospodarske potrebščine: Semenski krompir iz Jugoslavija. Opozarjamo naše kmetovalce, da ie krompirja v Jugoslaviji zelo malo in kdor bo odlašal, ne le da bo do tedaj blago podražilo, ampak se lahko zgodi, da ga ne bo sploh mogoče dobiti. Žveplo in modra galica. Ta dva za naše gospodarstvo tako važna predmeta od časa do časa dražita. Semenski oves iz Češke se je lanskega leta glasom poročil z dežele izvrstno obnesel. Semensko ajdo. Ajda je vsako leto ob času zelo iskana in je vedno težko dobiti pravo seme. Kose znamke «M»knr». Zadruge in preprodajalci, ki potrebujejo večje število kos «Mcrkur», morajo to čim prej prijaviti, ker tudi inozemske tovarne zaključijo že sedaj sprejemanje naročil za letošnjo sezono. Kmetovalci in zadruge, ako se hočete preskrbeti s potrebnim blagom pravočasno^ predznamuj-te svoja naročila, ker zahtevajo to sedanje razmere. Tržažka kmetijska družba v Trsta ul. Torre bianca št 19. - Tel. 44-39 BORZNA POROCII-A Amsterdam 925-935, Belgija 320-330, Francija 92-92.75, London J 12.50-113.10. New-York 23.15-23.35, Španija 370-380, Švica 445-455, Atene 30-31, Berlin 548-55S, Bukarešt 11.75-12 75, Praga GS.50-09.50 Ogrska 405-415, Dunaj 325-335, Zagreb 41-41.75. Uradna cena zlata (25. I.) L 451.50; BeneČijske obveznice 62.30. DAROVI V počastitev spomina blagopo-kojnega dr. O tok ar j a Rybara daruje gospod Petek L 20 za «Šol-sko društvo. Na poslovilnem večeru gdčne Miei Sever so darovali povabljeni gostje L 511.10 šolskemu društvu. Srčna hvala vsem darovalcem! nf 7oini frpSoftsir fl^if ...... I" i 3 ESiiiii ca S se dobi y Tiskarni Ediaost In v | Kniteant-Papirnici Stoka ■ tf vezan siisa L e*—. y platoa vez n stens L4-- m imalo naI&gUM ejspeh Tiskar 3 Izvršuje vsa tiskarska dela v na'unod^rnej^m st:lu kakor j * tudi v večbarvnem lisku. Razpolaga z najmodernajimi stroji, 5 • črkami, Lynotype. stereotypijo ter rotacijskim strojem, j ; Vsa naročila se izvršujajo točna in po zmorn h cenah, t ■ «1111111»»»» MM tMf.M* jui. S. Francesco d'Assisi 20 j 1M "il III« II. MIH ■ NOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisala V. J. Križanovska. braftHne prevedel IVAN VOUK. Ccm L 6*—, po poŠti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*60 proti v naprej posla nema znesku. - Roman je iz-ix salo Hl a Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Vis S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. Štoka, Via Milano 37 v Trstu. - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katollftka knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. Vezane t originalne platnice (cena L10) «e doM t kajjganri STOKA V Treh, dns 27. janotrj« tilf^ Tvrtko B. PETRItT v Pesttftt priporoča svojo bogato laletfo ar, ildik in srebrnih predaje tov fa ravemtaik daril. Zaloga origiaalnih Šivalnih strojev -Šlager*. Prodaja tndi na obroke. Pouk ▼ vezenja brezplačno. 193 TržašKn posojilnica in hranilnica regfstr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni tilšl ulica Torre bianca 19f I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči ra^n in vl< ge za čekovni promet, ter jih obrestuje O O vetje in statne vloge po dogovoru Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ha razpolago van^stua celice ftaft) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25-67. 179 ijsiarf; slov. mi zavsd Najvišje im piotmuii zti 1&6 u»: zlatic, lisic, ^■J^lt^ U^' urjev, vmer, jazbs ' ^ B ** cav, mačk, veveric, c_____ krtov, divjih in do- Sprejemajo se mačih rnjcav itd. itd. pošiljatve po posii. P Trst - V' JI " k »ia Cesarc Settiiti 10, II. nad., vrata IS IBR«BBEE£aBSB??53"'S J5.''.t - aJI Osi!*©t j : Pomen kratic: o — ostbni, ob — ubrzani, b — brzi vlak, m — mešani vlak. TRST — TK^IČ 5 (o), 5.25 (o). 6.10 (oj, 6.45 (b). 7 (b), 8.25 (o), 6.50 (b), 10.35 (i), 12.30 (o), 15 (b) 15.15 (b), 15.25 (o), 17 (bj, 17.25 (b). 18.10 lb), 18.20 (o), 19.20 (o), 20 (b), 23.45 (o) TRŽIČ — TKST 4.31 (o), 6.57 (o), 7.10 (c), 8.C8 (o). 9.23 (b), 10.07 (ob), 10.42 (b), 10 55 (o), 11.-16 (b) 13.49 fo, se ustavi na Biviji, v Grljjnu ia Miramaru), 13.35 (b), 14 (o), 16.11 (o), 17.14 (o), 17.48 (b), 18.— (o), 19.24 (b), 22.01 (o), 22.32 (oj 23.12 (b). T7~ST — BENETKE 5 (o), 7 (b), 8.05 (b), 8.50 {b), 10.35 (b), 15.15 (b), 15.25 (o), 17 (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 20 (b), 23.45 (o). BENETXE — TRST 0.40 (o), 5. 25 (o), Ć.32 (1-2), 8.10 fb), 8.57 (b), 10.55 fb). 12.15 (o) 15 (b), 17.25 (b), 18.35 (o), 20.20 (b). TRST _ GOpJCA _ VIDEM a) i z T r s t a : 5.25 (o), 6.45 (b). 8.25 (o) 12.30 (o), 15 (b), 17.25 {b), 19.20 (o). b) iz Goricc: 6.6 (o). 7.22 fo), 8.15 (b), 10.25 (o), 14.28 fo), 16.27 (b), 19.10 (b), 21.20 (o). VIDEM — GGPICA — THST a) iz Vidma: 5.U5 fo), 6.50 (b), 9.C6 fo), 12.10 (b), 15.20 (o) 17.20 (o, do Gorice), 18 fb), 20.10 (o). b) iz Goricc: 6.C8 (o), 7.27 fb), 10.07 (o), 13.02 fb), 16.23 (o), 18.42 lb), 21.13 (o). TRST — GORICA — PODBRDO a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 foj, 12 (o), 17.35 (b), 18.35 (o, doGoricc)). b) iz Goricc: 7.55 fb), 8.53 (o), 14.08 (o), 17.10 fo), 1922 fb). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.05 (o, do Goricc), 8.45 (b), 11.45 (o). 17.C0 (o), 19.40 fb). b) iz Goricc: 5.17 (o). 6.45 (na južno pest.), 10.09 fb), 13.30 (ob), 19.21 (o), 21.03 (b). TRST — POSTOJNA 1.00 (b), 5.12 (ob), 7.10 (b), 9.20 (o. do Nabrežine, tr '.veza z vlakom, ki odhaia ob 10.13), s,- » iz Št. Petra 11.52 (o), 11.30 (b), 13/L (ob, do Št. Petra in v Reko), samo L. Št. Petra 16 42 (o), 15.50 fo), 18.35 (o, na Reko), samo iz Št. Petra 21.16 (o). 19.45 fb), 20.20 fb), 2I.05 (b). POSTOJNA — TRST 2 (b). 4.55 (o), 6 (b), 6.40 (b). 7.25 (b). 9.30 (ob). 14 (m), 14.59 (b). 17 (o, do Št. Petra), iz Št. Petra 17.40 (b), 18.05 (o), 19.50 fb), 20.55 (o, do Št. Petra), iz Št. Petra 21.23 (o). REKA — ŠT. PETER 5.25 (o), 8.40 (ol, 12 (m), 1545 (o), 19.15 (o). ŠT. PETER — REKA 5.27 (o), 8.04 fo). 9.24 (o), 11.49 (o). 16.35 (o). 21.49 (o). TRST — BUJE — POREČ 5.00 (o), 10.00 (o, Buje), 13.55 (o). 18.25 (o), Buje). POREČ — BUJE — TRST 5.15 (o). 14.14 (o), 16.25 (o. do Buj). GORICA — AJDOVŠČINA 7.57 (o), 13.05 (o), 19.35 (o). AJDOVŠČINA — GORICA 4.25 (o), 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID 8.00 (iz C. Barbe t ta, o), 13L03 (o), 17.50 (o). KOBARID — ČEDAD 6 (o), 10.50 (o), 16 (o). TRST — HERPELJE — PULA 5.20 (o), 11.55 (o, do Herpalj, tu zTtza s prihodnjim brzovlakom), 12.30 (b), samo iz Kanfanara ob 6.08 (o), in 19.50 (o). 19.05 (o). PULA — HERPELJE — TRST fU Herpelfl 6.39 [o) 4.55 (o) 7£5 Jo. do Kanfanara m v Rovin]), 11.50 (bj. 16.35 (o), 17.40 (o, samo do KAoianara).