Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini
tednik
UST
Posamezna štev. 50 lir
NAROČN IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 713
TRST, ČETRTEK 26. SEPTEMBRA 1968, GORICA
LET. XVII.
KAJ NAMERAVAJO SOVJETI?
Ves zahodni svet čaka na naslednjo potezo Sovjetske zveze. Kaj 'bo storila? Ali bo napravila kaj pametnega, kar naj bi pomirilo svet, na primer, da bo umaknila čete s Češkoslovaškega ali vsaj močno zmanjšala njihov kontingent in dopustila nadalje-Vanje sprostitvenega procesa na češkem in Slovaškem ter pustila Nemčijo na miru? Ali Pa bo prisilila Dubčeka k odstopu, kot trenutno kaže, napravila s svojo policijo in s kvizlingi konec demokratizaciji, obdržala češkoslovaško pod zasedbo in nadaljevala 2 grožnjami Jugoslaviji, Nemčiji in drugim državam, katerih vladavine, ideologije in družbene oblike z gospodarskimi sistemi Vred ji ne gredo v račun? Ali pa bo celo na-Padla in skušala zasesti še Romunijo in Jugoslavijo? To so zaskrbljiva vprašanja, ki s> jih danes vsakdo zastavlja.
JUGOSLAVIJA NE ZAUPA
Vse kaže, da jugoslavanska vlada ne zaupa Sovjetom in resno računa z možnost-■l° napada, zato tudi neprestano krepi o-brarnbne ukrepe, tembolj, ker je slišati, da sovjetske čete naravnost izzivajo na njenih mejah, ejer se sumljivo vrti tudi ge-neral Jakubovski. Ali pa pripravlja kak udar Presenečenja	celo na Berlin	in	na Zahodno
Nemčijo? To	pa	bi pomenilo	že	začetek tret-
je svetovne vojne.
Dejstvo je, da je Sovjetska zveza danes država, kjer	je	izgubila beseda socializem
vsak pomen	in	služi samo	še	za zven, za
šifro, ki označuje pošastno politiko imperializma, ki požira države in narode ter je irdno odločen, da jih spremeni v pomožne hojne skupine velikoruskega imperija, podobno kot so nekdaj Huni gnali s seboj v navale na Zahod Gote in druge podjarmlje-110 narode. Socializem pomeni danes v Sovjetski zvezi tisto, kar se trenutno zdi važno in potrebno trem ali štirim odločujočim Judem v vodstvu in nekaterim generalom, ki verjetno ščuvajo politike ter jih prepričujejo o nepremagljivosti sovjetske arma-de. To je grozotna zmes nadutosti, oblasti-kdljnosti in nevednosti, zmes, ei je zlasti nevarna, kadar je prepričana o svoji nepre-rriagljivosti in o upravičenosti svojih načr-f°v. Taka zmes je pognala v vojno Hitlerja 'n je že enkrat spremenila Evropo v razvaline. Zdi se pa, da se niso sedanji sovjet-ki voditelji iz tega ničesar naučili in da v svoji nerealistični politiki imperializma Presegajo celo Stalina.
ZAKAJ RAZPIHUJEJO ARABSKI NACIONALIZEM?
Iz te perspektive se da jasno razumeti, 2akaj Sovjetska zveza tako razpihuje arabski nacionalizem in revanšizem, medtem ko
grmi proti dozdevnemu revanšizmu v Nemčiji. Trenutno poročajo mednarodne tiskovne agencije, da vedno nove sovjetske vojne ladje plovejo skozi Dardanele v Sredozemsko morje in se usmerjajo proti egiptovskim pristanom ali križarijo blizu njih; sovjetske vohunske ladje pa zasledujejo premikanje ameriškega ladjevja v Sredozemlju. V Bolgariji se baje zbirajo sovjetske čete. Vse kaže, da Sovjetska zveza besno piha v vojno žerjavico na Bližnjem vzhodu, da bi ogenj vojne med arabskimi državami in Izraelom spet buhnil kvišku.
Kaj si obetajo sovjetski voditelji od tega? Očitno je, da mnogo. V primeru nove vojne med Arabci in Izraelom bi Sovjetska zveza nedvomno dala Egiptu-vso možno po moč v orožju in verjetno bi tudi kako drugače poskrbela, da bi dosegli Arabci zmago. Ni izključeno, da je pripravljena v ta namen tudi vojaško intervenirati, s še tako šibko pravno klavzulo ali tudi brez nje. S tem bi si dokončno pridobila ves arabski svet za zaveznika in bi na mah obvladala vso južno obalo Sredozemlja ter odrezala zahodno Evropo od Afrike ter jo na ta način obkolila z juga. Ta načrt se ji nikakor ne more ponesrečiti, če Zahod ne bi reagiral
s splošno vojno. Teda če je Sovjetska zve za pripravljena tvegati vojno, ali če misli, da je ta neizogibna, če hoče doseči svoje cilje v Evropi, bo tvegala tudi to. Tudi iv tem primeru se bo namreč znašla z zmago nad Izraelom in z arabskimi državami na svoji strani v ugodnem položaju, kar zadeva Sredozemlje in tudi pozicije proti Indijskemu oceanu
MOŽNOSTI ZA SOVJETSKI PRODOR V EVROPI
Iz arabskih držav, od Sirije do Alžirije in morda tudi Maroka bi imela lahke cilje za svoje rakete v gosto naseljeni južni Evropi, katero bi povrh z zasedbo Jugoslavije, Albanije in Grčije — če bi se ji posrečila — stisnila še s strani Jadranskega in Egejskega morja. To bi ji olajšalo udar na Nemčijo. V primeru prodora v Nemčiji, kjer morda računajo sovjetski generali na učinek presenečenja, bi se proglasila Francija po teh računih najbrž za nevtralno v vojni. Italija z močno komunistično partijo bi bila odrezana od severa in od juga, njena usoda bi bila zapečatena in Sovjetska zveza bi ostala tako gospodar Zahodne Evrope in celo Azije, razen Kitajske, kajti tudi Indija bi (nadaljevanje na 7. strani)
Lov na slovenskega otroka"
Te dni je deželni svetovalec LSS dr. Drago Štoka vložil daljšo interpelacijo na predsedstvo deželnega sveta v zvezi z dogodki, ki so razburili našo slovensko javnost. Svetovalec ugotavlja tole:
Ob času vpisovanja v prve razrede osnovnih šol nastajajo skoraj vsako leto neljubi spori med večinskim in manjšinskim narodom, ki tu živita. Po zakonu je staršem pridržana popolna pravica, v katero šolo hočejo vpisati svoje otroke. Navadno vpišejo italijanski starši svojega otroka v italijansko, slovenski starši pa v slovensko šolo. Pred časom se je dogajalo, da so italijanska didaktična ravnateljstva pošiljala vsem družinam, ki imajo otroka za vpis v šolo, pozive za vpis. Nato so prav taka vabila pošiljali tudi slovenski didaktični ravnatelji. Tako je prišlo do primerov, da so družine dobile po dva poziva. Da se temu izogne, je šolskih skrbnik določil, naj nihče več ne pošilja pozivov. To skrbnikovo okrožnico so spoštovali vsi ravnatelji lani meseca septembra. Letos pa so jo italijanski didaktični ravnatelji prekršili in pošiljali slovenskim staršem pismena vabila, naj svojega otroka vpišejo v njih — italijansko šolo. Skoraj vsa italijanska didaktična ravnateljstva so
se spravila na slovenske otroke in vprizo-rila pravi »lov na slovenskega otroka«, ugotavlja dr. Štoka v svoji interpelaciji. Ne samo to, ampak celo po telefonu so, seveda anonimno, lovili naše otroke in vpraševali starše, kako to, da še niso vpisali otroka v italijansko šolo.
Potem ko je deželni svetovalec LSS ugotovil, da škodujejo ti dogodki mirnemu sožitju med tukajšnjima narodoma; da je njihov namen ustrahovanje slovenskih družin in sprememba njihovih odločitev glede vpisa otroka v osnovno šolo; da je njihov namen otežkočati življenje in razvoj slovenskih šol in skrčiti število slovenskih šolarjev ter jih nato raznaroditi, kar je v nasprotju z normami ustave in posebnega statuta naše dežele; da je njihov namen zadušiti življenje in razvoj celotne slovenske narodne manjšine, vprašuje deželni odbor, kaj namerava storiti, da se ta špekulacija s strani italijanskih ravnateljev preneha. V zvezi s tem poziva Štoka deželni odbor, da intervenira pri šolskem skrbništvu in tudi pri ministrstvu za javno vzgojo v Rimu, da napravijo konec temu nedopustnemu lovu na slovenskega otroka in da se odgovorni ravnatelji takoj kaznujejo na podlagi obstoječih predpisov.
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 29. septembra, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.50 Glasba za 'kitaro; i0.00 Mercerjcv godalni orkester; 10.15 Poslušali boste;
Strah pred diktatorjem ima globoke korenine
Kot poročajo, se je bolezensko stanje portugalskega ministrskega predsednika Sa-azarja nekoliko izboljšalo, zato so odložili
lu Velikem«; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 »Nepopoln zločin«. Radijska drama; 16.45 Revija orkestrov; 17.30 Vabilo na ples;
18.30 »Ivan Mažuranič«; 18.45 Orkester pripoveduje;
19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Zbo>- »V Vodnni-vec«; 20.00 Šport; 20.30 Bednarik »Pratika«; 21.00 Operelne melodije; 21.45 Sodobna glasba; 22.00 Nedelja v športu 22.10 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 30. septembra, ob: 11.35 šopek vzrok, o katerem se je zvedelo
10.45 V prazničnem tonu; 11.15 »Pripovedka o Kar- imenovanje njegovega naslednika. Nadomestil naj bi ga prof. Marcelo Caelano, ki velja za umerjenega politika. Narava Sala-zarjeve bolezni — možganska krvavitev — pa je taka, da ni mogoče upati na resnično ozdravljenje, tudi glede na njegovo starost, saj ima že 79 let. Zato ima odločitev imeno-vanja njegovega naslednika po predsedniku republike admiralu Amerigu Thomasu drug
naslednje:
Predsednik republike, ki je zvest Sala-zarjev pristaš, upa da bo prišel Salazar toliko k sebi, da bo sam narekoval v registrirni trak svojo odpoved, ali da ji bo pritrdil, na zastavljeno vprašanje, ali da bo sam podpisal pismo o tem. V ta namen je stalno pripravljena skupina portugalske radiotelevizije z registratorjem. S tem bi se predsednik republike izognil neprijetni nalogi, da imenuje naslednika Salazarju brez njegove pritrditve. V resnici gre za globok in nejasen, nezaveden strah — strah, ki spominja na grozo primitivnih ljudi pred božanstvom —, kot menijo tuji dopisniki v Liz boni. Salazar, ki je okrog štirideset let kot diktator vladal nad svojo državo, je vzel drugim vsakršno pobudo in vsak pogum do samostojnega odločanja. To so psihološke posledice dolgotrajne diktature, ki spravi narod v stanje politične infantilnosti.
slovenskih pesmi; 12.00 Trobentač Alpcrt; 12.10 »Pomenek s poslušavkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Izbor motivov in melodij; 17.00 Kvartet Dragotina Lavrenčiča; 17.20 Za mlade poslušavce. Car glasbenih umetnin; 17.45 Vaše čtivo; 18.00 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Iz opusa Rimskega-Korsakova in Bu-sonija; 19.30 S Plečnikom po Italiji; 19.40 Glasovi in slogi; 20.35 »Kuhnov smi.šenv sbor« iz Prage; 20.55 »Vittorio Locchi«; 21.15 25 minut popevk; 21.40 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba.
♦ TOREK,' 1. oktobra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Pianist Black; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 »Italijanščina po radiu«; 17.35 Za mlade poslušavce: Plošče za vas; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.55 Ru-golov orkester; 19.10 Cankarjeve črtice; 19.20 Le-grand izvaja Porterjeve motive; 19.45 Zbor »Slavec« iz Ricmanj; 20.35 Donizetti »Linda di Chamonix«, opera v 3 dej.
♦ SREDA, 2. oktobra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Kitarist Pizzigoni; 12.10 »Brali smo za vas«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasb, potovanje okoli sveta; 17.00 Ansambel »Musiči del Friuli«; 17.20 Za mlade poslušavce; 17.45 Ne vse, toda o vsem: 18.00 Ščepec poezije; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.00 Davisov kvintet; 19.10 »Higiena in zdravje«; 19.15 Priljubliene melodije; 20.35 Simf. koncert; V odmoru (21.10) »Za vašo knjižno polico«; 22.10 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 3. oktobra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Znane melodije; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pacchiori-jev ansambel; 17.20 »Italijanščina po radiu«; 17.40 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi 18.00 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji; 18.45 Skupini »Swinglc Singers« in »Modern Jazz Ouar-tet«; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.35 Brnčič: »Med štirimi stenami«. Drama v treh dejanjih. Igrajo člani Slovenskega gledališča, režija Gombač; 22.10 Komorne skladbe; 22.25 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 4. oktobra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 »Los Indios Tabajaras«; 12.10 »Blago-znanstvo za domačo rabo«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Izbor motivov in melodij; 17.00 Bevilac quov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce; 17.45 Ne vse, toda o vsem; 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncert. Flavtist Miloš Pahor in čembalistka Slama; 18.50 20 minut s Kentonovim orkestrom:
19.10 Evropska ideja danes: Spinelli (1) »Obnovitev nacionalnih držav«; 19.25 Orkester »The Trou-badors«; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob;
22.10 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 5. oktobra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 »Iz beležnice fotoreporterja Magajne«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Valčki J. Straussa; 16.45 J. in W. Grimm »Pogumni krojaček«; 17.05 Harmonikar Goldoni; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce; 18.00 Moj prosti čas; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Zbor »V. Mirk«; 19.00 Willy »Pat« Roon and his VVanderers; 19.10 »Družinski obzornik«; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Marodič: »Milijoni po naročilu«; 21.15 Folklorni ansambel »Lado«; 21.30 Vabilo na ples.
ljudstvu in ki lahko povzročijo zato hudo nevarnost nestabilnosti,« je rečeno v odprtem pismu.
Podpisniki, katerih je okrog sto, zahtevajo razpust sedanjega parlamenta, svobodne volitve, odpravo cenzure na tisk, obnovitev državljanskih svoboščin in izpustitev političnih jetnikov.
Vsekakor se zdi, da je vendarle napočil konec najdaljše osebne diktature v Evropi. četudi ni bila krvava, je bila vendarle težka in posebno saradi svoje dolgotrajnosti škodljiva za portugalski narod, ker je zavirala njegov razvoj. Njeni nasledniki, če bodo demokrati, ne bodo imeli lahke naloge, da odpravijo njene duhovne in materialne posledice.
*
Novice po svetu
POZIV ZA OBNOVITEV SVOBODE
Skupina ljudi v Oportu, ki so v opoziciji do Salazarjevega režima, v glavnem pisatelji, advokati in drugi ljudje svobodnih poklicev, so naslovili na predsednika republike Ameriga Thomasa odprto pismo, v katerem ga pozivajo, naj postane pobudnik za obnovitev demokracije v državi.
»Država preživlja "krizo oblasti” zaradi Salazarjeve bolezni. Vodstvo narodnega življenja je prepuščeno skupinam pritiska in zakulisnih zavezništev, ki obračajo hrbet
V samostanu Santa Maria delle Grazie v kraju San Giovanni Rotondo je umrl 23. t.rn. ponoči slav ni p. Pio da Pietrelcina, ki je nosil nad petdeset let na rokah in nogah znamenje križanja (stig-mata). K njemu so se zatekale po priprošnjo množice ljudi iz vse Italije. Star je bil 81 let.
Šestnajstletni Elio Contino je v Milanu ubil s strelom iz ukradene dvocevke nekega moškega, z drugim strelom hudo ranil drugega, ki bo ostal slep in nem, če bo ostal živ, nato pa je posilil njegovo 39-letno spremljevavko. Ugotovili so, da je slaboumen. K zločinu ga je razvnelo gledanje filma »Gangster story«.
Slavni južnoafriški kirurg dr. Barnard je bil prijavljen sodišču, ker je brez dovoljenja sorodnikov izrezal srce neki črnki in ga vsadil nekomu pacien tu. Prijavili so ga sorodniki umrle. Mnogi resr.i zdravniki že svare pred kirurgi, ki »kot jastrebi čakajo« (ali sploh čakajo?) na zadnji zdihljaj kakega bolnika, da mu izrežejo srce, ko je komaj nehalo utripati.
Na Hrvaškem se spominjajo letos 40-letnice umora voditeljev Hrvaške kmečke (seljačke) stranke v beograjskem parlamentu, Stjepana Radiča in tovarišev, kar je izkoristila monarhistična in centralistična vlada za povod, da je uvedla diktaturo, ki je za dolgo dobo paralizirala normalno politično življenje in največ pripomogla do naglega razpada stare Jugoslavije v I. 1941 pod udarom osnih sil
Predvsem za vojašški prestiž
Sovjetska vesoljska sonda »Zorici 56« je obkrožila Luno in srečno pristala v Indijskem oceanu. To pomeni nov uspeh sovjetske vesoljske tehnike (za katero seved plačuje 200 milijonov ljudi s svojo nizko življenjsko ravnijo) in nov korak do izkrcanja na Luni, v čemer pa bi jih radi Američani prehiteli. V bistvu gre samo za vojaški prestiž med obema hegenjon-ističnima silama. Ostali svet naj bi pa zadrževal sapo od občudovanja — nad takim razmetavanjem sredstev.
Američani so že naznanili, da priprav ljajo tudi oni izstrelitev sonde, ki naj bi obkrožila Luno.
☆
Nemški finančni minister Josef Strauss je napisal novo knjigo, ki je izšla te dni pri založbi See-vvald-Vcrlag v Stuttgartu pod naslovom »Heraus-forderung und Antivort« (Izziv in odgovor). Knjiga je politične vsebine in obravnava evropske probleme, zlasti gibanje za združitev Evrope in vlogo Nemčije in Združenih držav v Evropi.
☆
V Mehiki študentje žc nekaj dni hudo razgrajajo in se pretepajo s policijo. Dozdaj je baje sedem mrtvih. Olimpiada baje ni v nevarnosti.
Sovjetski tisk in radio še nadalje ostro napadata Jugoslavijo in Tita zaradi njune podpore češkoslovaškemu "revizionizmu” in "protirevoluciji”. Pri tem računata seveda le bolj na učinek pri domačem občinstvu.
Egipčani pitajo svet z alarmantnimi poročili, da je vsak hip pričakovati izbruh nove vojne z Izraelom seveda po — izraelski krivdi. Mislijo si: »Morda bo le kdo verjel.« Morda bo res.
V bolnišnici v Frosinonu je zaradi okužbe z bacili neznanega izvora umrlo šest novorojenčkov. Prebivavstva se je polotilo panično razpoloženje.
TEDENSKI KOLEDARČEK
29. septembra, nedelja: Mihael, Miha
30. septembra, ponedeljek: Jelka, Grozdana I. oktobra, torek: Remigij, Sever
2 oktobra, Mira. Teofil
3. oktobra, četrtek: Terezija, Rezika
4. oktobra, petek: Frančišek, Dejan
5. oktobra, sobota, Dunja, Placid
Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik; Drag0 Legiša s Tiska tiskarna »Graphi ■>«	- Trst. ulica
Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
So se zganili tudi Laponci?
Pred nedavnim smo prinesli članek o življenju Laponcev v severni Norveški, švedski in Finski, katerih zadeve ureja poseben Vsenordijski svet za Laponce. Vendar se zdi, da Laponci niso več zadovoljni s tako pa ternalis lično, četudi pošteno mišljeno politiko do njih. O svojih zadevah bi radi sami odločali.
Pred kratkim je bila v kraju Luleaa v severni Švedski konferenca za polarna področja v treh skandinavskih državah, na ka lerih je norveški profesor Guttorm Gjessing Poudaril v svojem govoru, da je potrebno temeljito spremeniti politiko do Laponcev (ki se sami.imenujejo Sami). Nujno je rešili Laponce pečata nekakega kolonialnega ljudstva, ki ga še vedno nosijo. Vse predolgo časa so jim uprave skandinavskih držav odrekale pravo človeško dostojanstvo, je dejal. če se ne bodo odločile za drugačno Politiko, lahko pride do resnih sporov z njimi. Po vsem svetu plamene osvobodilni upori in revolucije, mnogi narodi se trgajo iz vezi, s katerimi so bili privezani na
SPD »TABOR« - OPČINE
Priredi v nedeljo 29. septembra 1968 v Prosvetnem
domu (v dvorani in na prostem) proslavo ustanovitve čitalnice na Opčinah in vstaje proti fašizmu.
Spored :
ob 12. uri odkritje spominske plošče na Prosvetnem domu ob 100-letnici ustanovitve slovenske čitalnice. Nato polaganje vencev na spomenik pa-d'ih na openskem pokopališču.
Ob 15 30 KULTURNI SPORED, pri katerem sodelu-lejo: openski mladinski zbor Glasbene matice; openski cerkveni pevski zbor; domača dramska skupina z dvodejanko
»PEPČE SE ŽENI«
v openskem narečju Iflra godba Parma iz Trebč.
Sledi družabna zabava s plesom. Igra ansambel »Kras«. Poskrbeli smo tudi za domačo kap-1 jivo in prigrizek. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vljudno vabljeni!
tiste, ki so jim hoteli gospodovati. Zato je pričakovati, da bo to gibanje kmalu seglo tudi do Laponcev. Laponcem je treba omogočiti popoln razvoj njihove narodne kulture in dati njihovemu jeziku popolno enakopravnost. Ni dovolj skrbeti samo za njihovo materialno blaginjo, treba je dopustiti, da dajo tej tudi duhovni cilj. Časniki, radio in televizija morajo veliko več poročati o problemih laponskega ljudstva in pri reševanju teh problemov morajo v veliko večji meri sodelovati Laponci sami, za kar jim je treba dati priložnost. Predvsem jim je treba dati možnost za šolanje, tako da bodo mogli sami sodelovati v višji upravi in javni ter zasebni dejavnosti v svo ji laponski deželi.
Treba je napraviti konec navadi, da so vsa vodilna mesta na Laponskem zasedena z Norvežani, medtem ko so zaposleni Laponci le v službah, ki ne zahtevajo strokovne izobrazbe ali v najboljšem primeru na podrejenih mestih, je nadaljeval prof. Gjessing.
Njegove naslednje besede pa zaslužijo, da jih navedemo dobesedno, ker so prav tako veljavne tudi za odnos drugih državnih administracij do narodnih manjšin: »To pa pomeni, da je treba šolstvo do temelja spremeniti. Otrokom je treba omogočiti, da se popolnoma nauče tako svojega materinega jezika kot norveščine. Dati jim je treba pouk, ki bo vseboval ne le laponsko zgodovino in kulturo, ampak bo tudi izhajal iz tistega, kar je otrokom znano in domače, in to je treba prikazovati ne kot nekaj primitivnega in manjvrednega, ampak kot živo, aktivno civilizacijo, ki je enakovredna zahodni industrijski civilizaciji. Tudi v šolah za norveško govoreče šolarje tako na Laponskem kot južneje je potrebno izboljšati pouk o laponski kulturi in preteklosti, šele ko bo izbrisan z Laponcev pečat manjvrednosti, bodo zadobili ti spet zaupanje v lastno kulturo in s tem v same sebe ter bodo sposobni pokazati svoje latentne u-stvarjalne moči v polni meri, na gospodarskem, intelektualnem in čustvenem področju. Zaupanja v življenje pa ne more imeti
narod, ki živi v stalnem strahu, da bo država »pojedla njegovo deželo košček za koščkom, kakor to služi interesom kapitala.«
Prof. Gjessing je zaključil svoj govor z besedami: »Morda velja to posebno še za birokrate v ministrstvih in ravnateljstvih, a dejansko velja nam vsem, da namreč nimamo dovolj fantazije, da bi videli, da je še mnogo drugih načinov za reševanje današnjih problemov in ne le naš način. In ker daje civilizacija tako nesorazmerno važnost prestižu gospodarske moči, morda ne moremo razumeti, da so lahko druge vrednote najmanj enako dobri kriteriji za človeško vrednost kot denar in moč. V našem etnocentričnem provincializmu pojmujemo laponsko vprašanje kot lokalno vprašanje, in ravno zato je naš odnos do Laponcev kolonialen. Sicer res ne uganjamo rasne diskriminacije do Laponcev, a uganjamo trdosrčno kulturno in socialno diskriminacijo. Laponce sicer sprejemamo v norveško družbo, posebno na jugu, a ne kot Laponce, ampak samo v taki meri, kolikor so se prilagodili norveškemu industrializiranemu kulturnemu okolju in dokazali, da so sposobni, da se uspešno potegujejo za vključitev v »visoko norveško civilizacijo«.
Z druge, posebno s strani nekaterih švedskih udeležencev konference pa je bilo slišati pomisleke, da se Laponci sami žele vključiti v industrijsko družbo, ker da pastirsko gospodarstvo ne more vseh prere-diti. Zato naj bi ponesli industrijo tudi k njim.
Iz Trsta
NATEČAJI
Finančno ministrstvo je razpisalo natečaja za:
a) 100 mest podprokuratorja v staležu posebne službe pri Periferični Upravi indirektnih davkov. Pogoja: diploma višje srednje šole; starost 18-30 let. Zapadlost 10.10.1968 (Uradni list št. 202 z dne 10.8.68).
b) 99 mest podračunovodje pri Periferični Upravi indirektnih davkov. Pogoja: diploma višje srednje šole; starost 18-32 let. Zapadlost dne 16.10. 1968. (Uradni list št. 207 z dne 16.8.68.)
SMRT
V POMLA
Mislil je na leta, ko je hodil v gimnazijo, in ko je mati garala lr) si pritrgovala od ust, samo da je bil dostojno oblečen, da se mu 111 bilo treba sramovati pred mestnimi sošolci, in da je spravila skupaj za knjige in kar je še treba. Le težko sta shajala, toda Hjati je vztrajala, medtem ko so trdni kmetje jemali otroke iz pimnazije, ker niso zmogli stroškov. Zadnja leta gimnazije je že 'aže šlo, tedaj je že sam nekaj zaslužil z inštrukcijami in je včasih ‘ozveselil mater s četrt kilograma kave ali z novo naglavno ruto. "lati pa je začela spet upati v življenje, še preden je začel hoditi v gimnazijo, je že sanjarila, da bo postal duhovnik. To je bila bajvečja čast, ki jo je mogel po njeni pameti doseči. Morda je na hhem tudi upala, da bodo potem ljudje pozabili na njen prestopek. Tej materini želji se je brez upiranja vdal, četudi ni čutil posebnega veselja za duhovski poklic. Ni hotel razočarati [batere, povrh pa je bil še skoraj otrok, po svojem presojanju 'Ovljenja, ki ga še ni poznal. Zato se mu je zdelo, da se mu ne oo težko odpovedati. Toda v bogoslovju je počasi spoznal, da Sa življenje, ki struji zunaj debelih zidov stare bogoslovne stav-
be, vedno bolj mika in da se mu ni lahko odpovedati. Spoznal je, da ga prava odpoved šele čaka in da ni samo enkratna in dokončna, ampak tisoč odpovedi; vsak dan in vsaka ura zahteva in bo vedno zahtevala svojo. In prav toliko je bilo mikov, s katerimi ga je vabilo življenje. Ljubil je knjige in miselni svet, ki so mu ga posredovale, toda tajnega gladu po življenju zunaj mu niso mogle utešiti. Ta glad pa je zdaj še huje glodal v njem. čutil se je nesrečnega in neodločnega. Včasih ga je vsega prevzelo koprnenje po življenju in po Majdi, potem pa ga je spet postalo sram, da bi povzročil materi takšno razočaranje.
Dolgo je sedel za mizo, naslanjal glavo v dlan ter se boril sam s seboj. Potem pa je zaslišal skozi odprto okno vrisk in smeh otrok, ki so se igrali na cesti, in ko je dvignil oči, je videl, da je zunaj sonce in modro nebo nad širnim, zelenim poljem. Nenadno se mu je zazdelo, da ga stene sobe tesnijo, da mu stiskajo srce in da ga zrak v koči duši in zastruplja s svojo tiho otožnostjo. Vstal je in na slepo segel po neki knjigi v knjižnici; stisnil jo je pod pazduho, ne da bi pogledal naslov, ter stopil iz koče. Matere ni bilo videti, gotovo je še vedno ždela na pručici v kuhinji in se vdajala svoji bolečini. Ob misli na to ga je stisnilo pri srcu, toda ni mu dalo, da bi stopil k njej in jo potolažil. Saj ni vedel, kaj naj ji še reče. Moral je prej sam v sebi odločiti to stvar.
(dalje)
*,J Tviuttegii —
Lepa „kraška ohcet'
DR SLAVKO KRANJEC zobozdravnik specialist
ordinira dnevno od 16. do 20. ure v ulici Lava-toio 4/1 (pri trgu Oberdan) v prenovljeni ambulanti dr. Hlavatyja - tel. 29-248
V soboto in nedeljo so se odvijali v Velikem Repnu in na Repsntabru stari obredi »kraške ch-ceti« (svatbe), katero je organizirala zadruga »Naš Kras« v zevi s prenovitvijo in odprtjem stare repenske hiše, v kateri je urejen etnografski kraški muzej. »Ohcet« je bila prava, četudi je v začetku mnogo ljudi mislilo, da gre samo za namišljeno folklorno svatbo — poročila sta 'se gospodična Mira Piščanc in gospod Angel Krmcc. Veliko zakonske sreče jima je zaželelo na tisoče ljudi, ki jih je njuna ohcet z lepimi starimi običaji privabila oba dni, zlasti v nedeljo popoldne, v Repen. Poroka je bila dopoldne v repentabor-ski cerkvi, veselo praznovanje pa popoldne, s folklornim nastopom, ki mu je dala mik zlasti znana in najboljša slovenska plesna folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane, pa tudi pevski zbor »Vasilij Mirk« s Proseka-Kcntovela pod vodstvom Ignacija Ota in domači moški pevski zbor pod vodstvom Mirka Guština. Za ples pa je igrala skupina »Slak« iz Ljubljane, ki je tudi ni treba še posebej hvaliti. Bilo je veselo in prijetno, pristno in »naše«, kar so dokazovali sami veseli, zadovoljni obrazi, kljub grozečemu vremenu.
Vprašali smo kot vestni kronisti nekatera fante in dekleta, če si še želijo takih »ohceti«.
»Seveda, vsako leto,« so rekli. Istega mnenja so bili starejši, domačini in obiskovavci.
Zelo veliko je bilo narodnih noš. Neko brhko dekle se je pohvalilo s svojo pristno staro ljudsko nošo:
»V tej noši se je poročila moja "rmana!"«
Želimo ji, da bi se kmalu tudi ona v isti noši in da bi bilo na' njeni ohceti prav tako domače, lepo in veselo.
-—•—
OBČNI ZBOR SLOVENSKE PROSVETE V TRSTU
V torek, 1. oktobra bo redni občni zbor Slovenske prosvete v ulici Donizetti 3. Vabljeni so delegati včlanjenih prosvetnih društev.
Začetek ob 19.30.
ALFONZ GUŠTIN S COLA NOVI PREDSEDNIK KZ
V četrtek 18. t. m., se je sestal glavni svet Kmečke zveze, da izvoli novega predsednika, razpravlja o delu strokovne orga nizacije po občnem zboru in odobri sklepe izvršnega odbora ter sklepe o nadaljnjem delu.
Glavni svet je najprej počasil z enominutnim molkom spomin pred kratkim umrlega dolgoletnega predsednika Josipa Sker-ka. Nato je podpredsednik Kodrič povabil upravnega tajnika Volka, naj poroča o delovanju izvršnega odbora in o delu, ki ga je organizacija opravila od aprilskega občnega zbora do danes. Po daljši razpravi je glavni svet odobril delo izvršnega odbora in nakazal smernice za nadaljnje delovanje organizacije.
Nato je glavni svet po krajši razpravi soglasno izvolil za novega predsednika Kmečke zveze Alfonza Guština s Cola, ki je bil dozdaj podpredsednik. Na njegovo mesto pa je bil izvoljen Alojz Debeliš od Magdalene.
Novi predsednik se je zahvalil glavnemu svetu za izkazano zaupanje in obljubil, da si bo po svojih najboljših močeh prizadeval za vedno večje uveljavljenje strokovne organizacije v korist vseh naših kmetov in našega kmetijstva. Za zaupanje se je zahvalil prav tako novi podpredsednik Alojz Debeliš, in se obvezal, da bo prispeval k uspehu organizacije.
Glavni svet je na koncu še imenoval strokovne komisije za vinogradništvo, vrtnarstvo, cvetličarstvo, živinorejo, dvolastnike, zadružništvo in tisk.
Začetna sv. maša za dijake učiteljišča »A. M. ; Slomšek« bo v torek, 1. oktobra, v cerkvi pri Sv. ; Ivanu. Začetek ob 9.30.
Naslednji dan se .prične redni pouk.
☆
Radio Trst A bo začel oddajati serijo predavanj o Združeni Evropi, ki je bila letos na programu zborovanja v Dragi. Prvo predavanje bo v prihodnjem tednu.
☆
Vinko Beličič je napisal za goriško Mohorjevo družbo daljšo novelo z naslovom »Obiski«, prežeto z njegovo značilno lirično satiričnostjo.
PREJELI SMO
Prejeli smo s prošnjo za objavo naslednje daljše pismo, ki ga radi objavljamo, ker govori o slovenski šoli, ki nam mora biti vsem pri srcu (uredništvo).
V današnjem času naglih in večkrat površnih odločitev me poleg tolikih naših »grehov«, (medsebojni pogovor v italijanskem jeziku, itd.) najbolj zaboli odločitev slovenskih staršev, da vpišejo otroka v neslovensko šolo. človek se ob takih ”škandalih” vprašuje, čemu taka odločitev, pa si ne zna odgovoriti. Izgovor, da otrok ne bo dobil službe, ko doraste, je absurd, izmišljotina brez vsake podlage, kajti statistike govore slovenski šoli vp rid: v dnevnem časopisju iščejo stalno zaposlitev za ljudi, ki znajo oba jezika. Izgovor, da se bo otrok v italijanski šoli več naučil je sad neumnosti, ker so profesorji na vseh šolah po vsem svetu enaki: dobri in slabi, marljivi in manj marljivi, podkovani v svojem predmetu in površni v učenju. Izgovor, da smo Slovenci vedno nek/e za- ' postavljeni, polni kompleksov in da je zato »bolje, da moj sin ne bo imel tolikih problemov, kot sem jih imel jaz,« ampak da bo postal polnopraven član »velike družine«, je izgovor bolestnih ljudi, ki jih mučijo manjvrednostni kompleksi in pa neuspehi V življenju hočejo za svoj neuspeh zvrniti krivdo na narodno pripadnost. Kajti dejstvo je, da danes vzamejo človeka vedno bolj v službo po njegovi sposobnosti, znanju, marljivosti, zavzetosti. Danes se doba priporočanja (raccomandazioni) vedno bolj umika dobi legalnih konkurzov, kjer kandidate upoštevajo glede na njegovo znanje. Drugače st ne morem zamisliti, kako to, da imamo na tržaški univerzi vrsto asistentov in docentov slovenskega jezika, ki so tudi zelo izpostavljeni kot Slovenci — bodisi da delujejo na tem ali onem javnem področju — kot tudi dopisnika italijanske radiotelevizije, ki je napravil slovenske šole.
Vse to bi morali znati predvsem naši intelektualci, kot so učitelji, profesorji, odvetniki itd. Delavcu, ki je pod vplivom ambienta v tovarni, ni dosti zameriti; tudi ni zameriti našemu predmestnemu buržnjcu, ki mislič da se bo njegov sin dokopal do tistih ambicioznih ciljev, ki jih on ni dosegel: ti so pomilovanja vredni in konec .
Pač pa ne morem najti besede, da bi dovolj obsodil tiste naše učitelje oz. učiteljice, ki učijo na slovenski šoli, živijo od »slovenskega kruha«, pa ti otroka meni nič tebi nič vpišejo na italijansko šolo. O tem je zadnjič lepo napisal Vaš list. In teh učiteljic — vsaj tako so mi rekli njihovi kolegi — je danes nič manj kot 24!! Štiriindvajset narodnih odpadnikov hrani torej slovenska šola. Če ni to zajrkacija nas vseh in vsega našega prizadevanja na narodnostnem polju. Kaj naj napravimo s temi narodnimi propalicami? Predvsem bi akcija vseh zavednih Slovencev morala težiti za tem, da se jih nekako izloči iz slovenske družbe, oz. popolno- j ma sami in odbije vsaka pomoč. Isto bi morali napraviti z vsemi ostalimi sloji, ki dajo otroka v italijansko šolo, pa naj gre za uradnika ali odvetnika. Niso vredni naše prijazne besede, razumevanja, če ne znajo prisluhniti klicu: »Maina, tudi jaz hočem v slovensko šolo!«
Zdaj ko sem vrgel svojo bol in svojo jezo n“ papir, zdaj mi je seveda nekoliko bolje. Vem, (Nadaljevanja na 7. strani)
UPRAVA TRŽAŠKE KNJIGARNE
sc oprošča vsem odjemalcem in prijateljem, ker so njeni prostori še vedno zaprti zaradi zakasnitve preureditvenik del, Hkrati pa jik prosi za razumevanje. Cddolžila sc jim bo tabo, da bo pač knjigarna po za ki j učen I k delik prostornejša in privlačnejša.
UPRAVA TUDI OPOZARJA, DA SE ZA NAKUP ŠOLSKIH KNJIG IN DRUGIH POTREBŠČIN LAHKO VSAKDO ZGLASI V PRVEM NADSTROPJU NAD KNJIGARNO
»d-
TRST, UL. SV. FRANČIŠKA 20 - TELEF. 61-792
SKLEPI OBČINSKEGA SVETA
Na zadnji seji goriškega občinskega svc j la so mestni možje razpravljali o tekočin j javnih zadevah. V prvi vrsti so sklepali o potrebi novih šolskih poslopij za trgovsko ; šolo in nekatere otroške vrtce. V šolske na- : mene namerava občina odkupiti tudi poslopje bivše GIL blizu bolnišnice usmiljenih bratov v ulici Diaz. Kupna cena se vrti okrog 50 milijonov lir. Za vrtce pa bo potrebnih 93 milijonov lir. Občinski svet je tudi odobril strošek sedem in pol milijona lir za nakup šolskih knjig potrebnim dijakom in za njih prevoze v šolo. Sveto-vavca Sanzin in Sfiligoj sta se potegnila tudi za prevoz šolarjev z Oslavja v Pevmo.
Na isti seji so vzeli na znanje tudi odstop misinskega svetovavca Cossovela in potrdili njegovega namestnika, zobozdravnika dr. Fonzarija.
OSNOVNE ŠOLE
Ta teden vpisujejo starši svoje otroke v osnovne šole. Tudi slovenski starši vršijo svojo dolžnost v blagor svojih sinov in hčera. Vsi najbrže še ne, ker slepota in narodna zavrženost pri nekaterih starših in družinah še prevladuje. O tem nerazumljivem zadržanju smo in bomo še govorili. Za zdaj naj poudarimo, da se je slovensko osnovno šolstvo v Gorici še utrdilo.
Na slovenski osnovni šoli v ulici Ran-daccio bo nameščena letos še ena stalna učiteljska moč. 2e pred leti je sindikat slovenskih šolnikov v posebnih vlogah na pristojne oblasti pojasnjeval potrebo dveh učnih moči na tej večrazrednici. Na sindikatovo pobudo so starši podpisali tudi posebno Prošnjo. Lansko leto je Šolsko skrbništvo Pristalo na nastavitev še ene učiteljice. Za novo šolsko leto pa je osrednja šolska oblast ustanovila še drugo stalno učiteljsko mesto na tej šoli.
Srednjeevropsko kulturno srečanje
Dne 26. t. m. se je končalo III. srednjeevropsko kulturno srečanje, katero prireja goriški kulturno politični obzornik »Ini-zialiva Isontina« s sodelovanjem deželne u prave in pod pokroviteljstvom italijanske komisije pri UNESCO, odbora pri Združenih narodih za socialno-kulturna proučevanja.
Prvo tako zborovanje je bilo na goriškem gradu leta 1966 in je bilo posvečeno razpravam o idejnih tokovih v srednjeevropski poeziji. Naslednje leto je bilo podobno srečanje posvečeno srednjeevropski prozi. Letošnje pa je zajemalo snov o vrednotah in funkciji ljudske kulture.
Začelo se je v sredo popoldne v grajski dvorani deželnih stanov ob prisotnosti najvišjih deželnih predstavnikov in zastopstev iz Italije, Jugoslavije, Madžarske, Češkoslovaške, Nemčije in Avstrije. Jugoslovanska delegacija je štela 143 članov, med temi sedem Slovencev: prof. Emilijana Cevca, Alek sandra Čolnika od ljubljanske televizijske postaje, prof. Uroša Kreka z glasbene akademije, folklornega strokovnjaka Nika Kureta, našega rojaka in narodopisca Milka Matičetovega, profesorja etnologije Vilka Novaka in dr. Valensa Vodnika z ljubljanskega glasbeno-narodopisnega zavoda. Vsi ti so živo sodelovali bodisi kot predsedniki sej bodisi kot referenti z velikim in stvarnim uspehom. Matičetov je predaval o slovenski ljudski pripovedni pesmi; Cevc o ljudski in gojeni umetnosti, Novak o mediteranskih, alpskih in panonskih vplivih na slovensko ljudsko umetnost.
Jžonec pevskih tekem
V nedeljo zvečer so nastopali ob polni telovadni | dvorani v Gorici tisti zbori, ki so zmagali v fol-1 klorni skupini sedmega mednarodnega tekmova-, nja pevskih zborov. Pred nastopom je župan Martina poudaril v krajšem nagovoru vedno višjo ra-1 ven teh pevskih tekem in njih pomen za zbližanje j narodov.
Prvo palmo zmage je odnesel v polifonski in v folklorni pesmi slovaški akademski zbor iz Brna. in sicer v vrsti ženskih in mešanih zborov. V vrsti ntoških zborov polifonske glasbe pa je zasedel prvo mesto zbor Grion iz Tržiča.
Izmed jugoslovanskih zborov je prišel v polifoniji mešani zbor Moša Pijade iz Zagreba na tretje mesto (88,3 točke s štirimi točkami manj kot mešani zbor iz Brna - 93,5 točke). Med ženskimi zbori pa je v polifoniji »France Prešeren« tz Kranja na drugem mestu (27,9 točke); ženski zbor z Jesenic pa na tretjem mestu (84,5 točke).
Nedelja je bila posvečena folklorni glasbi, čuden slučaj je bila sočasnost vrednotenja folklorne glasbe. Medtem ko so jo zbori predvajali v Telovadni dvorani, so o njej teoretično razprav Uali znanstveniki v veliki grajski dvorani.
V kategoriji D (mešani zbori - folklorne pesmi) SP na prvem mestu zopet gostje iz Brna, sledi Jim zbor iz Zagreba, ki po kvaliteti prav nič ne zaostaja za prvakom. Tretje mesto si je priboril zbor »Tartini« iz Trsta. V kategoriji E (moški zbori - folklorne pesmi) je ostal zmagovalec zbor Ulersberg iz Trsta, ki v folklori ni nastopil; tu se Jc postavil tudi z eno Gotovčevo skladbo. Sledijo nui Po tekmovalni izberi zbori iz Zagreba in Tržiča.
V zadnji kategoriji F, ženski zbori s folklornimi skladbami, so zmagale Slovakinje iz Brna;; za njimi so se pa po vrsti uvrstili ženski zbori iz Zagreba, Kranja in Jesenic.
Ocenjevalna lestvica kaže premoč slovaškega in hrvaškega zbora pri ženskah pa tudi slovenskih zborov. Domači, italijanski in furlanski zbori se niso dobro obnesli. Kaj naj pa rečemo o domačih slovenskih zborih, ki se sploh niso oglasili?
Prvi dan je pozdravil zborovalce, ki so do kraja napolnili veliko dvorano, goriški župan Martina z običajnim poudarkov o viogi Gorice kot mosta med tremi kulturami, ki se dopolnjujejo. Prvo predavanje je imel prof. Bronzim o nacionalizmu in evro-peizmu italijanske narodne pesmi. Podoben referat je že imel v Zagrebu. Govor je bil odločno predolg in premalo živ. Hiba tega zborovanja je bila tudi prenatrpanost z referati; do doset na dan! Niso tudi bili na tako visoki ravni kot lani in predlanskim, ker so nekateri zajeli preozek krog, brez sinteze in primerjave s podobnimi pojavi v srednjeevropskem merilu in niso jasno prikazali obraza ljudske glasbene in jezikovne izrazne folklore posameznih srednjeevropskih etničnih skupin.
Obisk se je vsak dan manjšal. Letos smo opazili tudi dosti manj mladine kot prejšnja leta. Pomanjkljivost — da evfemistično izrazimo — se je zaznala tudi v tem, da niso prireditelji uradno povabili k sestankom kulturne predstavnike slovenske manjšine v Italiji. Prav primerno bi tudi bilo, če bi odkazali nekaj časa za kak referat o ljudski kulturi primorskih in beneških Slovencev. Isti dan bi bili udeleženci lahko priče naših kraških starožitnosti pri dobro uspeli prireditvi »Kraška ohcet« na Repen-tabru.
Pozitivno pa moramo oceniti skrbno organizacijo tudi tretjega kulturnega srečanja v Gorici in pa sočasno prevajanje tudi v slovenščino.
Omenjene bistvene hibe pa upamo, da bodo pri naslednjih takih srečanjih odpadle in bo dosežen njih plemeniti cilj kulturnega spoznanja in zbližanja narodov Srednje Evrope.	r.b.
POROKA
V soboto sta se poročila gdč. Suzana Ličer in Franco Balducci. Nevesta je dokončala pred nekaj leti slovensko učiteljišče v Gorici in je sedaj nastavljena v -šoli na zavodu za gluhoneme v bližini Novare. Ženin je tudi tam za učitelja.
ŠOLSKA MAŠA
DRUŽINSKI IZLET
Goriško SPD bo priredilo v nedeljo, 29. septembra, enodnevni družinski izlet z avto- i
busom v Karnijo do Kadorov. Izletniki se |	Ravnateljstv0	enotne slovenske	srednje	šole	v
bodo ustavili v Tolmezzu, več časa v Lon- l Gorici obvešča dijake in dijakinje, da bo šolska garonu, v Bcllunu, ob jezeru S. Croce in v -	maša za začetek	šolskega leta	1968-69	v	torek,	1
Pordenonu. Odhod s Travnika je ob 6. uri. (oktobra, ob 10. uri v stolnici
Vožnja stanc za člane skrbi vsak zase.
1800 lir; za hrano
Dijaki in dijakinje naj se zberejo do 9.30 na šolskem dvorišču, od koder bodo šli v spremstvu v cerkev.
ZAHVALA
Zena, otroci in sorodniKi se ob izgubi predragega in nepozabnega moža in očeta
SIRKA PEPIJA
isKreno zahvaljujejo duhovniKom, lovcem, pevskima zboroma, čč. sestram, prijateljem, darovav« cem cvetja in vsem, Ki so na Katerikoli način sočustvovali z družino
Družini SirK, Kristančič Kormin, 26. septembra 1968	in	sorodniKi
VA KULTURNEGA ŽIVLJENJA Utrinki iz preteklosti...
Spričo nekaterih literarnih poročil v »Novem listu« sem se rosno zbala, da Slovenci v zamejstva ne poznajo dovolj pesnika ANTONA Vodnika*). Ali Vas smem spomniti nanj?
3. oktobra 1965 — pred tremi leti — zjutraj je iz bolnišnice dr. Petra Držaja v Ljubljani zapel telefon: »Pravkar je umrl Anton Vodnik.« Saj je že dalj časa umiral, ugašal kot plamen brez olja, 'saj je živel s smrtjo in v njenih svetlih sencah vsa leta svojega pesniškega snovanja in vendar je. vil ta klic zame apokaliptično pretresljiv. »V tempi« se je zagrinjalo pretrgalo po sredi...« A neumrljiva kristalna bit tega krhkega življenja je vedno svetleje žarela. Kot v preblisku so se vrstile pred menoj podobe naše zares dragocene mladosti: Slovenska univerza v pravcatem začetniškem mladeniškem zaletu; študentje napeti kot tetiva, ustvarjalno zanesenjaški...
V germansko-romanskem seminarju se zbiramo. Tam ob oknu vedno sodi Srečko Kosovel, kot da ne hodi ne spat, ne jest. Samo piše, piše. Ureja »Mladino«. Iz umetnostnozgodovinskega seminarja poleg se izza debelih očal zasvetijo otroške oči Antona Vodnika, ki ureja »Križ na gori« (1924-1927) — glasilo »napredne« katoliške 'mladine, ki vodi strastno borbo proti političnemu katolicizmu in v zares koncilskih dimenzijah razmika ožine in utira pot subjektivne prepričanosti in svobodni spoznavni kreativnosti religioznega človeka. S tako »nezaslišano« tvegavostjo in drznostjo si je naprtil maščevalno sovraštvo cele stranke; sem pa tja so ga klicali na zagovor. Veliki škof Jeglič je hotel osebno ukoriti te »predrzne fante«. Herezija pa taka! V reviji vse rdeče podčrtano! A Tone se ves nasmejan vrne iz škofije, češ, da je škofu po njegovi razlagi postalo vse jasno ,da blagoslavlja to plemenito hotenje in — celo da denarni prispevek za novo številko »Križa na gori« pokloni.
Za vsako številko smo morali denar naprej zbrati).
Dovolite, da pribijem tole: Brez »Križa na gori«, ki ga je ustanovil in štiri leta krmaril Anton Vodnik in dajal smer in vsebino celotnemu gibanju, bi tudi poznejšega, seveda zrelejšega »Dejanja« ne bilo.
Anton Vodnik
Kakor V sanjah
Kakor v sanjah hodim, hodim v domačo vas, ko večer gori v daljavi, ko 'se odpira kakor zlata dver — ko na sredo polja dim diši, ko v mraku vocla štropotd, leo se v drevju veter umiri in češnjev cvet na mojo pot sneži...
Kakor v sanjah hodim, blodim na domača polja, kamor spomladi od vseh strani vetrovi prihajajo, šotore višnjeve razpenjajo —. za jagnedi na mokre travnike s prečudnimi rožami, ki me v srcu bolijo kakor smehljaji žalostnih angelov — k modrim studencem, ki v njih
se nepozabljivo oblaki zrcalijo...
Kakor v sanjah, slepec, hodim
med petjem vseh zvonov
pod topli rodni krov,
med skednje in hleve,
kjer z zemljo sope živina v lem) —
in kakor tat se naskrivaj postavim
v vaš molčeči krog,
očetje davno mrtvi.
Izpregli ste konje in vole,
V	spravili brano in plug,
j	koso, motiko in srp —
j	in sredi neke jesenske noči
med šumenjem vlažnih vrb •;	postili vse težji in težji
in kakor sad medeni legli h	v bolje shrambe in kleti.
Pa najsi se jc tudi s pravcato savonarolsko zagnanostjo vrgel v »reformacijsko vojno«, je bila pa vendarle njegova prava domena ■ — poezija. Prvi dve zbirki »Žalostne roke« (1922) in »Vigili-je« (1923) prinašata že ostre obrise njegove pesniške podobe: Doživetja in čustva so mu lc projekcijska osnova za prodor v neotipljivi svet brez-dvomne, neopredeljive, brezmejne, absolutne, da, poslednje resničnosti. Do te resničnosti ga vodi smrt. V Lem vidim jedro njegove pesniške konstitucije, ki se prikazuje v raznih razvojnih varijan-tah.
Upam, da se bo kdo od literarnih zgodovinar jev lotil analize Vodnikovega pesniškega sveta. Morda bo bolj zanimivo, da povem kakšne komercialne sposobnosti	je razvil	Tone	ob	svojih
. pesniških zbirkah. Le	kako bi	dobil	založnika?
| Odkod vzeti denar? Pa je izvohljal, da živi v Ra-J dovljici petičen mož, ki ima dokaj razumevanja za potrebe mlade slovenske kulture in se ga od 1 časa do časa lotijo tudi mecenski popadki. To je j bil gospod Resman. Nanj se je obrnil in brez prosjačenja uspel. Zmagoslavno jc prinesel iz Radovljice za tisk »Vigilij«	potrebni	denar	—	menda
jc bilo to 5000 dinarjev — in zbirka je bila tako-rekoč čez noč natiskana. Prodajal jo	je	pa kar
sam in neverjetno hitro toliko iztržil, da je, seveda tudi zmagoslavno, odšel v Radovljico vračat izposojoni denar, ki ga pa ni mogel oddati. Saj g. Resman ni in ni mogel verjeti, da so med mladimi slovenskimi pesniki tako resni dolžniki, in mu jc denar poklonil — na oltar slovenske kulture. In prav na to osrečujoče dejstvo sva se spomnila, ko je žirija slovenskih pisateljev leta 1965 izbrala Antona Vodnika za Prešernovo nagrado, ki pa je po odločitvi velikega literarnega inkvizitorja, ki je »užival zaupanje«, stekla skozi druge kanale tja k bolj zaslužnim kulturnim ustvarjalcem. Seveda je bilo hudo, ko so bile že nekaj mesecev sem vse cigaretne škatlice popisane z vedno spreminjajočimi se proračuni, ko bi le dobil Prešernovo nagrado... To bolečino je Anton Vodnik bridkeje občutil kot prostaško kritiko »pesniškega tovariša« v Delavski enotnosti ob izidu zbirke »Srebrni rog« 1948.
Čeprav marsikateri slovenski kritik ni imel posluha za denaturalizirano lepoto Vodnikove poezije, so pa vendarle njegove pesmi izšle v prene-katerih inozemskih antologijah. Znani italijanski slavist Luigi Salvini, dober poznavalec slovanskih literatur, je v antologiji slovenske poezije »Sem-proverde e rosmarino«, ki jc leta 1951 izšla v Ri-
mu, pokazal globoko razumevanje Vodnikove subtilne lirike. Šteje ga med najizvirnejše slovenske lirike med obema vojnama, ki pa da še ni dobil zasluženega priznanja... (Naj pripomnim, da mu je Državna založba Slovenije izdala zadnjo zbirko »Sončni mlini« — 1964 z globokim razumevanjem direktorja Ivana Bratka in urednika Kajetana Koviča, kar je Tone znal z velikim zadoščenjem sprejeti in ceniti.)
Od pisalne mize, kjer je opravljal težaško delo lektorja Jugoslovanske knjigarne in Mohorjeve družbe, ki je spričo Vodnikove skrupulozne tenkočutnosti za jezik postalo ež kar neznosno, se je preselil v kuhinjo pred dva topola, ki sta mu razmikala mali asketski prostor v vsemirska prostranstva. Tu je dobesedno pel svoje pesmi. Docela amuzičen za vsakršno glasbo, je svoj verz oblikoval z neverjetnim posluhom za imanentnost doživljajske muzike. Kakšna dragocenost je beseda, ki teši stvariteljsko strast poeta, to sem spoznala pri oblikovanju njegovih verzov. Kako je čvrstil nosilnost ritma! Kolikokrat je zapel svoj verz v raznih variantahl In kadar je nehal, se je lam od nekod oglasil otroški glasek:	»Še, še, še!«
Krhek kot je bil, pa pri svojem delu ni za las popustil, dokler ni bila pesem lik, izoblikovana do zadnje črke Kakšen napor, neizprosen diktat notranjega spoznanja, ki ga hočeš postavili pred človeka, da bi ga s seboj vred doživel. In ko je ta vsemirski poet postajal vsak dan tudi telesno subtilnejši in je kar kopnel kol sneg spomladi, pa res nisem mogla reči drugega kot: »Slop je, kdor se s petjem ukvarja«...
»In koga si imel najrajši « smo ga vpraševali. Ne da bi kaj premišljeval, je odgovoril: »Profesorja dr. Antona Breznika«. — »Zakaj?« — »Ker je nežno gojil slovensko besedo in zares ljubil to naše ljudstvo in njegovo zemljo — in — ker je tudi mene in moj stih imel rad...«. Ni in ni mogel preboleti, da Slovenska akademija v posvetilu v Slovenskem pravopisu poleg imena Frana Ramovša ni dodala še imena Antona Breznika.
Smt, ki je najmočnejše doživetje Vodnikove poezije, je bila kar prijazen gost našega doma. Ko je umrl Pasternak, je prinesel Tone povečan posnetek »Pasternak na mrtvaškem odru« in obesil sliko na močno poudarjeno mesto v svojo sobo. Tu visi še danes.
In če bo kdo izmed nas začutil v teh bučnih časih domotožje po tišini višinske resničnosti, naj seže po kristalinski čistini poezije Antona Vodnika.
Dora Vodnik
*) Ta opomba se očitno nanaša na to, da smo v zadnjem času večkrat označili tudi Tonetovega brata Franceta Vodnika za pesnika; težišče njegovega dela je namreč v kritiki in esejistiki; vendar je objavljal tudi pesmi. Op. ur.
Nova Zgodovina slovenskega slovsta
Te dni izide pri Mladinski knjigi nova »Zgodo vina slovenskega slovstva«. Napisal jo je univ. prof. dr. Anton Slodnjak.
V napovedi je rečeno mod drugim: »Iz nove slovenske slovstvene zgodovine je vseskozi čutiti, da jo je napisal globok poznavalec slovenske knjige, naj je sodba napisana za preteklo ali za sodobno slovensko knjigo. Iz nje je čutiti široko razgledano in prizadeto osebnost slovstvenega delavca, ki mu je slovenska knjiga zmeraj prva stvar. Ta zgodovina slovenskega slovstva bo edinstvena tudi po tem, ker bo prvikrat ovrednotila slovensko knjigo, ki je izšla v zamejstvu. Svojo ceno bo knjigi dalo tudi skrbno izbrano ilustrirano gradivo.« Knjiga obsega čez 600 strani.
LITERARNI VEČER V CELOVCU
V ponedeljek, 16. t. m., je bil v Celovcu literarni večer, ki ga jc priredila Zveza slovenskih pro sveinih organizacij. Odlomke svojih del so brali Stanko Cajnkar, Ciril Kosmač, Edvard Kocbek. Ivan Potrč, Boris Pahor in Alojz Rebula.
Po pozdravnem govoru predsednika Zveze slov. prosv. organizacij dr. F. Zivitterja je spregovoril prolesor celovške gimnazije Messner, ki je poslu šavcem tudi predstavil posamezne literate. Prire ditve se je udeležila zlasti številna skupina srednješolcev, prisotni pa so bili tudi drugi koroški Slovenci.
Kulturne novloe
I Pozornost je vzbudila zadnje čase pesniška zbirka Alenke Glazer »Ujma«, ki je izšla pri založbi v Mariboru. Odlikuje se po dobrem jeziku, globoki, nežni liričnosti in izvirnosti.
Slovenski otroci so dobili še ono knjigo o Piki. To je zbirka zgodb »Vse o Piki«, ki jo jc napisal Cvetko Zagorski. Pika je njegova hčerkica in v knjigi opisuje njeno doživljanje. Knjigo je izdala založba Obzorja, ilustrirala pa jo je Lidija Osterc.
V »Lutrovski kleti« pod gradom v Sevnici restavrirajo freske, ki pomenijo edine renesančne slikarije v Sloveniji, delane na zid. Dolgo so iskali, da so našli pravo tehniko njihovega restavriranja. Kapela je bila najprej katoliška cerkvica, pozneje pa so jo protestanti spremenili v svojo kapelo, in še pozneje je bila spremenjena v klet.
Koroški intelektualec Feliks J. Bister, ki sc jc udeleležil letos zborovanja v Dragi, je objavil v dunajskem tedniku »Die Furche« odločen dopis o tem, da bi bil že čas, da bi avstrijske oblasti rešile vprašanje slovenske manjšine na Koroškem, kar bi jim olajšalo stališče do vprašanja Južnih Tirolcev.
Pri Pomurski založbi v Murski Soboti je izšel roman »Mrgolenje prahu«, v katerem je Evald Flisar prikazal življenje prekmurskih Ciganov.
Kaj nameravajo Sovjeti?
Gotovo pa je, da sta pretirano zaupanje in miroljubnost sicer res glavni napaki demokracij in povzročata njihovo dozdevno počasnost in neučinkovitost v reagiranju na napadalnost totalitarnih diktatur, da pa ni po dmgi strani nobena stvar na svetu močnejša in učinkovitejša, kakor sila demokracij, kadar se zgane, povezana s pogumom in zavednostjo svobodoljubnih narodov in množic vsega sveta, ki hočejo ohraniti ali si spet pridobiti svobodo. In v tem je jamstvo, da se noben načrt, ki računa z nasiljem, zasedbami in z vojno, ne bo za trajno obnesel.
☆
PREJEL# SMO
(nadaljevanje s 4. strani)
ne bo to nečemur pomagalo, kajti žal tisti naši odpadniki ne berejo več ne slovenskih časopisov ne revij in jih nič več ne more ganiti, kar je pristno slovenskega.
No, pravim, zdaj ko sem napisal, kar mi je že dolgo ležalo na srcu, bi rad povedal, da me je dvoje strani te dni razveselilo, in sicer zadnji uvodni članek s tem v zvezi v Novem listu ter lepa črtica Josipa Kravosa, ki jo je objavil Primorski dnevnik 12. t. m. Poleg tega pa me je ganilo prizadevanje slovenskih učiteljic, ki. obiskujejo slovenske družine in nagovarjajo slovenske starše, naj svojega otroka pošiljajo v slovensko šolo. Slednji so vredni vse naše pomoči in pohva le: vsa čast. jim!	R. K.
Z Goriškega
Krmili SMRT UGLEDNEGA MOŽA
V ponedeljek smo pokopali ob izrednem spremstvu enega izmed najbolj uglednih mož naše soseske, Pepija Sirka, lastnika znane restavracije pri Subidi in vnetega lovca. Po rodu je bil iz Višnjevika. Dva meseca je ležal bolan v goriški bolnišnici, nazadnje je pa podlegel zavratni bolezni kljub žilavemu odporu in svojemu vedno vedremu humorju. Učakal je komaj 59 let vedno delavnega življenja.
Njegovo truplo so prepeljali iz bolnišnice domov, kjer so jo postavili na oder na dvorišču. Častno stražo je delala skupina, uniformiranih lovcev. Pogreb je vodil kr-minski dekan msgr. Trevisan. Dolgi sprevod, okrog sto petdeset avtomobilov, je krenil v krminsko stolnico. Pred hišo je zapel v slovo moški zbor z Oslavja * Po opravljenih obredih na pokopališču se je poslovil od rajnega D. Markočič v imenu lovske družine iz Brd-Kanala in msgr. Močnik, ki je orisal kremeniti pokojnikov značaj. Po molitvah v slovenščini je zapel še zadnji pozdrav »Briški oktet«. Petindvajset vencev so še zložili okrog groba, ko so žena, hčeri, sin Jožko in sorodniki jokali ob bridki izgubi. Njim izražajo vsi prijatelji in znanci globoko sočutje. Sožalju se pridružuje tudi naš list.
ŠPORT MRD NAŠO MLADINO
(Nadaljevanje s I. strani)
se verjetno iz strahu postavila bolj na sovjetsko stran.
Naslednja stopnja, preden bi mogel Zahod, ki bi bil v tem primeru zreduciran na Anglijo in Združene države s Kanado iiVAv-' stralijo, preiti v protiofenzivo — vedno upoštevajoč, da bi do tega hipa ne bilo uporabljeno atomsko orožje — bi organizirala Sovjetska zveza v vsej zasedeni ali ustrahovani Evropi kvizlinške režime ali režime ljudske fronte, kot bi jih zahtevala. S tem bi nekako »legalizirala« svoje osvoboditve in jih spremenila v "osvoboditve” pred kapitalizmom, protirevolucijo, revizionizmom itd., po potrebi, glede na deželo in politični položaj.
MINUS V MOTORIZACIJI
Glavni razlog, ki dozdevno ovira Sovjetsko zvezo pred takim tveganjem, to je velikanski minus v motorizaciji in industriji nasproti Zahodu, bi mogel biti odpravljen — tako najbrž upajo Sovjeti — prav z zasedbo Evrope, kajti v Nemčiji in v drugih zasedenih državah bi postalo plen sovjetske vojske na desetine milijonov motornih vozil, od avtomobilov do tovornjakov, ter najmodernejše avtomobilske industrije v Nemčiji in Italiji, a tudi francoska in švedska industrija bi bili v takem primeru prisiljeni delati predvsem za Sovjete. Bencina in nafte pa bi imeli Sovjeti dovolj ne le doma, ampak tudi v arabskih državah.
MOČ SVOBODE
Če so sovjetski voditelji odločeni nada-!ievati s svojo sedanjo politiko zasedb in strahovanja imajo nujno v načrtu tako vojno akcijo, pri kateri se verjetno zanašajo še na socialne upore v Južni Ameriki in drugje. Zahodne demokracije se zdijo na-snroti temu na isti poziciji kot angleška diplomacija v času Chamberlaina — reševanje miru, prigovarjanje, otročje 'veselje nad vsako podpisano pogodbo s Sovjeti in upanje v razumnost diktatorjev. Nekoč se je taktika že ponesrečila in je napravila vojno, ki je sledila, še tem hujšo in daljšo. Morda se bo ponesrečila tudi zdaj.
Pravila je, da obstaja trojka, ki se je zaklela, da reši Rusijo morečega vpliva sibirskega mužika; to je namreč bil Rjaspu-iin. Glavni član trojke, tisti, ki bi moral briti zarotnike na dvoru pred kaznijo, je bd knez Jusupov. Ko so zvabili Rjasputina v klet na pitje, so pili črno vino. Trije kozarci so bili enako veliki, oni pred Rja-sputinom pa znatno večji, a on ni vedel, da .je v njem neviden strup. Nalili so kozarce 'n po daljšem odmoru spili do dna. Trojka ic pričakovala, da se Rjasputin kar zgrudi ker doza strupa bi ubila bika —, a namesto tega se je samo malo obliznil. Dali so mu še en kozarec vina, ki je imelo še hujšo dozo strupa, toda Rjasputin je postal samo nekoliko nasilen. Takrat je moral knez Jusupov izprazniti ves pištolski šarnir, da ga
BREG IM VESNA DOBRO ZAČELA
Začelo se je pokrajinsko mladinsko nogometno prvenstvo. Vpisanih je 16 ekip. Vse bodo tekmovale v isti skupini in vsaka ekipa bo morala odigrati kar 30 tekem.
Letošnjega prvenstva se udeležujejo tri slovenske mladinske enajstorice: Breg, Vesna in Gaja.
Mladi nogometaši Brega so se za to važno tekmovanje vestno pripravili in ga tudi zelo uspešno začeli. Odigrali so dve tekmi in obakrat zmagali. Preteklo nedeljo so proti moštvu S. Giovanni zrna gali sicer s tesnim izidom 1:0, vendar pokazali so zrelo in tehnično igro, s katero bi brez dvoma zasiužili višji rezultat. Mladinsko moštvo Brega trenira letos nogometaš prvega moštva Vinko Vižintin. Na razpolago ima sledeče nogometaše:
je položil. To mi je pripovedovala Lavra Lazareva, ko me je gostila s čajem in piškoti. Potem ipa me je vprašala, kako je z mojo ljubeznijo do Nine Konstantinovne (Feld-šerjeve). Zopet sem ji povedal, da hočem prej zaključiti izpite, kot se bom oženil, mogoče pa da bom še odšel v vojsko kot prostovoljec, na pomoč Srbom. »Potem ste kot junak iz Ane Karenine, ki je tudi šel na pomoč Srbom.« V ostalem moje ravnanje in moje namene odobrava in mi vošči mnogo uspeha. Tedaj je prišel iz salona ravnatelj in me vprašal, če bi šel rad domov, kar sem potrdil. Ravnatelj je takoj uredil, da me je odpeljal domov hlapec Klimenta Ivaniča. Ravnatelja sem videl komaj drugi dan popoldne in me je povabil na partijo šaha. Pri tem mi je povedal, da sem prejšnji dan ko-
VRATARJA: Žerjal Mario in Bel Waller;
BRANILCI: Kuret Silvan, Gerli Herman, Krnice Marino, Slavec Vojko in Gaburro Walter;
NAPADALCI: Zahar Branko, Bandi Fabio, Čuk Igor, Kocjan Boris, Krmec Viljem, čuk Mario in Slavec Igor.
Tudi mladinci kriške Vesne so v prvi tekmi proti moštvu Esperia slavili gladko zmago z 2:0. Nastopili so v sledeči postavi: Gruden; Košuta D., Ver-ginella; Bogateč, Germani, Fazza; Košuta, D’Avan-zo, Bedin, Sulčič E., Crismani.
Moštvo trenirata novi trener Schillani in Rado Cahariia. V prvi tekmi je mlada kriška ekipa pokazala že zavidljivo vigranost in disciplino na igrišču. Če bodo mladi Križani tako tudi nadaljevali, bodo pripravili svojim vaščanom še marsikatero veselje .
misiji za ureditev Besarabije v mnogočem razčistil pojme.
☆
S tem se zaključujejo zanimivi spomini inž. Josipa Rastje iz ruskega vojnega ujetništva. Končajo se pa nekako na polovici. Pisatelj je namreč imel v osnutku še bolj zanimivo nadaljevanje o čudovitih zaplet-l ja jih in doživljajih, ki so ga vodili preko Rusije in daljne Sibirije skoraj okoli sveta na solunsko fronto kot prostovoljca. Kol tak se je udeležil bojev na Kajmakialanu, preboja sovražne fronte in zmagoslavnega pohoda, z zavezniškimi armadami
Z utripom zmage, bi se zaključili spomini slovenskega vojaka v prvi svetovni vojni, ki so zbudili izredno zanimanje posebno starejših hravcev.
Prenagla smrt pa je našemu doživljajev polnemu inženirju izvila perd iz rok. Ti.spomini pa ostanejo kot zadnje pisano delo moža, ki je posvetil svojemu narodu svoje vsestranske moči.
npomim piuo, hu&toui/ie uofi/ie
■ ■ ■ 112 ■ ■ ■ ■ ■ ■ V RUSKEM UJETNIŠTVU«  .Inž.	J.	R.	■	■	■
i
ZGODBA
-- Bučk
		O	rt	O	
		C 4*5	s	4*5 >U 3	
		O	J5	CO	
J*		,	13		
"o G 4*5		u a rt N	TJ JS 2	3 45 rt	
O			N rt	Ih	
		3	Ih	C/)	
N					
O			<U	rt	
4*5		C	•■—j	00	
c/)		o		o	»
			3	c	‘
2	vi rt		E	rt	45 O rt a
N d)		d)	«.	c/) d) Ih	T3 d>
>N 12
>c/> n
D 'O
o
(D >V)
K/l >(/)
00 d) rt
^ rt
O rt
o
..-4 >C/)
'c o -*-» w
31'g
■S - £ o S S M « . >U^ c
3 0
n o
'fjTtrtk
i i x\
<U rt a
id TJ
o O) rt
C <u
Oj N	>rH
! o
i
I >c/i H
, >o .y ■
! O
1-s a
is* '•S E
% 2' 45 rt ^
'o 13
>c/j
D
22 £: e«. "O .
Ih
£ a c
—. *-■ rt rt
C h
.4. 3 m Jr 4d Ji/S
a>o •-
3 b
JH W a 15 .
'S.g
a oo rt
Btj
•n T) 3
? *h O rt
a I o
O >t/j
c 5^
d) g d)
o o .H
a > •*-> o o
^ 00 rt d)	'G
•'-> G
=3 o Si
B «
_ XI T3
G Q <D
:: * o
s«b 3 ^
3	d)
M «6 “ « 3^,UN Žj 3	00
«.£, P.-H
d25
rt C O
1> . jj{ .2, S rt
.^h rt >
b >CJ o
-ul
ii > 1/3
“ ■§ s
"S g
o - s
4*5 3 ■£ rt O rt n
32 ^
n ”3 ^
•fm 3 s; S §
’ ^Sb
i
j 22 3 d »os S
3 >- ^3 o, > .P. ST • a o
! ^ rt o ■§ 'S
i'8:3w “ 2
i*3 5*s
.TJ 'O d) •-J O rt ^ G
i	+->	V)	C/5
) r* O « C3 d)
j .5 H > a tj
* O ■