IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 8 9 1 ŠTEV. 2. „ FEBRUAR 1040 LETO XTX. Delavec in Hafner Delavcu je izobrazba nujno potrebna. Brez nje si delavec skoro ne inore zboljšati svojega gmotnega položaja; brez nje se tudi ne more uvrstiti v človeško družbo, da postane njen vreden in spoštovan člen. Izobrazba pomeni za delavca njegovo edino premoženje. Kmet ima svojo zemlljo, ki ga v vsakem primeru redi. dobro ali slabo, kakor jo pač zna obdelovati. Grunt je dota. ki jo kmet lahko zapusti svojemu otroku, četudi za njegovo izobrazbo ni skrbel. Delavec pa svojemu otroku navadno ne more zapustiti druge dote. kot čim bolj skrbno izobrazbo. Dokler je delavec živel v nevednosti, se ni zavedal svoje sile in vrednosti, ki jo ima njegovo delo za njegovega gospodarja pa tudi za vso družbo. Bil je stroj, ki ga je gospodar izrabljal, kakor izrablja svoje mrtve stroje v fabriki in jim daje le toliko olja. da se ne ustavijo. Prav tako je tudi delavcu plačeval za njegovo silo in moč. ki jo jo izrabljal, le toliko, da je delavec mogel živeti, da njegova sila ni opešala. Za delavca kot človeka se gospodar ni brigal, ker se le-ia, v svoji nevednosti, sam svojega človeškega dostojanstva ter vrednosti svoje sile ni zavedal. Kjer in kadar pa se je delavec začel izobraževati, so se tudi izboljšali nje-^ izobrazba Krista govi življenjski pogoji. Če živi danes marsikateri delavec v takih pogojih, da ga zanje zavida kmet gruntar, se mora zahvaliti le delavski izobrazbi. Morda ne vprav njegovi osebni izobrazbi. ampak izobrazbi vsega delavskega stanu sploh. In če naj kdaj delavec uresniči svojo tiho ali tudi glasno željo, da premaga kapitalizem in preneha biti proletarec, bo to dosegel le z izobrazbo. Zakaj kapitalizem in proletariat sta si nujno povezana med seboj. Kjer ni kapitalizma, tudi ni proletariata in kjer ni proletariata. tudi ni kapitalizma. V krajih, kjer se izobraževalno delo med delavci lepo razvija, je delavec že skoraj nehali biti proletarec, tisti nesrečni človek, katerega usodo vsakdo milluje, in ki ga nihče ne spoštuje. Tam je ta beseda izgubila svoj mračni prizvok. V teh krajih je delavec postal že delavski meščan, ki se zna uveljaviti v človeški družbi in ga zato družba tudi spoštuje ter ceni. Delavec se pomena izobrazbe zase iii za svojo družino tudi zaveda in jo v splošnem ceni. Ravno v Sloveniji vidimo, da se kulturno izobraževalne organizacije vseh vrst najlepše razvijajo prav v industrijskih krajih. Res pa je tudi, da so ravno dellavcu ■.dani najboljši pogoji za njegovo na- dal j njo izobrazbo. Medtem ko mora kmet zlasti poloti delati od ranega jutra do poznega večera in komaj kdaj v nedeljo najde urico tihega oddiha, ki jo more posvetiti izobrazbi svojega duha in srca, pa je Zii delavca slkoro že povsod vpeljan osenturni delavnik. t'e porabi osem ur za spanje in počitek, 11111 še vedno ostane osem ur. ki jih lahko posvet i svojemu lastnemu življenju, to je življenju doma in v družini in svojemu lastnemu oblikovanju. C asa ima torej dovolj, da se more izobraževati. Pa tudi ostala človeška družba ceni pomen delavske izobrazbe in mu jo skuša omogočiti. Delavska izobrazba ima danes pni nas samo enega velikega sov ražnika, to je alkohol. Delavcu, ki se je predal pijači. ni mar lastnega oblikovanja. Svo j prosti čas zapravlja po gostilnah, na-mesio (hi bi ga drugje koristneje uporabil zase, za svojce in za družbo. l'o drugi strani pa je ravno izobrazba tista velika sila, ki delavca odvrača od pijančevanja. \ delavskih krajih, kjer je kulturno izobraževalno delo lepo razvito, je pijančevanji' že skoro izginilo in ti kraji izgubljajo ono mračno sliko, ki so jo svoj čas nudila delavska naselja. \ takih krajih prebije lahko delavec svoj prosti čas v lepem delu v svojem društvu, namesto da bi posedal po gostilnah in tam zapravljali svoje zdravje in svoj denar, t e mora delavec tudi v raznih izobraževalnih društvih plačevati svoj članski prispevek iu s tem nekoliko prispevati k član sik i izobrazbi, ta denar gotovo v nobenem primeru zanj ni izgubljen, marveč je naložen na v isoke obresti. Izobrazba pa je dvojna: šolska in pošoilska. Delavec in šola. Svojo prvo izobrazbo dobi delavec — kakor vsak človek sploh — v ljudski šoli. Ljudska šola je ustanova zadnjih dveh stoletij in je nujno nastala iz spremen j enega živ I jen ja. odkar se je svetu porodila industrija. Pred nastankom industrije je človek doraščal le v družini. \ njej se je vraščal v družbo in v njej se je ob očetu, ma- teri in starejših bratih ličil vsega, kar je za življenje rabil. Industrijsko delo pa je razbilo družino. Delo in družina sta bila odslej ločena in otrok sini mogel več v domači hiši učiti tega. kar je za življenje rabil. Zato je nu jno. da je družba ustvarila ustanovo, ki naj nadomesti otroku učenje, ki mu ga domača hiša ni mogla več dati. Poleg učenja je pa morala šola prevzeti nase tudi velik del vzgoje, ki jo je prej vršila cerkev. Z. nastopom industriji' se je raztrgala notranja vez družine. \ velikih mestih in industrijskih krajih je bil delavec pogosto brez doma in brez vsake trdne življenjske opore. Cerkev, ki je prej z besedo in zakramenti posegala v življenje slehernega človeka in ga duhov 110 obliko val a. je zdaj zgubila sv oj vpliv na vidiki) množico delavstva, ki ni imela nikogar več, ki bi jo duševno vodil in vzgajal. Zato je moral tudi del te naloge preiti na šolo in tako je bilo nujno, da je šola postala velika učilnica in vzgojevalnica človeštva. Odtod njen velik pomen, ki ga ima in ga nujno mora imeli v življenju družbe in v oblikovanju vsega človeškega rodu. Dandanes sicer vsepovsod slišimo tudi pri nas. da šola ne vrši svoje nalogi' tako. kakor bi jo morala in kakor to družba od nje pričakuje. Res (bi je danes naša ljudska šobi v vidikih težavah, res je tudi, da svoje naloge no vrši tako. kot bi jo morala in kakor bi jo hibo. Vzrokov. katerih je več. Iu no moreni podrobneje navajati. Omenim na j itu le eu veliki vzrok, i/ katerega prihaja to splošno nezadovoljstvo v našo šolo. lii vzrok jo napačno pojmovanje nalogi-. ki naj jo šola vrši v družbi. Kmet zahteva, da mora šola vzgajati bodoče kmeti-: po njegovem mnetnju naj bi ljudska šola postala strokovna šola Zii vzgojo bodočih kmetov. Prav tako pa zahteva delavec, da se šola v industrijskih krajih spremeni v delavsko strokov no šolo, v kateri se bo mali učenček vzgajal za svoj ]xidoči delavski poklic. \ endar to iti iu nikoli ne more biti naloga ljudske šole. \ l judsko šolo prihajajo otroci iz vseh slojev, iz vseli poklicev. Nobenemu ni že v teli Iclih določeno. kaj bo iz njega poslalo, kakšen poklic si bo v življenju izbral. Kmečki otrok bo lahko kdaj postal delavec, rokodelec, obrtnik ali se bo posvet i I inteligenčnemu poklicu. Pra\ tako pa si bo nemara delavski otrok izbral drug' poklic, kakor ga ima njegov oče. in je io dostikrat celo želja očeta samega. Zato bi bilo gotovo napačno in krivično, če bi šola na kmetih vzgajala samo bodoče kmete, a šola v industrijskih krajih samo bodoče delavce. Kdor le malo premisli, bo sam spoznal, da to ni in ne more bili naloga ljudske šole. Drugič pa je4 mali učenec, ki obiskuje ljudsko šolo. tudi še premlad, njegov duh še premalo močan, da bi mogel s pridom slediti posebnemu strokovnemu pouku, kakršnega zahteva od človeka priprava za določen poklic. Zato je in nujno mora bili naloga ljudske šole le ta. da da učencu temelje za nadaljnjo izobrazbo, bodisi za izobrazbo po raznih višjih in strokovnih šolali ali pa za samoiz-obrazbo po knjigah, predavanjih in drugih pripomočk i h samo izobrazbe. Edino, kile more in mora dati šola otroku v tej smeri je to. da zbudi v njeni ljubezen do dela. ki redi njih starše, in do okolice, v kateri dorašča. Priznani, da v tej smeri naša šola posebno v delavskih krajih doslej ni povsod vršila svoje nalloge. Delavskemu otroku smo govorili in peli le o teži dela. o mraku, prahu in dimu, v katerem mora delavec preži veti svoj dan. o suženjstvu, ki mu je delež ob stroju. \ endar pa ta krivda ne zadene samo naše šole, marveč je la duh vladal v zadnjih letih skoraj po vseh šolali v Evropi, ki so ga vnesle vanje neke svetovno nazorne in politične stru je. ki so za svoj razvoj rabile nezadovoljnega. revolucionarnega delavca. Kmečka šella temu vplivu v splošnem ni zapadla. Kmečki otrok bere v svojem šolskem berilu o lepoti kmečkega dela. o zornih j utrdi, o lepih večerih, o tem. da je kmet kralj na svoji kmetiji. Učitelj, ki se je, vsaj deloma, vživel v vas in v življenje na vasi. skuša malega učenca vpeljati v lepoto tega dela in v le- poto narave, v kateri se to delo vrši. I a duh bi moral zavladati tudi v naši delavski šoli. Saj ima tudi industrijsko delo v sebi velike lepote. Kakšna čuda ima v sebi kepa premoga, ki jo dviga iz. zemlje rudar, ki kakor krt rije po temnih rovih. Sončna sila milijonov let je stisnjena v njej in po rudarjevi reki bo dana v promet, da bo služila človeštvu: gonila bo stroje, grela tisočerim revnim ljudem v zimskih dneh mrzla stanovan ja, gnala bo parniike preko daljnih morij in prevažala blago iz kraja v kraj. In mrtvi košček železa, ki ga ima v rokah tovarniški delavec! Kaj vse bo postalo iz njega? Ali morda stroj, ki bo tekel v tvoriiic.i noč in dan iu vedno znova ustvarjal nove dobrine človeštvu. Ali morda železnica, ki bo s silno brzino hitela iz kraja v kraj. In vsa ta velika čuda pomaga ustvarjati delavec s svojim delom. Ali niso v tem silne, nepojmljive lepote iistega, ki se zna v svoje'delo vživeli. Kako ne bi vzljubil lega dela človek, če pomisli, kakšna sila in moč je v njegovih rokah. \ zbudili v otroku smisel za vse le lepotic je naloga delavske šole. Nujno je treba, da izgine ona mračnost in lennio gledanje, ki zdaj vlada v nekaterih delavskih krajih. Kes ti kraji niso tako mračni iu revni zaradi dima in prahu, ki jih napolnjuje, marveč le zaradi pomanjkanja sončne misli in vedrega gledanja v svet in na delo. Delavec je v splošnem spoznal vrednost šele za svoje otroke in ji je po večini naklonjen. Živela sem dalj časa v večjem industrijskem kraju in moram priznati, da je bilo tam delo v šoli prijetno in lepo, kakor malo kje drugod. \ vseh dolgih letih nisem imeila niti enega spora s starši otrok. Otroci so prihajali redno v šolo, bili so preskrbljeni s šolskimi potrebščinami. starši so se brigali za to, kako se njihovi otroci uče. Da, tam sem doživela, kakor nikjer drugje, da so se zlasti očetje zanimali, kako njihov otrok napreduje v šoli. Pri večini otrok je bil oče listi, ki je skrbel, da se je otrok učil, da je pisal svoje naloge in mu je tudi sam pomagal pri učen ju. I o je dober vpliv tega, da je delavec Je po osem ur dnevno zaposlen v tovarni in ima potem čas. da se briga za svojo družino in za svoj dom. Tako skušajo čim bolj izrabiti dobroto, ki jim jo je dala družba z ustanovitvijo ljudske šole. Delavec in njegova nadaljnja izobrazba. Z izstopom iz ljudske šole. za delavskega kakor za vsakega drugega otroka, izobrazba še ni končana. Nenehno se mora še nadalje izobraževati in samega sebe izpopolnjevati. Nadaljnja izobrazba pa je dvojna: strokovna (lahko bi ji rekli eksistenčna), ko izobrazuje svojega duha in svoje srce, da je vreden in dober člen človeške družbe. Strokovno izobrazbo nudijo delavcu razne šole. ki jih deloma vzdržuje država aili druge javne ustanove, deloma pa tudi razne delavske organizacije. Meščanska šola. gimnazija, nadaljevalne in obrtne Išoile, tehniška šola, razni večerni tečaji, vse te ustanove imajo namen pripomoči bodočemu delavcu do tistega znanja, ki ga bo rabil pri svojem delu ob stroju ali v rudniku, aili pa pomagati delavcu, ki ima že svoj kruh, da si svoje znanje še izpopolni. Ponekod ustanavljajo industrijska podjetja tudi svoje posebne šolle, da v njih strokovno izobražujejo delavstvo, ki ga rabi jo v svoji industriji. Tako je svoj čas vzdrževala KID na Jesenicah svojo posebno industrijsko nadaljevalno šolo: tvornica v Borovem ima svojo šolo: znane so tudi razne rudarske šole pri nas lin v inozemstvu. V prav zadnjem času se nam obeta v Sloveniji delavska izobraževalna ustanova, ki je gotovo najboljše, kar je delavcu mogoče nuditi za njegovo stanovsko izobrazbo, to je delavska strok, šola, ki jo ima natnein odpreti Delavska zbornica v Ljubljani. Ta šola bo imela pred raznimi večernimi tečaji in obrtno nadaljevalnimi šolami to prednost, da je učenci ne bodo obiskovali samo izven svojega delovnega časa, marveč bodo za čas, ko bodo obiskovali to šolo, oproščeni drugega dela in bodo tako lahko posvetili svoj čas in vse svoje sile samo svoji izobrazbi. laka šola je višek, kar se je dosedaj ustvarilo v prid delavske izobrazbe. Vse to ustanove, ki smo jih zgoraj našteli in poleg tega še mnoge druge, ki jih nismo omenili, ker pri nas ne pridejo toliko v poštev. imajo v prvi vrsti namen pomagati delavcu v njegovem delu za obstanek. Vendar pa samo ta izobrazba delavcu ne bi zadoščala. kakor gola stanovska izobrazba nikomur drugemu ne bi zadoščala. ker se noben stan ne more postaviti izven človeške družbe in živeti zgolj za svoje koristi. Zato je kakor vsakemu drugemu tudi delavcu potrebna neka občečloveška izobrazba. v kateri tudi potem, ko si je že priboril svoj obstanek, nenehno izobrazuje svoj um in svoje srce. Ta izobrazba ima in mora imeti namen: v členiti človeka v družbo, da bo njen koristen in spoštovan člen. Potrebo take izobrazbe so že pri prvih počet-kih spoznali vsi veliki vzgojitelji narodov in vzgojitelji delavcev so temu načelu še posebej skušali dati živ l jenje v delavskih krogih in organizacijah. Prve temelje taki izobrazbi je dal slavni vzgojitelj Pestalozi, čeprav se le-ta v tistih časih še ni mogel posebej ozirati na delavstvo, ker takrat ta poseben stan še ni obstojali. Po njegovih načelih je gradil posebno Grundtvigt na Danskem svoje slavne visoke šole. v Nemčiji pa je zlasti Kolping skušal po zgledu (irundtvig-tovih visokih šol ustvariti visoke šole za delavstvo, in sicer po načelih katoliškega vzgojnega nauka. Katoliški vzgojni nauk ima svojo staro tradicijo. Po tem nauku je vzgoja človeka vzgoja k podobnosti do Boga. Iz tega nauka je Kclping črpal svoje temelje za svoje visoke šole in za delavsko izobrazbo sploh. Zavrgel je golo umsko prosvetl.jenost. kakor so jo razširjali mecl svojimi pripadniki zlasti privrženci Marxovih naukov in je zahteval, da mora biti cilj vsake delavske izobrazbe n ravni dvig človeka, pridobitev možnosti, da vestno in v polni meri izpolnjuje nalogo na mestu. na katerem je postavljen, zato je podobno delavstvu iudi veliko pouka o družbi, o njenem razvoju, o pogojih njenega obstanka in o v logi, ki jo ima v tej .družbi Bog in njegove ustanove na zemlji. Pri nas je položil temelje delavski izobrazbi Krek. kakor je ]>t»ložil le-melje izobrazbi naroda sploh. Prvo izobraževalno društvo, ki ga jo ustanovil. jo bilo Društvo tobačnih delavk. Pozneje so so izobraževalna društva po njegjov i zamisli razširila po vsej Sloveniji. Ker pa jo bilo takrat slovensko ljudstvo po večini še kmečko. je bilo nujiuV da so vsa ta društva imela pretežno kmečki značaj in so se predvsem ozirala na potrebo kmečkega ljudstva. Danes so pa Slovenija vodno bolj industrializira in so bo najbrž v bližnji bodočnosti še bol j. Kl jub v som umetnim zaprekam, ki jih nekateri postavljajo temu razvoju. tega 110 bo mogočo preprečiti, ker ta razvoj je nujen za deželo, ki nima zadosti zemlje, primerne za obdelovanje. da bi mogla svoje prebivalstvo preživ l jati. I ako postaja delavec vedno bolj važen člen slovenskega naroda. Doslej smo bili vajeni, da smo govorili le o kmetu kot /stebru sloven -koga naroda. Gotovo bo to ostalo ros tudi še za bližnjo bodočnost. toda v razvoju, kakor ga doživlja naš narod, ta steber sam ne bo mogel držati našega naroda pokonci. Polog njega so bo moral postaviti delavec kot važen in pomemben člen naroda. In tako bo v bližnji bodočnosti ravno delavcu pripadala važna naloga v živl jen ju našega naroda. I o veliko nalogo pa bo mogel rešiti samo umsko in srčno izobražen človek, /ato morajo naša prosvetna in izobraževalna društva zlasti v delavskih krajih poglobiti svoje delo. Delavcu je treba mnogo strokovne in umsko izobrazbo. da se bo spoznal sredi številnih krivih naukov, ki 11111 jih posebno v novejšem času ponujajo od v sidi strani in ki so preneseni k nam večinoma iz tujine, da bo ločil krive preroke od svojih pravih učiteljev in prijateljev. I roba pa 11111 j o še mnogo srčne izobrazbe, da bo postal kulturen človek, kar je višek vsega, kar moremo od človek a v življenju pričakovati. Kulturo pa more človeku dati le izobrazba, ki jo blaži vera. Dve veliki svetinji ima slovenski narod: narodnost in vero. Do sedaj smo stavili svoje upanje v kmeta, da bo 011 ohranil našemu narodu ti dve svetinji. Zdaj pa so temu mora pridružiti tudi naš delavec. In izobrazba naj bo tista velika sila. ki bo delavcu omogočila, da bo poleg svojega dela vzljubil ludi ti dve veliki svetinji in postati tako ros steber, da naš narod tudi v času preizkušnje ne bo propadel, temveč st' bo vedno dvigal in rastel med drugimi narodi. Opomba. To predavanje »Delavec in izobrazba ni samostojno predavanje. Zamišljeno je kot del predavanja dr. Brum-na kmet. izobrazba in šola« in je izpopolnjeno le na tistih mestih in toliko, kolikor se nanaša na delavca in na njegovo izobrazbo. Po načelih št i ril etike, kakor si j<> .i«' zamislila Prosvetna zveza za svoje bodoče delo. imajo ta predavanja nalogo (lati poslušalcem le tvarino iin misel, o katerih naj bi -na prosvetnem večeru razpravljali. Zato so tudi v tem predavanju nekatere misli lo nakazano in nepopolno podane. Zlasti velja to o odstavku »Delavec in njegova nadaljnja izobrazba«. Voditeljski tečaj in občni zbor Slovenske prosvetne zveze v Celovcu lili božični dan je bil. ko so so v prostorih Slovenske prosvetne zvezo v Celovcu zbirali krajev ni vodje kulturnega življenja slovenske narodne družino, da si osvojijo in potrdijo misli in smernice za svoje predsto-ječe, odgovornosti polno delo ier za- držanje in da času in prilikam primerno manifest i rajo svojo zvestobo narodu, kateremu pripadajo po krvi in duši. in državi, katere zvesti državljani so. Odziv na vabilo k dnevu slovenske prosvete v Celovcu je bil nenavaden, moška in ženska mladina je zastopala prav vse kraje dežele, koder biva slovenska narodna družina. sivolasi narodni delavci se niso mogli načndili številu in gorečnosti vrstam mladih delavcev. Osrednji odbor pa je smel z zadoščenjem ugotavljali strn jenost i,11 disciplino zavednih koroških .Slovencev. Še zunanji okvir zborovanja je bil primeren: na pročelju okinčane dvorane j t- v velikih črkah blestel Župančičev verz Moj narod star je težkih tisoč let. moj narod moder je ko kralj Matjaž'. Voditeljski tečaj. Pečaj je izpolnilo dvoje predavanj, kratkih, nazornih, sledeči razgovor jih je dopolnil. Kulturni stiki med Nemci in južnimi Slovani je bil naslov prvega. Predavatelj — urednik Mladega K<>-rotaina« — je segel nazaj v pradavno zgodovino, ko so imela arijska plemena še svojo skupno domovino, in v številnih besednih primerih nakazal s ličnost izrazov pri Nemcih in južnih Slovanih. Sledeča soseščina obeli ljudstev na evropskih tleh je imela za naravno posledico, da sla se soseda medsebojno vedno bolj spoznavala in medsebojno vplivala na razvoj. Cesto so bili medsebojni stiki tudi nehoteni. Nemški protestantizem je Slovencem posredno izpod o v al prvo slovensko knjigo, tiskano v slovenskem jeziku v nemškem mestu I Uibingen. Poba književne romantike je oba naroda zavestno povezala. Goethe, brata Grimni. Ilercler so se navcluiševali nad narodnimi pesnitvami jugovzhoda. France Prešeren je bil prijatelj nemškega pesnika Anastazija Griina, pod vplivom predvsem nemških pesnikov se je razvijal njegov silni talent. Edinstveno je prijateljstvo velikega Goetheja z ženijal-nini Srbom \ likom Karadžieem. Minilo stoletje, stoletji' narodnega preporoda med južnimi Slovani, je prepolno dokazov, da si na rod i-sosed je trajno medsebojno posredujejo sadove svojih kultur, če se ima slovenski narod prav mnogo zahvaliti nemški srednji in visoki šoli. se je na drugi strani oddolžil s svojimi sinovi, ki so množili nemško kulturo, da se omenita samo naravoslovec Jožef Štefan in kartograf Blaž Kocen. Predavatelj je končno segel še v najnovejšo dobo in se pri tem dotaknil tudi izvanred-110 uspešne nemške književne razstave v Belgradu in njenih odmevov med Jugoslovani. Kulturna zgodovina slovanskih ljudstev je bil naslov drugega predavanja. Predavatelj je uvodno nakazal izredne sličnosli narodne zgodovine slovanskih (ljudstev. Usoda jim je naklonila dolga stoletja srčnega in razumskega zorenja. Ni jih rada obremenjevala s posli zunanjega urejanja in upravljanja kot bi jih hotela pridržati za dobo. ki bo v znamenju nove kultu riiosti. I ako zveni pri Slov akih v prek močna lirična, čustvena struna, njihova književnost je prepolna srčnih izlivov, mladostnega ognja in še nenavadno zdrave intuicije. Na v prav svoj način doživljajo slovanski narodi svel v sebi in okoli sebe. po svoji cluševnosti že danes prispevajo svoj delež k ustvaritvi nove. razumarsit vu odmaknjene Evrope. Živahni razgovor, prepleten z vedro pesmijo, je dopoldanske prosvetne urice zaključil. Občni zbor S. P. 7.. Krepka Adamičeva Kaj ti je Mojca . podana po trielesetelanskem osrednjem pevskem zboru, ga je otvorila. Podpredsednik g. Janko Ogris je nato ugotovil, cla je od v zvezi včlanjenih društev navzočih članic, izrazil je veselje, da dosega število zastopnikov nad 200 oseb. in podal zborov spored. Mladi, krepki Bilčovščani so uvodni pesmi dodali par sočnih svojih pesmic, nakar je podpredsednik v jedrnatem in gloibokt in govoru nanizal število vzpodbud in opominov za novo delo v novem Slovenskem kulturnem društvu . »Naloga slovenskega kult. društva«. spieler. Janežič. Vdajat' Ziljski Slomšek. Jarnilk in še slo drugih .slovenskih velikanov ga je gradilo. I)a bi ne bilo le-teh. mi bi se ne shajali več na prosvetnih dnevih. Od teh mož smo si navzeli idealizma, s katerim smo prebrodili nedavno dobo. ko se je ljudstvo že vpraševalo: ali smo še Slovenci? Prosvetna zveza, oprta na krajevne organizacije in njihove vodje. je zastavila vse svoje sile iui danes stoji pred nami nova slovenska prosvetna organizacija z. novimi pravili in novim ustrojem. Sicer kulturno društvo, kot prostovoljna, od krajevnih prilik zavisna organizacija, ne bo nikakor mogla odpomoči vsem ne-dostatkom našega kulturnega življenja. vendar bo njeno delo dajalo vsemu narodu dovolj moralnih sil, da pod težo razmer ne bo omagal. Ob vsaki priliki ima narod dolžnost, da z delom dokazuje svojo voljo do življenja, i o vol jo dokazuje najbolj primerno z neumornim in discipliniranim prosvetnim delom, ki je naj-hvalcžiiejši kos narodnega življenja. Državna oblast je nova društvena pravila potrdila. Njeno potrdilo nam mora biti ukaz. da se v pravilih predvidenih kulturnih svoboščin v polni meri poslužinio! V sako, tudi najmanjše delo v prosveti — in naj si je skt •omna deklatnacija. kratka pesmica, mala igrica, ena sama knjiga, ena sama pobuda in prošn ja rodi svoj ••ad in bogati našo duše vnos t. Vse delo pa naj sloni na temelju iskrene domače vernosti, ki ga bo duhovno bogatila in niti vtisnila pečal veiko-traj nosti. »Čuvajino slovensko dostojanstvo«, je bil naslov drugega govora, podanega po prosvetnem tajniku. Naj nanizamo iz. njega nekatere glavne misli: »Pred 1500 leti je naš rod posedeli to zemljo, koder se danes nahaja. S svojim delom, s isvojo kulturnosljo ji je vtisnil svoj pečat. I udi zemlja je vtisnila svoj značaj njegovi duše vnost i in še njegovi postavi, kulturno pravo koroških Slovencev je zasidrano v njihovi tisočletni zgodo- vini. ki je polna dokazov slovenske narodne volje: od dobe ustoličevanja preko stoletij turških vpadov in zoreče kmečIkoHstanovske zavesti v dobo preporoda evropskih narodov in zavestne kulturne rasti slovenskega ljudstva. Svojemu narodnemu dostojanstvu je koroški Slovenec dolžan, da je čuvar prebogate kulturno-zgo-dovinsike tradicije, kajti v njej je v korenin jena njegova slovenska zavest. Svojo državljansko zvestobo izvajamo koroški Slovenci iz narodne zvestobe. S solidnim gospodarstvom na kmetijah, z. zdravimi, mnogoštevilnimi družinami, z. dejavno pomočjo revni m in ubožnim. z rednim plačevanjem javnih bremen in letos še s stoodstotnimi odzivom slovenskih lanlov in mož k vojaškemu službovanju. dokazujejo koroški Slovenci dan za dnem svojo državljansko zvestobo. Zato so lokalni očitki politične nezanesljivosti koroških Slovencev docela neosiiovani in brez vsake podlage. \ najkrajši dobi bo Slovenska prosvetna zveza po vzorcu lanskega leta g. notranjemu ministru tolmačila iiarodiio-kultuimi razvoj koroških Slovencev v drugem letu njihove politične pripadnosti k \ oliki Nemčiji. Vse svoje duhovne, duševne in gmotne sile hoče slovenska narodna skupina odslej v še večji meri posvetili narodno->kuliui ni samopomoči. Previdnost, ki dodeljuje vsakemu narodu njegovo posebno nalogo, nas bo ohranjala in varovala, dokler bomo prinašali na žrtvenik svoje kulture svoj idealizem, svojo nesebičnost in svojo železno disciplino.« Poročilo tajništva in odsekov. Iz podanih poslovnih poročil posnemamo nekatere podatke: Zvezin smoter, naj ostane kulturno življenje in delovanje koroških Slovencev neokrnjeno in neovirano na zunaj, solidno in zdravo na znotraj, je bil vrhovno načelo vsega delovanja. Za sredstva so služili ust men i stiki z društvenimi vodji v okviru okrožnih sestankov, gostovanja z govori, okrožnice, tečaji in prosvetni kotiček po- litičnega tednika. Meseci krizo v društvih so premagani. pniinerno zunanjim prilikam in času se novo delo že razvija. Dočini je delo osrednjega (ajnii.štva osredotočeno na splošno I > ros veto, vršijo strokovne naloge odsek za mladinsko izobrazbo, pevski in draniatski. dekliški in gospodarski odsek. Poverjeniki so svojo dolžnost v polni meri. kakor je položaj dovoljeval, vršili in doprinesli, da se posamezne prosvetne discipline razvijajo v določenem praven. I ako si načelo Pomagajmo si po svojih močeh in Bog nam bo pomagal . v oči-gled dobri volji osrednjih in krajevnih odbornikov utira svojo pot v naj-odda! jene j še plasti slovenske družine. Blagajniškemu poročilu in živahnemu razgovoru med slučajnostmi je Društva, odseki \ zadnji številki \estnika je bil priobčen tekmovalni red za zbiranje prispevkov za .Slovenski dom v Ljubljani. I)a bi se delo čimprej začelo in z uspehom vršilo, je Prosvetna zveza poslala društvom sledeče okrožnice: Okrožnica št. 4. Ljubljana. 2». I. 1940. I ekom letošnjega leta se bo začel zidati v Ljubljani Slovenski doni. Ne bo to doni ljubljanskih prosvetnih društev, temveč doni celokupne naše organizacije. I u bodo našle svojo streho Prosvetna zveza. Zveza fantovskih odsekov, Zveza dekliških krožkov. Ljudski oder, Slomškova družba. Slovenska dijaška zveza. Slovenska krščanska ženska zveza in Katoliška akcija. Pomen tega doma za vso Slovenijo je ogromen. Bližajo se trenutki. ko se bodo uresničile želje, ki desetletja gore v naših srcih, da dobimo svojo avtonomno Slovenijo. Kako bo v bodoče izgledala ta Slovenija, zavisi v veliki meri od naših organizacij. Kakršni bodo graditelji naše domovine, takšno življenje bo zavladalo po naših dolinah, gričih in ravninah. spet sledila pesem, nakar je viharno pozdravljen, povzel kratko besedo, med šolskim letom službeno odsotni, predsednik S. P. Z. g. dr. Joško I i-schler. \ več nazornih primerili je nanizal vrline nemškega ljudstva — njegovo spoštovanje narečja, globoko u koren i n jenost z zemljo in še njegovo iskreno duše v nos t — in jih priporočal v 'posnemanje. Globok vtis so v udeležencih napravile besede vrlega rojaka, ki po svojem poklicnem delu kot noben drugi izmed nas no pozna nemški svet in njegovo prednosti. Po- zaključnih podpredsednikovih besedah je vstala vsa dvorana in v mogočnem zboru je večnoilepa Ninav čriez jizaro izzvenela v glasno zaprisego novega, svetega idealizma. in krožki pozor! \ bodočem donill se bodo vršili stalni leča j i za voditelje prosvetnih društev, fantovskih odsekov in voditeljice dekliških krožkov. A se centralne organizacijo večkrat ne morejo pomagati edinkam po deželi v taki meri. kakor bi želele in to zaradi pomanjkanja prostorov za zvezno tečaje. Iu bodo zajemali iz virov pravi' krščanske omike, ki bo slonela na načelih katoliške Cerkve, vsi delavci na polju izobrazbe, ki bodo delali po prosvetnih društvih, odsekih, zadrugah. po župnijah in občinah. Poleg tega bo Slovenski dom spomenik pokojnemu dr. j. Lv. Kreku, očetu našega prosvetnega, zadružnega in političnega gibanja. Zato pa smo poklicani v si brez izjemo, da pomagamo graditi Slovenski (lom. \kcijski odbor v Ljubljani je razpisal tekme za prosvetna društva v nabiralni akciji za Slovenski dom v L jubl jani. I ekme smo priobčiili v I. številki \ostnika za leto I94'0. na strani S.. 9. in 10. Način tekmovanja je tako prirejen, da je možno, da dobi nagrado tudi najbolj revmo in najmanjše prosvetno društvu v katerem koli kraju našo škofije. Društva so razdeljena po okrožjih iin to \ štiri glavne skupine. Posamezno društvo pa se oceiji po številu odsekov. Na ta način dobimo ključ, po katerem se bodo delile nagrade. Nagrade so praktične. Obsegajo kino aparate, skioptične. radio aparate, harmonije, žaromete za odre in celo vrsto knjižnih zbirk. le nagrade imajo namen vzpodbuditi člane društev. da skušajo s svojo pridnostjo z zbiranjem prispevkov koristiti tudi svojemu društvu. Vsako prosvetno društvo naj zbere iz svoje srede 5 člane, tako imenovani akcijski odbor, ki prevzame vso organizacijo za zbiranje prispevkov. \sako društvo naj dobro prouči načrt tekmovanja, ki je objavljen v I. številki Vestnika«, nato pa naj napravi načrt za zbiranje. Razni so načini. kako bo akcijski odbor prišel do čim lepše zbirke. .Navedemo jih samo nekoliko: 1. Akcijski odbor preskrbi predavanje o Slovenskem domu s skioptič-i)i 111 i slikami. Predavanje je na razpolago pri Prosvetni zvezi. 2. Določi naj igro, katere čisti dobiček nameni za Slovenski dom. 5. Stopi naj v stik s fantovskim odsekom. kateri naj v postnem času priredi akademijo in čisti dobiček prkloni akcijskemu odboru za Slovenski dom. 4. Naprosi naj dekliški krožek, da priredi 2"). marca materinski dan in mu prepusti čisti dobiček. 5. Obišče naj v svojem okraju premožnejše ljudi z nabiralno polo. kateri naj bi darovali po 100 in po 50 din. Na nabiralno polo zbirate lahko tudi manjše zneske. (>. Izbere naj izmed naraščaja fantovskega odseka in dekliškega krožka najbolj agilne in jih pošlje od hiše do hiše, cla zbirajo in prosijo za staro železje. To železje bo zbirala občina in plačevala po gotovi ceni. la izkupiček naj gre potem za Slovenski dom. lo so le nekateri načini zbiranja, ki se priporočajo akcijskim odborom. Do 15. februarja morajo vsa društva sporočiti imena članov Akcijskega odbora in poslati sporočilo, kako bodo v okraju svoje župnije vršili zbiralno akcijo. Nabiralne- pole dobite pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Vsak mesec naj potem poročajo, kako zbirka raste, lekniovanje bo zaključeno s 50. aprilom. Osrednje organizacije trdno pričakujejo in upravičeno upajo, cla ne bo niti enega društva, ki bi pri tem delu odpovedalo svojo pomoč. Z Bogom na delo! /a Zvezo fantovskih odsekov : dr. St. Žitko. I. r.. i. č. predsednik. Za Prosvetno zvezo: dr. Fr. Lukman, univ.prof.. 1. r.. t. č. predsednik. Za Zvezo dekliških krožkov : Albina Bajd, I. r.. t. č. predsednica. Nabiralna pola Kakor smo že v okrožnici štev. 4 opozorili, bo to doni naših osrednjih organizacij in ne ljubijankih prosvetnih društev, zato je dolžnost vseh organizacij, da izvedejo zbiralno akcijo, kakor je predvidena v f. štev ilki »V osinika« leta 1040 in v okrožnici išlev. 4. Do danes od Vašega društva še ni->mo prejeli naslova predsednika akcijskega odbora, ki naj bi vodil vso zbiralno akcijo. Prosimo, da izročite le- nabiralne- pole njemu, cla jih izroči uglednim in zaupnim osebam, da izvedejo zbiranje prostovoljnih prispevkov. Istočasno prilagamo tudi položnice. Skrbite, da bodo odseki priredili akademije. katerih čisti dobiček bo šel za njihove prostore v novem domu in za telovadnico. Poleg tega naj dekliški krožek priredi materinski dam. in naj čisti dobiček odstopi za »Slovenski doni«, društvo pa naj priredi še pred veliko nočjo igro v ta namen. Na ta način bo vaše društvo lahko z uspehom tekmovalo za razpisane nagrade, kakor so objavljene v L številki »Vestnika« letošnjega leta. Vsak znesek na poli mora biti vpisan s črnilom. kakor tudi podpis. Odbornikom za treznost \ Ljubljani si" je na novo poživilo društvo treznosti, katero želi stopiti v stik z Vami, da l)i tudi treznost 110 gibanje po naših društvih na novo zaživelo. \ si vemo iu obžalu jemo, da alkoholizem tako strašno gospodari nad našim narodom in povzroča toliko gorja. Ce narod res ljubimo, ne smemo in ne moremo tega brezbrižno gledati. Trdimo, da je med vsemi kulturnimi deli, delo za streznjen je naroda prvo in najpotrebnejše. Če pa hočemo proti temu tako razširjenemu in vkoreminjenemu zlu kaj izdatnega doseči, je treba, da pri tem sodelujejo vsi. ki morejo kaj pomagati. \ a še društvo je k temu gotovo poklicano. Zato vas prosimo, da posvetite temu delu vso tisto pažnjo in skrb. ki jo zasluži. Kolikor ste na tem pol ju že doslej delali, za v se to se \ am lepo zahvaljujemo. Prosimo pa. da bi to delo še pomnožili. Strniti hočemo vse moči za to delo. Prosvetna zveza bo v prihodnji številki \eslnika priobčila primerno predavanje. Skrbite, da se bo to predavanje res vršilo • okviru Vašega društvenega dela. Društveni obzornik Živahno društveno življenje v Tržiču. Društveno življenje je zelo razgibano. Že pred vojno je bilo tako. Katoliško misleči delavci in obrtniki so se zbirali v Društvu sv . Jožefa. Meščan i-napredn jaki so se zbirali v Slovenskem bralnem društvu, socialisti pa so imeli svoj konzuin. dokler pa tega ni bilo, so se zbirali v gostilni Kavčič. Konkurence je bilo v leni pogledu več kakor dovolj. Na vseh straneh so l>i
  • ržinčičev i znani opereti Miklavž prihaja . I udi dvoje predavanj za širše občinstvo je priredilo društvo: 25. novembra predavanje dr. Žvoklja o slovenski zemlji oh Soči in 15. decembra zelo zanimivo skioptično predavanje dr. Andreja Snoja o krajih Jezusovega rojstva. — Cerkvene mladinske organizacije pa so 8. decembra za 40 letnico ustanovitve Marijinih koitgregacij počastile svoj vzor — Brezmadežno s posrečeno marijansko akademijo, katere glavna točka je bila simbolična igra »Slepi jetnik mladosti«. Želeti je. da bi so ta zagon društvenega življenja vzdržal in bi tako moglo društvo pokazati ob koncu poslovnega leia lope prosvetne uspehe. Radomlje. Naš kraj so sicer bolj malo omenja v dnevnem časopisju, vendar to ne pomeni, da življenje pri nas spi. Prav nasprotno! Odkar se je ustanovilo katoliško prosvetno društvo . se je prav prosvetno delo pri nas zelo poživilo, komaj dobro leto obstojamo, a že lahko beležimo mnogo uspehov. Najbolj smo seveda ponosni na to, da smo si že takoj v prvem letu postavili nov. svoj prosvetni dom. Z velikim idealizmom smo se lotili dela in kljub mnogemu zaviranju s strani naših nasprotnikov ter precejšnjemu nerazumevanj u s strani nekaterih naših ljudi, smo začeto delo nadaljevali. In še preden je nastopila zima. smo glavne prostore toliko izdelali. da se lahko v njih vršijo vsakovrstne prireditve in nastopi. Poudarili pa moramo, da smo skoro vsa dela dovršili izključno z. lastnimi sredstvi, za kar gre našim sodelavcem najlepša zahvala. Že poniladi leta 1939. smo priredili veliko tombolo, ki nam jo prav lepo uspela. Mnogo večja prireditev jo bila seveda v avgustu, ko je Fantovski odsek s sodelovanjem ostalih odsekov in Dekliških krožkov kamniškega okrožja priredil velik telovadni nastop. I o je bil res pravi praznik naše mladine in prava manifestacija naše misli. I oliko ljudstva zbranega in takšnega sprevoda v Ra-domljii menila še nismo videli. Res. veliko skrbi so imeli prireditelji s tem nastopom, a hvala Bogu, vse so je dobro izteklo, iu tudi finančni efekt ni izostal. No, zdaj so se naši fantje zopet zaprli v telovadnico, kjer pridno vadijo. — Ne smemo pa prezreti delavnosti našega dramatskega odseka. ki se nam je to sezono predstavil že s celo vrsto uspelih iger. Priredil jo uspelo Miklavževa,nje z burko »Re-beljon v peklu iu z obdarovanjem našo revnejše mladine. Za božič se nam je predstavil z družinsko dramo »Sin«, na Silvestrovo pa nam je pre-skrbel za prijetno zabavo »pri pogrnjenih mizah«. iMengeš. Leto 1940. smo dobro za-čeli. Dekliški krožek je uprizoril veseloigro »Zgubljeni raj«, v veliko zabavo gledalcev. Imeli smo tudi drugi prosvetni večer, na katerem smo poslušali predavanje s skioptični i m i slikami o eni izmed najnevarnejših sodobnih zmot. Pri nas ljudje ne verjamejo več lažnivim vestem, katere širijo razni agitatorji, ampak iščejo resnice v dvorani. — Na Svečnico so naši vrli telovadci in požrtvovalne te-lovadkinje uprizorile telovadno akademijo. Kljub hudi zimi in Velikemu snegu so se že tedne prej z vsem ognjem pripravljali na njo. Zato so se pa tudi izborilo izkazali in želi pri gledalcih navdušeno odobravanje. — Na pustno nedeljo pa smo gledali na našem odru veseloigro »kurentov a nevesta«. Tudi ta je lepo uspela našim igralcem. Šmartin pri Kranju. Predavanje o severnih Slovanih, ki ga je imel. preteklo nedeljo na drugem prosvetnem večeru tukajšnjega Prosvetnega društva kulturni urednik »Slovenca«, slavist g. dr. I ine Debeljak, je zelo lepo uspelo. Nazorne misli, ki nam jih je razvijal g. predavatelj, je spremljalo lepo število skioptičinih slik. ki so poslušalce v duhu peljale preko /.godov ine Pol jakov in so prikazov ale različne kulture v vseh dobah. Skoro v si navzoči so videli in slišali na podlagi teli izvajanj mnogo novega in koristnega, tako da se lahko reče. da so taka predavanja za vsakogar pre-potrebna. I ako smo v ideli poljsko zemljo, poljske šege, običaje, mesta, pomembnejše zgodovinske narodne spomenike itd. Vsakdo si je mogel ustvariti pozitivno sodbo o Poljski, o Poljakih ter njih visoki kulturi, ki je marsikoga zadivila. Za uvod v predavanje je bilo izvajanih nekaj slovanskih pesmi, ki jih je odpel mladinski zbor. Občinstvo je dokaj dobro zasedlo dvorano. Pri tej priliki pa .je treba grajati zelo slabo udeležbo od strani moških, ki so bili v veliki manjšini. Ne gre tako. možje in fantje, da bi smatrali taka pomembna predavanja za manj vredne prosvetne prireditve. prav ta so bistvo naše prosvete. Za prihodnjič naj veljajo taki in slič-ni prosvetni večeri kot strogo obvezni za vse člane Prosvetnega društva brez razlike. Knjižnicam ! Knjižnice, naročite Indijske knjižice. cla s tem pomagate slovenskim misijonarjem v Bengaliji! Dosedaj so izšli štirje letniki — I9~h—1919. — I. Obisk v Indiji, potopis: 2. Bengal-čevi bogovi, verstva: "i. Biser in lilija, zgodba: -t. Sv. Frančišek ksaverski, sliki-: 3. Izlet na Himalajo, potopis; b. Lotosov cvet. povest: 7. kri mučen-cev. povest: 8. Bengalčki. igrice in prizori: 9. Indijske pravljice: 10. Indijske šole. kulturni problem: 11. Mo-rapaj. opis misijonske postaje: 12. Iz indijskega ujetništva, spomini; 11. Potovanji' v Indijo, doživljaji: 1-1. Parij-ci, socialni problem: I "5. Indijska modrost. pravljice: 10. Boža z indijskih poljan, »življenjepis. Vso knjižice dobite vezane v 2 knjigah po 2 letnika (8 zvezkov skupaj), (ena eni knjigi "0 din. — Lepa pridobitev za vsako knjižnico, za društva in posameznike. Vsebina: Hafner Krista: Delavec in izobrazba. —Voditeljski tečaj in občni zbor Slovenske prosvetne zveze v C elovcu. — Društva, odseki in krožki, pozor! — Odbornikom za treznost. — Društveni obzornik. — knjižnicam!