Inserali ne sprejemajo in velji tristopna vrata: 8 kr., če s« tiaka lkrat, n ii II n ® »i n ii ii ii ' i» Kolek (Stempelj) tneae vaelej 30 kr. ^Pri večkratnem tiskanji nt cena primerno zmanjša. Rokopisi «» n« vračaj i, nefrankovana pisma ae ne (prejemajo. Političen list n sloveuski narod. Velja il kralj na Nemškem, je Lahom zrastel greben in govori se, da bodo od Francozov nazaj tirjali Savojo in Nico. Za našajo se menda na Bismarkovo pomoč. Pa nekaj nameravajo, vidi se iz tega. ker se morajo vojaki, kakor sc „Genfer Correspondenci" iz Rima piše. še po noči vaditi. O voliti.-iii. Xa Kranjskem volijo mesta v četrtek. Včerajšna „Laibacher Zeitung" objavi imenik volilcev velikega posestva, kterih je vseh skupaj 116. Volitev se bode vršila 30. oktobra v Ljubljani. Voltiiraiii ..Slovencu". Iz G raca. 20. oktobra. Na Štajarskcm. Herman je izvoljen z 282 glasovi, Ploj jih je dobil 7. grof Wurm brand 65. Nemški konservativci zmagali razen Lichtensteinerja, ki je propal proti Kiibecku. V Celjskem okraju dobil je v prvo jj Košar 142. dr. Vošnjak 87 in ustavoverni Zni-deršič f>8 glasov. Ker ni imel noben kandidat absolutne večine, volilo se je še enkrat med g. Kosarjem in dr. Vošnjakom. Zmagal je dr. Vošnjak. V Mariborskem okraju je narodni kandidat g. Pajk propadel. Xa Koroškem so tudi v mestnih skupščinah voljeni ustavoverni kandidatje in sicer v Celovcu Jcssernig, na spodnjem Koroškem Ritter, na zgornjem pa Egger. V Gorici je pri ožji volitvi izvoljen g. VVinkler. V mestni grupi pa je izvoljen g. deželni glavar Coronini. ki spada k liberalni stranki. Dopisi. Iz Velesovega, 18. oktobra. „Zanašaje se na Vaše veliko mi skazano zaupanje sc tedaj obračam na Vas, častiti volilci, s prvo — veliko prošnjo, ki se glasf: Dragi rojaki Gorenjci? dajte vsi brez izjeme meni namenjene! glasove našemu rojaku, nagemu vojskovodji, bivšemu ministru grofu Karolu Hohenwartu! njega volite soglasno!" Tako se je glasilo pismo našega kandidata Gorenjcem poslano, in glejte, gospod doktor, ubogali smo Vas, dali smo, in to s kakim veseljem in ponosom vse Vam namenjene glasove nasvetovanemu gospodu, možu, kteri slovi ne le po vsem cesarstvu, te-muč tudi čez meje Avstrijske. Vi pa, dragi gospod, ste v očeh vsih volilcev, kteri okolišine in dotične zadeve poznajo in razumijo, s svojim odstopom in nasvetom neizrečeno pridobili in smete vsega našega spoštovanja in zaupanja zagotovljeni biti. Mirno, kakor bi se ne bilo nič pripetilo, smo prišli od vsih krajev, bližnjih in daljnih, v Kranj na volišče; šepe-taje poprašujemo drug druzega, je li znano, koga bomo volili, in bili so marsikteri, ki so še le zdaj drugo iuie zvedeli in nevarnost, ki mu na Notranjskem proti ter nasvet, ki nam je od našega kandidata iz Ljubljane prišel, in v <'neni trenutku smo se vsi razumeli in spoznali, da naš mora biti ta gospod, in da ne more drugače biti, kakor da ga izvolimo. Vsak je svojim možem spremembo naznanil, in kakor da bi bili hipoma imenitnost te volitve spoznali, vsi smo bili enih misel, enega namena, in enakega prepričanja, da drug zvoljen biti ne more, kakor grof IIohenwart. Volitev se prične, volilna ,,komisija" s predsednikom se izvoli in glasovanje nastopi. Bilo nas je 85 volilcev, vspešno se zamotamo v glasovanje in dobil je gospod grof 79 glasov, baron Apfaltrern pa (». Komaj je bilo vse uradno spisano in podpisano, je že prišel telegram iz Kamnika, da je tudi tam gospod Hohen-wart izvoljen in sicer z 81 glasovi, in telegram iz Radolice, kjer je dobil 40 glasov. Hohenwart je toraj izvoljen na vsih treh volilnih krajih, v Radolici, v Kranju in v Kamniku z 200 glasovi med tem, ko je baron Apfaltrern komaj 36 glasov vjel. Slavni grof Hohenvvurt je potemtakem naš poslanec, Bog daj, da hi ta gospod tudi sprejel poslanstvo, na ktero smo mi Gorenjski volilci v naše ve selje, v našo nado in tolažbo toliko ponosni. Vam pa, Narodovci in Tednikarji svetujem jaz. že bolj prileten mož in že bolj hladne krvi. nikdar ne mislite, da menimo, da nimate nobenega vpljiva do ljudstva, kaj lacega misli le tisti, ki je v svoje ideje zaljubljen in ne pozna človeške naturc. Saj vemo, da je satan Gospodu samemu na njegovi strani spačil učenca in od njega ga odtrgal, zakaj bi tedaj toliko satančkov lahkovernega ljudstva oslepiti in za nos voditi ne moglo! Nikar nam tedaj tega v djanju ne skazujte, mi vam to že tako verjamemo. Vi Notranjci pa. če ste lahkoverni, bodite lahkoverni, kar je prav, ne pa v tako kolo-salni meri. da vas mora človek res milovati, kajti s to lahkovernostjo, ki ste jo pri ti volitvi razodeli, vas zamore vsaka prismoda premotiti in če bi drugače ne bilo. tudi hudemu v peklu zapisati. I)a »e je pa volitev na Notranjskem tako nesrečno izšla, so krivi še drugi vzroki, kterih tukaj nočemo omeniti, le toliko i>i še pristavili, da sc pri vsi ustavi in svobodi brez tehtnih vzrokov nikdar ne smejo prestopiti meje spoštovanja in zaupanja, da moža in značaja, kakoršen je grof Hohenwart, ne sinemo nikoli prezreti, teniuč ga spoštovati in mu zaupati, posebno če njegovo očitno postopanje na naj višem mestu v cesarstvu njegovo spoštenost in spretnost tako sijalno skazuje in priča. Kar se je celo rajdo let grešilo, kar se je v tem dolgem čašu blata nakopičilo, ne more en sam človek pri naj boljši volji v malo mesecih vse in povsod na enkrat odpraviti, osnažiti in vrediti. „Moderata durant." Iz Iladolicc 16. oktobra. Ravno smo dokončali volitev poslanca za državni zbor na Dunaj. Kakor je znano, smo bili namenjeni voliti dr. J. Poklukarja. Kar nam volilcem pride včeraj nenadema od njega srčni pozdrav in prošnja, naj glasove njemu namenjene damo grofu Hohenwartu, kterega volitev na Notranjskem je zelo negotova. In tako se je tudi zgodilo Sešlo se nas je volilcev 43 iz Rado-liškega sodnijskega okraja, dveh ni bilo in eden izmed prišlih je izkaznico doma pozabil. Iz Kranjskogorskega okraja pa jih je prišlo 16. Precej seje čutilo, daje iz doline danes drug veter popihal, ker večini ondotnih volilcev je bilo videti, da so izvoljeni pod vpljivom uradniškim in kranjske obrtnijske družbe. Volitev se je vršila pod prijaznim in nepristranskim posredovanjem volilnega komisarja g. Alberta Jabornega pl. Altenfels-a. Oddanih je bilo 58 glasov. Dobil jih je grof IIohenwart 40 in ostalih 18 baron Apfaltrern, za kterega so ustavoverci na skrivnem delali, in le za strašilo očitno obešali g. Zeleznikarja iz Tržiča, ki se bo za to prijaznost menda že lepo zahvalil. Iz Doline so razun enega, Dovžana, vsi volili b. Apfaltrerna in polng teh 15 še eden iz Preterga, eden iz Kamnegorice in eden iz Krope. Vsi drugi glasovi so se strinjali za grofa IIo-henwarta, ki ga s ponosom imenujemo svojega častitega rojaka. Z velikim veseljem smo se razšli, ko je došel iz Kranja uradni telegram, da je izmed 237 oddanih glasov jih dobil grof Ilohentvart 200. Slava' Iz Notranjskega 17. oktobra. — K. — Volilni boj je končan, pošteni grof Ilohenwart je padel in zmaga prišla je v roke nasprotnikov naših. Pa to ni čuda. kdor ve, kakošnih sredstev so se nasprotniki naši posluževali, da bi grofa IIohenwarta spodbili, se bo čudil, da je grof Hohenwart v Logaškem okraju dobil vsaj 30 glasov. Begunjski župan pošiljal je vsem notranjskim srenjam, kjerkoli je kakega človeka poznal, pamflete, polne natolcevanja in laži zoper grofa Ilohenwarta. S tem ne še zadovoljen. romal je osebno okoli in ljudem prigovarjal. da naj volijo take volilne može, ki bodo za Razlaga glasovali. In dan pred volit-vijo prišel je dr. Razlag, Li je trdil, da ne kandidira, sam v Cirknico in na Rakek glasov beračit. Najsilniša agitacija pa se je godila na dan volitve. Dr. Razlagovi prijatelji iz Menišije zbrali so se že na vse zgodaj, ter prežali na priproste hribovske volilce, da bi jih osleparili in za Razlaga pridobili. Obrekovanja in laži zoper Hohemvarta se ni manjkalo. Imenovali so ga nemškega grofa, ki ne zna nobene slovenske besedice, ki hoče zopet vpeljati tlako in desetino , ki je v gospodarskih rečeh popolno neveden in le na to gleda, da bi zopet na ministerski stol splezal in sam sebi žepe polnil. Govorili so, da IIohenwart nič vreden ni, sicer bi ga cesar ne bil iz ministerstva spodil, da za Slovence še nič ni storil, da je grof in kot grof te misli, da se človek še le pri baronu začne. Rekli so, da se nihče za Hohenwarta ne poteguje, kakor duhovni, kterim je Ilohen-wart višo plačo obljubil, da bo tedaj zopet veči davek nastal, če njega volijo: Dalje so jim na srce pokladali, da naj duhovnov ne poslušajo, ki naj pri svoji službi ostanejo, in v cerkvi ljudstvo podučujejo, če jih hoče kdo poslušati, v volilne zadeve pa se naj ne vtikajo. Ni tedaj čuda, da so s takimi lažmi zoper Hohenwarta in duhovščino marsikterega pri-prostega kmeta na svoje limanice vjeli. Tiste pa, pri kterih obrekovanje nič ni zdalo, poklicali so v Kramarjevo gostilnico ter jim lepo in po prijateljsko roke stiskali in s sladkim vinom in jedjo jim postregli. In ko še to ni pomagalo, začeli so jim bankovce, petake in desetakc v roke stiskati, kakor je nek pošten kmet iz spodnje Idrije pripovedoval, ki pa pe-taka ni hotel vzeti rekoč, da ljudje, ki si ho čejo poslanca kupiti, ne morejo biti dosti vredni. Ko smo prišli pred volilno hišo , je vodja te lepe drhali, Begunjski župan, kakor zdivjan kričal: živijo Razlag! pereat Hohenvvart! Po takih dogodbah ni čudno, da so šli volilci zbegani v volilno dvorano in da je marsikteri, ki je popred zastavil svojo besedo, da bo Hohenvvarta volil, v zadnjem trenutku svojo barvo spremenil in za Razlaga glasoval. Ko se volitev začne, je g. Hren za hrbtom prvega volilca, ki je za Hohenvvarta glasoval, strastno svoje pesti vzdigoval in zadej stoječe Hohenvvartu vdane volilce strašil, tako da je še g. Ogrincu potrpežljtvost pošla . ki ga je zavrnil rekoč: „Sie sind zu lebhaft". Prave mojstre v surovosti pa so se dr. Razlagovi volilci pokazali po volitvi v Kra-marjevi gostilnici. Zasmehovanja, zabavljanja, hujskanja posebno proti duhovnom ni bilo ne konca ne kraja. Najbolj neotesani kmečki fantje bi se tako ne obnašali, kakor ti možje, ki se med omikancc štejejo. Nek priprost kmet je rekel: ..Star srni. pa takili surovih ljudi še nisem videl, takega zabavljal,ja čez duhovne še nisem slišal". Ko so nekteri duhovni, ki so bili v drugi sobi, memo njih iz hiše šli, začeli so kakor pravi divjaki z nogam teptati in z rokami ploskati, da je bilo še celo nekterih bolj poštenih llazlagovcev, ki so bili v drugi sobi, sram svojih surovih pajdašev, in da je g. Kra-ševec iz Dolenje vasi pri Cerknici nekemu duhovnu rekel: „Sram me je, da se ti ljudje tako surovo obnašajo; če boste to v časnike poročili, prosim, izvzemite mene, ker jaz nikakor ne pritrdim tem surovostim." Tako so liberalni Slovenci v Logatcu delali. .,Omiko" nosijo v svojem geslu, omiko hočejo razširjati, in tako surovo počenjajo. Rog nas vari take omike! Tudi se potegujejo za svobodo, pa drugače mislečim s pestmi žugajo in jih celo v gostilnici pri miru ne puste. Lepi omikanci, lepi svobodnjaki! Nekaj dobrega nam je pa ta volitev vendar le prinesla, da se namreč spoznamo in učimo. Do zdaj se je marsikdo hlinil in svojo barvo skrival, zdaj pa se je očitno pokazal, kar je dandanes, ko se duhovi ločijo, potrebno. Skušnja naj bo pa tu li naša učiteljica. Res je, da so se po nekterih krajih slovenski rodoljubi za grofa Hohenvvarta veliko prizadjali, z žalostjo pa moramo svetu povedati, da se v nekterih krajih, posebno, kakor slišimo, okrog Loža nič ni storilo in vse agitovanje prepustilo nasprotnikom. Naj toraj 16. dan oktobra 1873. leta vse tiste Notranjske rodoljube, kteri so spali do zdaj politično spanje, zbudi in jih poduči, da zamoremo le z zedinjenimi močmi in skupnim delovanjem nasprotnike premagati. Iz Ribniške doline 17. oktobra. Pri včerajšni volitvi, ktere izid je že znan, sem nekaj zapazil, kar jc opombe vredno. Prišlo je na volišče že na vse zgodaj vsake barve ljudi, med temi mnogo nepoklicanih. Od kod so došli, ni treba svetu vedeti. Med njimi so bili nekteri posebno, res do studa silni agitatorji, sevč, da ta dan vsi za slovensko, ali bolj prav za mla-doslovensko stran. Tako n. pr. se je možato nosil zagrizen sovražnik vsega, kar po slovenščini dišči, česar se mu pa ne sme toliko za- meriti , ker je kočevske krvi, rojen Nemec. Ž njim vred se je ta dan za „domovino in narod" poganjal še nekdo drugi, po značaju njemu čisto enak, rodbine ciganske, po duši ven in ven strasten nemčur, ki se pa po zunanje včasi hlini Slovenca; dalje nekaj prav zarobljenih kričačev, ki so kanibalsko rjuli, zlasti čez duhovščino, — njihovih surovih izrazev ne gre pisati v pošten list, — bili so blezo reprezen-tanti gesla ,.vsc za omiko". Zlasti se je odlikoval nek lahonček. ki je hotel v neotesanosti menda vse druge presegati. Kaj veni, od kod ga je bil ta dati veter prinesel semkaj širit novošegni blagor za „narod" in „omiko". Enemu teh nepovabljenih gostov, skor najbolj glasnemu, je rekel pošten volilec Ribničan: „Ti nimaš tukaj nič opraviti, pojdi raji zibat svoje mulce". — Znano je namreč sploh, da ravno mnogoterim novošegnim liberalcem lastna žena ni zadosti. Saj jih turek tudi po več sme imeti. Ravno v tem pomenu razumejo mnogi liberalci besedo „svoboda". kar pa pošten Slovenec imenuje razuzdanost. Razuzdanosti vsake vrste pa sv. vera prepoveduje, zato so takim tičkom zlasti oznanovalci sv. vere hud trn v očeh. in od tod njih krik in vriš zoper nje. Taki možje tedaj ,.za narod, svobodo in omiko ' so si omenjeni dan tukaj bratovsko roko podali in delali za kar na novo najdenega kandidata, gotovo ne iz prepričanja, ali pa iz spoštovanja do njega, ker občespoštovani gospod P. Kozler ni mož po njihovem kopitu, ampak delali so za-nj iz zgolj vkljubovalnosti proti slovenskemu grofu Barbotu, kakor njih privrženci na Notranjskem proti preslavnemu grofu Hohenvvartu. Na Notranjskem bi bilo lahko to vkljubovanjc v veliko škodo, ako bi ne bili pošteni Gorenjci časti naše dežele rešili. (Bog živi Gorenjce!) Pri nas je bilo pa to vkljubovanje in vri-šanje čez duhovnike res smešno. Nam in vsim tukajšnim duhovnikom bi bilo namreč ravno tako ljubo, če bi bil izvoljen gosp. P. Kozler, kakor da je gosji, grot Barbo. Gosp. P. Kozler je naš deželni poslanec: volili smo ga vselej, ga bomo še, in bi ga bili tudi zdaj, če bi bil o pravem času in od prave strani nasvetovan. A vse tihotapsko ravnanje liberalnih agitatorjev (že tri tedne poprej je liberalec pravil, da bodo povedali še le zadnji dan svojega kandidata) , ki so res zadnji hip kakor volk iz grmovja planili proti edinemu nasvetovanemu kandidatu, ni dalo drugači misliti, nego da nas hočete zvoditi na led. Drugikrat delajte očitno, da si prihranite veliko potov, skrbi, težav in kričanja. Poštenjak sme s svojimi deli zmeraj na dan. Gosp. Kozler pa, naj bi bil o pravem času nasvetovan, bi bil tudi klerikalni kandidat in gotovo voljen. Ne vem pa če si šteje, zdaj kaj posebno v čast. da ste ga vi le za svojega izbrali! — Iz Kostanjevice. Prav grde laži in obrekovanja se je nekdo pred nekaj časom pre-drznil pisati o naših vsega spoštovanja vrednih gg. duhovnih, posebno zoper gosp. kaplana, ki ga štejemo med naj prve svoje dobrotnike, bodi si v dušuih ali pa v telesnih zadevah. Kar so storili bre/. vsega plačila, kar so pretrpeli za naše cerkve zgolj iz ljubezni do Boga, vsega tega jim nikoli ncmorenio povrniti. Nar bolj nas je pa žalilo, da se je pre-drznil kdo v našem imenu, to je, večine far-manov, po svetu take laži trositi. Kdo neki so tisti Kostanjevški fannani, koliko jih je in ka-košni so? Nočemo se spušati globokeje v to reč, ampak samo rečemo: Naj svet ne verjame nič, kar kak posamezen brezverec od tod zoper naše od vsih faranov spoštovane gospode duhovne piše. Eden za vse druge. Iz Koprskega okraja 16. oktobra. Včeraj so se izvrševale volitve za poslanci iz kmečkih občin v Kopru, Vodojanu in Poreču. Druzega poslanca volili so včeraj na uni strani Istre. V Kopru dobil je narodni kandidat škof Dobrila 33 glasov proti 38, ktere je dobil nasprotni lahonski kandidat Polesini po strahovitem agitovanji Lahov in lahonov, zlasti pa Koprčanov. Sme se reči, da vsak volilec imel je svojega agitatorja; tu je vlekel Koprčan kakega volilca na stran, tam zopet drugi druzega, in obljuba kot mož-beseda poprej dana, da bodo za narodnega kandidata glasovali, bila je pri mnogih nespametnih volilcih zavržena. No, saj so pa v plačilo svoje izdaje po dovršeni volitvi v krčmi pri Št. Š. dobre refo-škove botelje od nekega Koprčana darovane praznili! Duša vsega agitovanja zoper narodnega kandidata bil je pa srenjski pisar Pomijanske županije. Kako je moral agitovati že doma, lahko se razsodi iz tega, da tudi v Kopru si ni lc ene minute počitka dal, da bi mu le ena dušica nc odpadla za italijanskega kandidata. Tudi je spričano, da trem volilcem iz Iruške fare in enemu iz Marezige, ki spadajo pod Pomijansko županijo, niso na dom poslali volilnih listkov in izkaznic, kakor bi se bilo imelo zgoditi, toraj so jim domači duhovni po želji volilcev samih na bele listke zapisali narodnega kandidata. Pa glejte čudo, pred volitvo so prejeli volilne listke in prinesli so jih k volitvi. Kdo jim jih jc zdaj izročil, ali je bil kandidat na njih že zapisan, ali se je vpričo njih in po njih želji zapisal, ali so bili prekanjeni in od koga, tega še ne vemo, le to vemo, da blizo polovice narodnih volilcev, ki so poprej za Dobrila bili. se nam je izgubilo. Pomijanskemu županu (podesta-tu) pa priporočamo, da nc bi bil njegov pisar tudi župan, ker od župana, kterega kot poštenjaka poznamo, ne moremo verovati, da bi bil po vsem zastopljen s svojim pisarjem. Iz Tržaške okolice 19. oktobra. — X— Zmaga našega narodnega kandidata g. Iv. Nabr-goja je sijajna, liberalno-lahonski kandidat baron Morpurgo je sramotno propadel. „Slov. Narod" meni. da to je zmaga njegove mlado-slovenske stranke, pa v tem se moti. Če tudi je bil g. Nabrgoj v volilnem shodu v Rojani nekaj zinil o svobodi in napredku vsled priču-jočnosti Vošnjakove, vendar je obljubil, da bode zagovarjal vse pravice slovenskega naroda, tedaj tudi vero. On sam jc neki rekel v shodu, ki so ga bili zadnjo nedeljo sklicali v Trebičah, da je vera v nevarnosti, ako zinaga jud Morpurgo, kterega so lahoni vsilili za kandidata. „Vera je v nevarnosti" se je slišalo in zato so iz vseh krajev Tržaške okolice vreli vkup ljudje v mesto, da volijo poštenega domačina in katoličana Nabrgoja v državni zbor. Lahonska stranka je dala gotovo sebi najhujšo klofuto s tem. da je postavila j uda za kandidata v III. skupini, v kteri je volil IV. mestni razred z okolico; ker ravno to je ljudstvo tako razka-čilo, da se je v tolikem številu, kakor še nikdar poprej, vdeležilo volitve in da je celo veliko meščanov Italijanov dalo svoj glas rajši Na-bergoju. nego judu. „S1. Narod" pravi, da je zmagal narodno-liberalni kandidat, pa ta je bosa. ker druzega narodnega kandidata še bilo ni. Zato so stali vsi Slovenci kakor en mož za-nj; tudi duhovščina je za-nj agitirala in glasovala, llpamo toraj, da bo g. Nabrgoj 8 katoliško-federalistično stranko vzajemno postopal. L Poslano. Poslovilo čc. oo. Jezuitov v llepnjah. C. k. minister bogočaštja in uka je z visokim dopisom 4. t. m. št. 9302 potrdil odlok deželnega poglavarja Kranjskega, da mora družba Jezusova Repnje zapustiti. Storili smo kar nam postava dopnša vse, da bi ministerstvo ta odlok ovrglo, ali vse to ni nič pomagalo. — Kakor smo vselej za čas svojega tukajšnega bivanja oznanovali vdanost v voljo Božjo in pokorščino do više oblasti, tako tudi mi popolnoma vdani v voljo Božjo, pokorni viši oblasti, kranjsko zemljo zapustimo, in dobro vest kakor tolažilo proti temu izgnanju seboj vzamemo. Pred odhodom pa se prav srčno zahva-lujemo slavni „katolški družbi" v Ljubljani, ki se je bila pismeno obrnila do papeževega poročnika na Dunaji, da bi za nas posredoval pri c. k. ministerstvu; kakor tudi slavni „katoliško-politiški družbi", ki je našo pravično reč pri ministerstvu zagovarjala. Tudi posebno zahvalo izrekamo vsem slavnim županijstvom, ki so s prelepimi spričali razvidno dokazali, da ni res, da bi naše djanje na Kranjskem v telesnem ali dušnem oziru bilo škodljivo, česar smo bili obdolženi. Pre-grčna zahvala poslednjič milostljivemu gospodu Škofu, vsemu prečastitljivemu višemu in nižemu duhovstvu z vernim narodom vred za odkrito srčno zaupanje in priljudnost, s kakoršno smo bili vselej in povsod sprejemam". Z Bogom! V Repnjah, 20. oktobra 1873. Pregnani .lezuiti. Poslano. Dopis iz Ljubljane v „Soči" štev. 42 je poln luži, posebno kar se tiče slovenske Matice. Nesramna laž je, da je vlekel ranjki gospod Anton Lčsar vsako leto 1000—1200 gld. od nie kot tajnik. On ni nikdar prejel več nego 300 gld. na leto nagrade in zadnje leto 1872/73 samo 180 gld., kakor se lahko razvidi iz natančnih računov. Tudi je laž, da je odbor Matice zarad tajništva že imel kako sejo. Zadnja seja od-borova bila je 17. julija t. 1. in sicer vpričo gosp. Lčsarja. V Ljubljani 20. oktobra 1873. Dr. E. H. Costa, Matice predsednik. (Kuga na gobcu in parkljih) se je pokazala v srenji Glodnitz v zgornji Krški dolini na Koroškem. Zatoraj je tudi bil živinski semenj 20. t. m. v Starem trgu prepovedan. Naj [si mesarji in kupčevalci z živino to zapomnijo. (Angleški preŠiči) pravega s sufolškega plemena, nakupljeni iz državne podpore, se bodo 22. t. m. v Lasnikovi pristavi pod Rožnikom po javni dražbi prodali. Oklicovali se bodo za polovico prave cene. Naj novejše novice. Knez Kari Auersperg je od cesarja ime novan za predsednika, grofa \Vrbna in Traut mannsdorf pa za podpredsednika gosposke zbornice. V Isterskih mestih jc izvoljen deželni glavar Vidulič. N a Moravske m je v kmečkih srenjah iz voljenih 7 deklarantov in 4 ustavoverci. v B u kovini pa 3 ustavoverci. (Odpoved.) Kakor zvemo Iz gotovega vira, se je gosp. dr. Razlag kandidaturi za Ljubljano odpovedal. Vabilo na naročevanje. S tem vabimo vse Slovence k na-ročevanju našega lista. „fr»lovciicc" velja do kouca tegal.: Po pošti in v Ljubljani na dom prine-šen £ gld., na mesec NO kr., posamezni listi v ekspediciji (pri lilazniku 3 kr. — Tudi vabimo Čast. občinstvo, da se poslužuje našega iiiscraftiegn oddelka in to tim bolj, ker je naš list med slovenskimi političnimi listi že zdaj najbolj razširjen. Vse prijatelje svoje prosimo izdatne duševne iu materijalne podpore. Mesečni izkaz banke ,,Slavije*'. Stanje dne 81. uvg. 10.950 polie, 36,635.399 gld. zav. intine, 83S.442 gld. premije. — 30. sept. 12.886 polil-, 40,07».426 gld. zav. istine, 3020(59 gld. pruuije. — Prirastek v enem mesecu: 1936 polic, 3,444.02''gld. sav. istiue, 43.027 gld. premije. Razne novice. (Deželna komisija za konjerejo) je v svoji Eeji 18. oktobra sklenila sledeče: 1. C. k. ministerstvo poljedelstva naj sc prosi za to, da se v že obstoječih štacijah trije žrebci pridajo in da se ustanovi nova štacija v Cirknici; 2. naj se nakupita dva žrebca pinegavskega plemena; 3. naj se napravi dražbena prodaja privatnih žrebcev januarija meseca 1874. leta v Ljubljani, Kranji in Radoljci; 4. za nakupovanje, dražbenje in nadzorovanje žrebcev, ki se nakupijo iz podpore, naj se odloči gospod J. Seunig, ud kranjske deželne komisije za konjerejo. (Tudi novomeške frančiškane) so izpustili iz volilnega zapisnika. Pritožili so so zoper to, vlada nih pritožbo ni uslišala, ker niso samosvojni. (Adolf Lang) feldmaršallcitnant v pokoji, je previden s svetimi zakramenti včeraj 20.1 t. m. na Veseli gori umeri. V Vipavi razsaja vročinska bolezen, na Colu in v Cirknici pa Kolera. Listnica vredništva. F. M. V. dopisniku iz Notranjskega: Ne za merite, da lic priobčimo Vašega dopisa. Nočemo lista ognjusiti s tako surovimi in umazanimi pripovedkami, kakoršne Vi o dr. Zr. pišete, dasi so resnične in imate, kakor pravite, dosti prič. Tudi bi morebiti gospodu dekanu v J. ne bilo po volji, če bi 3c razglasilo, kako neotesano se je tam obnašal omenjeni mož , čegar glasilo jc „omika". G. Z. v L.: Ponudba nam je jako druga, prosimo! — G. dopisniku iz Dunaja: Zavoljo pomanjkanja prostora, zakasnjeno. Prosimo večkrat kaj. — Več dopisov smo morali zarad preobilnega gradiva odložiti za pihodnji list. Vsim gospodom dopisnikom izrekamo prisrčno zahvalo in sc jim priporočamo še za naprej. P. i. naročniki, kteri list po pošti prejemajo, naj se nekoliko potrpč. Kakor bitro bo naša prošnja pri c. k. poštni direkciji rešena, dobivali bodo list redoma precej drugi dan. Gosp. Dopisniku iz Dunaja: (Zavoljo preobilnega gradiva odložili smo Vaš dopis za prihodnje.) l.otorijHkc številke. V Pragi 15. okt. 2. 79. 3 , 27 . 22. 1'iih'dnjo štovilke bodo vlečeno 29. okt. \a Duiiitji: 18. okt. 81, G9, 63. 78, 72. Prihodnje številke bodo vlefene 31. okt. V Gradcu 18. okt 18. 82, 7. 40. 52. Prihodnje številke bodo vlečene 31. okt. Premog (okamnelo oglje, Steinkohle) iz Pribil-Staretovega kremeno-kopa, v Zeleni travi, pri Zagorji se prodaja v Ljubljani po najnižiccni v Gradiši, Mauserjeva hiša št. 23. Cent v hišo pripeljanega premoga velja 42 kr., k večeinu pa 47 kr., ker se računi vožnja od centa 10 kr. Teleiirnllriii Ktir/I 21. oktobra. Papirna renta 68-20. — Srebrna ret.ta 72-50. — 18601etno državno posojilo 100 00. — Hankine akcije 963. — Kieditne akcije 215—. — London 112 85. — Srebro 107-80.-- Crs kr. cekini 5-60. — Napoleonsd'or9 06. D<-iittr«tv<-nf cene. Državni fondi. Denar. Hlago. 6*/« avstrijska papirna renta 63 80 69.15 5% renta v srebru . . . . # 72 65 72 90 Srečke (loži) 1851 1 93— .. „ 1860 1. , celi. 101.— 102— „ .. 1860. 1. pol 1, . . . 101.— 101.60 Premi jski listi 1864. 132.50 133. Obligacije. Stajarske po 6"/» . . . . 89.50 90.60 Kranjske, koroške in primorske po 5° 82 50 90.50 Ogerske po 6*/» 73.- 74— Hrvaške in slavonske po 5% . 71. 74.50 Sedmogradske po 5*/» 71.60 72.60 Delnice (akcije). Naeijonalne banke # , # 962.— 964— Unionske banke . # 118.— 118.50 Kreditne akcije . . . 217,— 21H.50 Nižoavstr. esknmptne diužbe . 895.— 905— Anglo-avstr. bauke 147,- 148— Srečke (loai). Kreditne po 100 gld. a. v. . 162.- 162— Tižažke „ 100 „ k. d. . 104.— 104.60 H ,* 50 „ ti .. . 56.- 67— Kudenske „ 40 gld. H. v. . 23.50 24— Salmove „ 40 „ 1* »» " ' 1 34.— 36— l'alfli-jeve „ 40 „ n • 1 23. - 2.1.60 Clary-jeve ,, 40 ,. " " 1 31.50 32.- St Genois ,, 40 „ ti M * 23 50 24 — \Vindischgriit/.-ove ,, 20 „ M •i • j 22.50 23.50 \Valdstein-ove „ 40 „ >» n . 24.50 25— Srebro in zlato. Ces. cekini . 5.50 5 60 Napoleonnd'or . 9 06 9.07 107.— 107.76 § Tržna coua preteklega tedna Pšenice mernik I <>.". Rži „ 2.70 Jermena ,, ' 2.— Ovsa „ 1.07 Turšice (koruze) „ 2.30 Ajde „ 2.11 Prosa „ , 2.— Soršice „ 1 3,— Krompirja (koruna) „ 0.9.r> Lefo „ 2.85 Fižola „ 3 25 Masla funt 0.62 Slanine (špeha) „ 0.38 Sena cent 0.90 Jajc p<> 4 za 10 kr. B o > o 55 > , a.35 2.70; 2.- 1 0.8OJ 2.80 2.05 2.85 2.85 3.-0.50 0.34 O ^MT" Mnnnnuiln nnirn nfnnnnn TfcE Podpisani jemlje si čast, opozoriti čast.^g sep. n. občinstvo na svojo knpčijo w »iikneiiim, iiianulaklii! iiim in kiaiiiarskiin biatloni kkatero je začel in bode vodil v Ljubljanidš ^pod protokoliraneni imenom ANTON JENTlJ rnporoca toraj svojo raznovrstno za-tlogo s pristavkom, da se je ravno kar,k i z Dunaja vrnil, kjer se mu je posrečilo^ ^nakupiti različnega blaga po najugodnejših ^ceni. Posebno kupa vredno je: Velike Nlik-^ nene ogrlnjalkc, sukno sploh, kolonina,s psiilnati prti ali rute, druge volnene, hnm-% fhilžcvc (pavolnate) in platnene ftvari, katere^ zamore po veliko nižji coni, kakor lansko^ £leto, prodajati. A li t o »t »Menit, trgovec v špiialski ulici b. št. 273.