BERITE
m s. smani
! ZAKAJ SO BILI SOJENI MENIHI IZ DAJLE
1
Uto HI. . lif is.—, Jugolif to.—. Din ■ P»:,in|na	TfSt 11. marca 1948	pS'^S8"«.o* frappo s,ev-108
SPOMINSKI ONEVI V MARCU
14. 1945. Razbita sovražna ofenziva v Suhi krajini.
18. 1871. Dan Pariške komune.
18. 1904. Rojen SreC-ko Kosovel v Sežani na Krasu.
18.	1946. Podpis pogodbe med Poljsko in Jugoslavijo.
19.	1945. Začetek sovražne ofenzive ca Primorskem.
Za borbeno enotnost
lenshih množic
8. marec, praznik svetovnih demokratičnih ženskih množic je za nami. Za nam j je tudi kongres Antifašistične slovansko-italijanske ženske zveze Tržaškega ozemlja.
Na oba ta velika dneva so se žene pri nas marljivo pripravljale. V mestu in po podeželiu smo mogli registrirati celo vrsto uspelih prireditev v proslavo mednarodnega ženskega dne, od katerih je bila na j več ja in najpomembnejša zaključna v Trstu, v dvorani pomorske postaje. Izredno velile obisk prebivalstva na vseh teli prireditvah in pozornost, s katero so množice spremljale programe in govore o pomenu praznovanja 8. marca in današnjih nalogah demokratičnih ženskih množic, dokazujejo. kako so se ženske množice našega ozemlja s svojim aktivnim spremljanjem političnega in ekonomskega življenja postavke v prvo vrsto vseljudske ga demokratičnega gibanja in kako'0elik je ugled ASIŽZ med nasilni demokratičnimi množicami.
Toda priprave za praznovanje 8. marca in na kongres niso obsežene samo v kulturnih prireditvah. S temi so demokratične žene hotele dati pomembnemu prazniku le tudi na zunaj sveča-nejši izraz. Bistvo, jedro priorav naših žena za 8. marec in še posebej iia kongres ASIŽZ-e je v njih velikem deležu, ki ga do-prinašcio skupni, borbi, vseh de mpkratičnih sii Tržaškega ozemlja za mir, neodvisnost in delo. Jedro vztrajnih priprav je obseženo nada'je v borbi žena za enako plačilo zn enako d e1 o, za pravico zanosi itve v vseh službah, za zaščito otrok, za nadzorstvo nad cenami, za prepoved odoustov z dela itd.
Borba, ki so jo naše ženske množice vodile v preteklih letih in posebno v letih narodno-osvobodi’ne vojne, ko je terjala od njih krvavili žrtev, je postavka ženskemu gibanju in nada’jnji borbi za demokratične ci'je množic organizacijsko osnovo in visoko politično zavest. Na teh čvrstih pridobitvah se je naše žensko gibanje izpopolnilo v novih pogojih nekrvave, toda zato nič manj težke borbe za še ne izbojevane cilje.
Mirno lahko rečemo, da je bilo zađnje obdobje borbe demokratičnih sil proti nađa’jeval-eem spodletelih načrtov fašizma obdobje preizkušnje organizacijske in ideološke moči našega demokratičnega ženskega gibanja.
Ce je tako, kakšen je potem obračun obstoja in delovanja Antifašistične s’ovansko-italijanske cženske zveze?
Kongres, ki se je začel 6. marca in ki je trajal 3 dni, je dal odgovor, ki mora vsakega resničnega demokrata našega ozemlja in demokrata sploh razveseliti in mu dati upravičenih pričakovanj za bodočnost. Kongrer je pokazal nerazdružljivo enotnost demokratičnih žemkih množic v sklopu ljudske fronte Tržaškega ozemlja. Na desetine in (Nadaljevanje na 5. strani.)
ITALIJANSKE VOLITVE
TOGLIATTI
Samo še nekoliko tednov je do volitev v Italiji, ko bo italijansko ljudstvo izbiralo zastopnike za parlament, iz katerega bo izšla nova vlada.
Predvolivna kampanja, ki je v polnem razvoju, je razgibala in zajela vso italijansko javnost, zanimanje zanjo pa je prešlo meje italijanske države. Da smo med temi, ki se v inozemstvu najbolj zanimajo za razvoj v Italiji tudi Slovenci kot narod, je popolnoma razumljivo in upravičeno, saj smo mejaši Italije, živimo na Tržaškem ozemlju skupno s prebivalci italijanske narodnosti in imamo poleg tega v Italiji še dobro število svojih rodnih bratov, ki jih je mirovna pogodba odrezala od matične države. Na izidu italijanskih volitev pa nismo zainteresirani samo kot narod, temveč tudi kol pristaši demokratičnega svetovnega tabora.
Dosedanji razvoj predvolivne kampanje je v jasni luči pokazal razmerje sil, ki obstaja v Italiji, i razmerje med silami demokracije združene v Ljudski fronti in silami, na katere se še opirajo protiljud-ske stranke s svojimi političnimi špekulanti na čelu. Dejstvo, da so sile demokracije v Italiji izredno močne in da se ta njih moč med votivno kampanjo širi s pristopanjem vedno novih političnih skupin in uglednih osebnosti političnega in kulturnega življenja' y Ljudsko
fronto, gre močno na živce De Ga-sperijevi profašistični koaliciji, ki čuti, da ji zna IS. april enkrat za vselej izpodnesti oblastne pozicije. Toliko bolj kot domači hlapci ameriškega imperializma pa so seveda zaskrbljeni sami imperialistični strategi v Ameriki, Angliji in drugod.
Italijanska profašistična koalicija, ki ja trenutno na oblasti, sega, brezdvoma tudi po navodilih gospodarjev? onstran morja, zaradi takega položaja odkrito po sredstvih nasilja nad volivci, hoteč s pompozno mobilizacijo vsega «prečiščenega!! policijskega aparata in z odkritimi grožnjami vladnih samodržcev z De Gasperijem na čelu odvrniti množice volivcev od Ljudske fronte še v času kampanje, če bi bilo potrebno pa dejansko s silo vplivati na izid volitev. Italijanska pro-tiljudska klika se namreč dobro zaveda, da bodo prihodnje volitve odločile o tem, ali se bo še naprej nemoteno igrala z usodo države in italijanskega ljudstva, ali pa bo morala prepustiti oblast predstav-nikom ljudstva, ki st želi mir, delo in neodvisnost.
Aprilske volitve bodo imele ogro-
men pomen tudi , v mednarodnem merilu, če upoštevamo, da bo novi	NENM
parlament izvoljen za pet let in da bo moral v razburkanem povojnem razdobju Italijo voditi, ali tako, da bo postala napredna in neodvisna država ali pa, da se bo pretvorila v pravem pomenu besede v ameriško kolonijo.
Ako Tfaj ima v Italiji zmagati profašistična kaolicija, bi to pomenilo utrditev pozicij ameriškega imperializma v Italiji. Italija bi tako postala po Trumanovi doktrini sedež vseh mogočih mednarodnih imperialističnih organizacij za sabotiranje miru v Evropi in še posebno za ureditev odnosov z Jugoslavijo. Zmaga Ljudske fronte pa bi pomenila začetek novih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki bi nujno bili taki, 'da bi koristili Italiji in Jugoslaviji, s tem pa istočasno najbolj stvari demokratičnega miru v Evropi, Medtem ko sedanja ((ameriška .vlada» v Italiji izkorišča vsak
(Nc.tìp.)-jcxanje na S. strani.)
Sprava med degotovci in kolaboracionisti
*
Slaba pretveza
Vatikan središče naj večje povojne goljufije
3J>J9 sabotirajo sklepe 03JI o delitvi Palestine
Cangkajšku se bliža konec
Tržaško imovino naj upravljajo tisti, ki so jim gosoodarske koristi tega ozemlja osnovna s/[rb
Jfič več ne obstaja pa/kan kot simbol zaostalosti
„primorske zdrahe" na naših odrih
★
Kongres JTS333
v	★
tragedija žene v kolonijah
★
3ene socialističnih dežel
★
Spomladansko cepljenje
V.
.J
Srednji sloji v trenutni konjunkturi
Položai tržaških sredniih	in	_-	.1.,.
Položaj tržaških, srednjih slojev, to
se pravi ljudi, ki opravljajo neko gospodarsko dejavnost s tem, da so lastniki proizvajalnih sredstev, — mali In srednji trgovci, obrtniki, mali in srednji industrijci, mali kmetje itd, — je v sedanji gospoda'rski konjukturi zelo težak, Pomenilo bi zatiskati si o£i pred resničnostjo, Ce ne bi hoteli priznati, da je srednji sloj — Ce vzamemo ta razred v celoti — na robu propada.
Kot vsakdo ve in vidi, sta značilnosti sedanjega položaja Čedalje hujSc gospodarsko mrtvilo in pa hitro naraščajoča brezposelnost. NI samo sluCaj, da so to karakteristični simptomi sploS-r.e gospodarske krize. V takem okviru je torej položaj srednjih slojev nad vse vznemirjajoč. Za male in srednje trgovce je naraSCanje brezposelnosti življenjsko nevarno, kar se krepko od-raža pri prodaji; ker naraSJa zastoj v industrijski proizvodnji in ker ni možen noben izvoz, so mali in srednji podjetniki ter obrtniki prisiljeni čedalje bolj omejevati svojo proizvodnjo. .	•
Položaj pred propadom! Za nekatere je propad že prišel, drugim pa se bliža z velikimi koraki; le malokateri se Vdajajo iluzijam, da bodo lahko preživeli to vznemirjajočo dobo mednarodne konjukture, če se ne najde izhod iz tega gospodarskega kaosa.
V tej sliki, kjer prevladujejo mračne barve, zavzema eno najbolj vidnih
mest davčna politika VU. Marsikdo si
je mogoče utvarjal, da se bo VU pozanimala za njegovo usodo. Resnica pa je bila čisto drugačna. Vojaška u-prava je težko pritisnila na ramena srednjih slojev, ko jih je neusmiljeno obremenila s taksami. Niti ena kategorija tega srednjega sloja se ni izognila hudemu vijaku. Odmera je o-gronmo narasla, davki so se desetkrat, dvajsetkrat povišali in £e veC. PLOka vojaške uprave je padla kot roparica na kmete, ki so prepričani, da ne bodo vzdržali, če se ne podvzame u-činkovita obrambna akcija.
Med malimi In srednjimi trgovci, med malimi in srednjimi industrije! ter obrtniki in med kmeti, je silna vznemirjenost in panika. Vsi so pre-pričani, da je položaj nevzdržen, da tako ne more iti dalje, da se mora nujno kaj spremeniti.
V takem položaju mora srednji sloj res razviti krepko dejavnost, Ce se hoče rešiti. Rešitev, ki bi ne bila nika-ka rešitev, pač pa le usodna zmota, M Pomenilo sedeti v naslanjaču in čakati, da bodo delovali tako imenovani «gospodarski zakoni», da se bo naše gospodarstvo prebudilo iz lastne moči, da bodo industrije zopet delale, da bodo brezposelni zopet sprejeti na delo itd. Mišljenje, da se bo trgovina, kakor je padla prej ali slej zopet dvignila in da se bo zastoj, kakor se je začel, tudi moral nehati, da se bo
davčna politika, tako kot je nenadoma s težo. pritisnila, zopet olajšala, tako mišljenje bi moglo biti za srednji u-sodno: Čakati lahko tudi pomeni u-mreti, Pasivno čakati, da bo svet in njegovo gospodarstvo zopet zajelo dih, lahki tudi pomeni propad, lahko pomeni biti oropan lastnih proizvajalnih sredstev in lastne neodvisnosti.
Srednji sloj Trsta, obrtniki, trgovci in drugi se morajo zavedati, da to stanje ni kaka posebnost Trsta, temveC je skupna vsej zapadni Evropi. Zdelo se bo kot paradoks, toda če so kje države, v katerih srednji sloj živi in ima možnost, da se uveljavi po meff-sebojaem sodelovanju, tedaj so to prav države nove demokracije.
Značilnosti domačega gospodarskega položaja, ki smo jih zgoraj orisali, so iste kot v vsej zapadni Evropi. V Franciji, v Italiji in drugod imamo iste pojave: kriza in davčni pritisk vlad postavlja tudi tam srednji sloj pred propad.
Res je sicer, da je vir vsega tega v mednarodni konjunkturi toda ta ima svoje ime: Marshallov plan; svoj izvor: ameriško nadprodukcijo; svoj vzrok: podpora, ki jo dajejo Marshallovemu planu določeni gospodarski krogi, ki so v raznih državah in tudi v Trstu pripravljeni služiti kot trgovski agenti ameriških trustov.
Kar tukaj pravimo, ni demagogija; ZDA imajo ogromno proizvodnjo za prodajo v inozemstvu in vsa njihova
poMiika je usmerjena v prodajo proizvodov, v pridobivanje tržišč tudi ? nasiljem, v vsiljevanje njihove nad--produkcije raznim državam. Sedani: kufz ameriške zunanje politike in pa zunanje politike zapadne Evrope je v funkciji te obupne potrebe gospodarstva Združenih držav. Izvajanje te politike pomeni vsiljevati jim direktno ali indirektno omejitev proizvodnje v določenih proizvodnih panogah; pomeni rušiti gospodarsko ravnotežje vsake izmed teh držav in strmoglaviti jih v krizo, kot se je to zgodilo in se dogaja v Trstu.
Direktnim učinkom ameriške politike je treba pridružiti se indirektno Zavezniki, ki jih ameriški imperializem najde v raznih državah in tudi na našem ozemlju, so gospodarsko moCnejši sloji, ki — ko nimajo druge izbire, — sprejmejo službo trgovskih agentov Zedinjenih držav, samo fla obdrže svoje privilegirane položaje Politika ameriške ekspanzijo fn pa krize, ki iz nje izvirajo, -zelo skrčijo vire teh slojev; da bi pa ti vzdržal, kolikor mogoče visoko raven svojih zaslužkov, se obračajo do edinega razreda, iz katerega še lahko kaj iztisne jo, to je k srednjemu sloju, ki ima še kaj, kar lahko izgubi. To iztiskavanje se izvaja v različnih oblikah, toda e S? dini zaključek je stanje pred propa dom vsega srednjega sloja.
Dr. Beilo Sajovic
(Nadaljevanje na 4. strani.)
2
PO ŠIROKEM SVETU
Sprava med degolovci
in kolaboracinnisti
nja za časa državljanske vojne v Španiji, socialista Diurna,
Ce francosko ljudstvo danes .obžaluje, da je bilo preveč
prizanesljivo po osvoboditvi 1, 1944. je vendar možno združiti se za obrambo narodne časti proti vsem tistim, k) jih hočejo ameriški bankirji povezati za svoje mračne ofenzive.
ITALIJANSKE VOLITVE
Nadaljevanje s J. sbrani sa lase privlečen izgovor, da odbija ponujeno- prijateljsko sožitje Jugo-sleirije, eo predstavniki Ljudske fronte ie večkrat jasno poudarili oni del svojega programa, ki govori o zunanji politiki Ljudske fronte, H izraža želje in interese velike večine italijanskega naroda. Talco je tudi v nedeljo predsednik socialistične stranke Nenni v Vidmu po predvolilnem zborovanju izjavil dopisniku tržaškega neodvisnega lista Corriere di Trieste, na vprašanje o zunanji politiki Fronte, da bo Ljudska fronta vodila politiko prijateljstva in sodelovanja z vsemi državami, ki hočejo delati za enoten in nedeljiv mir. Ljudska fronta bo sprejela - kakor - ujMm - je dejal Nemil, mojo idejo, ki'sem jo svojčas sprožil o vzhodnem Locarmi; t. f. o direktnem, sporazumu, z Jugoslavijo, da rešimo vprašanje Trsta in meja in da sklenemo sporazum z vsemi vzhodnoevropskimi državami in Sovjetsko zvezo, da uredimo za nas bistveni problem trgovske izmenjave.
Slovencem v Italiji, polnim bridkih, izkušenj preteklosti pod italijanskim protUjudskim in fašističnim režimom., je že samo po sebi nakazano, kje jim je iskati zaslombe za zaščito in spoštovanje njih ma-njsinskih pravic. Obdobje proti-
foMstične vojne, še bolj pa poitojfd čas, ko je šlo za pravično razmejitev in posebno v dobi uradnega povratka Italije v goriško pokrajino, je pokazalo, da imajo Slovenci v Italiji svojega naravnega in edinega saveznika o naprednih silah italijanskega naroda in o njegovih naprednih strankah, kot sta v glavnem komunistična in socialistična. Demokratična ljudska fronta Slovencev v Italiji kot edina predstavnica vse slovenske manjšine je zato iskreno pristopila k Ljudski fronti Italije 'm medpokrajlnski odbor Ljudske fronte Italije je s popolnim razumevanjem tudi odobril, da se na skupni kandidatni listi za po-»lanskp zbornico postavi slovenski ffandidgt. Na to mesto so Slovenci « Italiji -Izbrali uglednega protifašističnega in narodnega borca dr. lÀniberta Merrnolja.
Mi skupno z našimi brati v Italiji in skupno z lesemi demokratičnimi narodi, verujemo v, moč italijanskih demokratičnih množic, iti ne bodo podlegle niti Seelbovim policistom niti vatikanskim grožnjam in niti ameriškim, mornariškim strelcem. Mi verujemo: i> uspešen zaključek, borbe italijanskih demokratičnih sil, kot verujemo v vse napredne sile sveta, ki so edine zmožne zagotoviti človeštvu inir in pravičnost.	.	,	.
V V
1
jIj
KRONIKA
o JUGOSLOVANSKA VLADA je protestirala pri britanskem guvernerju Robertsonu v nemški biconi zaradi napada na jugoslovanskega poročnika Pavloviča in zaradi zadržanja policije, bi sploh ni izvršita preiskave.
■ * FINSKA VLADA ia parlament sta kljub spletkam reakcionarjev pristali na pogajanja s SZ za sklenitev prijateljske in zavezniške pogodbe. Le-ta bi namreč preprečila namene angioamerlškib imperialistov, bi bi radi spremenili Finsko v svoje oporišče proti SZ.
*	DEMOKRATIČNA JCDSKA FRONTA Italije se Je izrekla sa prijateljske odnose z državami ljudske demokracije.
o SEKRETAR ANGLEŠKE Ki* Polliti je izjavU, da Anglija preživlja hujšo politično 'a gospodarsko krizo kakor v najbolj kritičnem obdobja med vojno.
o KITAJSKA LJUDSKA ARMADA je prekoračila Rumeno reko la prodira proti Siklngu, prestol-alci Sečnja. Zavzela je tudi važno pristanišče Jingtao.
*	POG/VIANJA za termalno ustanovitev zapadnega bloka, b) bi slonel tudi na vojaški zvezi, so zaključena. De Ganile si lasti pravico do vodsva
*	MARKOSOVE CETE SO S splošnim protinapadom razbile mo-aarbofaiisttčao ofenzivo ” Epira.
*	LR ALBANIJA je protestirata zaradi 4M primerov kršitve suverenosti svojega ozemlja, ki so Jo Izvršile monarhofašističue čete z namenom, da bi -povzročile ser-de na vsem Balkanu In o'alšaic intervencijo AngloamerKaaov.
0 AVSTRIJSKI zunanji minister Gruber je v svojem govoru priznal, da so Aagioamerlčaui za odlaganje -sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo, dokler se ne vzpostavi gmednarodno tavno-težje*.
<* NA KONFERENCI treh Velikih v Londona je francoska vlada pristala na priključitev francoskega področja k biconi.
‘ '» FRANCOSKA VLADA je komaj s IS glasovi večine v parlamentu ušla padcu, kar je ’zraz nezadovoljstva proti njeni finančni ta davčni politiki.
» KOVl nfsTTivgijtovi VLADI je zagotovliesa velika rei'na, ker se je od 3#* poslancev pismeno izrek'o zanjo 23*.
*	MADŽARSKA VLADA Je protestirala v ZDA ker hi-ši revrnt. vojni zločinec lahko svobodno bodi eo Nemčiji in celo prisostvuie poroki ameriškega generalnega konzula.
*	WALLACEOVA STRANKA fco imela 12. t. m. ustanovni kongres. Novo stranko podpira Vseslovanski kongres Amerike, organizacija naprednih državljanov Amerike, več milijonov sindikalistov, vsi črnci in veliko število farmarjev.
*	MARKOSOVE CETE so S topovi obstreljevale mesti Sulll in Voden Prišlo Je do velikih eksplozij v monarhotašističuih vojašnicah ia smodnišnicah. Američani so odrediti ustrelitev IS»t antifašistov.
*	ZDA pritskajo na Italijo, da bi Se pred volitvami pristopila k zapadnem« bloku. Hkrati pripravljajo veliko notranjepolitično ofenzivo proti naprednim italijanskim silam, da bi zagotovile De Gaspe-riju zmago.
O PIRZK> BIROU, bivši italijanski guverner Crne gore kandidira za poslanca na votivni tisti fašistične stranke MSL Tudi vojnega zločinca Roattp, ki je poveljeval j	italijanskim četam v Jugoslaviji,
j te sodišče oprostilo.
★
i NAGRADNI R A Ž P 1 S j	za osnutek lepaka za
!	PROSLAVO
i	PRVEGA MAI A 1048
V TRSTU
Osnutke za lepak za proslavo Prve-„■ ga maja v Trstu je treba poslati do vključno 15. marca 1913 na naslov: »Odbor za proslavo prvega maja 1343 v Trstu», Via Imbriani št. 5/1, soba 14, telefon št. 93-710.
■Ze dolgo dokazujejo številna dejstva skladnost mišljenja obeh skupin francoske visoke buržoazije. Le-ti sta se ločili 1. 1940 ob kapitulaciji Francije in sta stavili Vsaka na raz'ičnegu konja: prva na Hitlerja, druga pa na anglosaški imperializem. Finančni mogotci namreč dobro vedo, da ni dobro vezati svoie usode samo na eno politično zvezdo, marveč da }e treba igrati najmanj na dve karti hkrati.
Res je, da je poglavar viehyjske Francije kolaboracionistižni maršal Petain obsodil tia smrt voditelja francoskega odporniškega gibanja v Londonu genera'» de G aulica. Toda že 11. avgusta 1^44 je v s imenu edlnstva francoskih‘sre dobre vere« napisal, da je obsodil generala de Gaullea samo načelno In da ne kani izvajati iz tega nobenih posledic. Zato je hkrati pooblasti' admirala Auphana, da stopi v stik z generalom in z njim »poišče rešitev francoskega političnega vprašanja«. Po osvoboditvi so sicer morali pod pritiskom javnega mnenja obsoditi na smrt izdajalskega maršala, toda general de Ganile ga je kot predsednik začasne vlade pomilostil.
Danes pa je slovesno prišlo do formalne sprave. Pierre-Etienne Fiandin se je prvič po vojni z ostalimi Monakovčsni kot je laži-rocia-list Paul Faure pojavil na poiitič-rd pozornici, ko je na banketu kongresa »Demokratske zveze« (Al-liance demccratMjue«) dne e. februarja imel nesramen govor. Na njegovi desnici ie sedel bivši «le
FLANDIN
Gaullcov minister in sedanji vodja degolovske parlamentarne skupine Giaccobi, ki je navdušeno ploskal Fiondimi, bivšemu Petainovemu ministru zunanjih zadev.
Ped okriljem »tretje sile« se torej povezujem tipični zastopniki reakcije, ki si navidezno nasprotujejo. stvarno pa lih veže'skupno sovraštvo do ljudstva in skrb za o hranitev soc la'n ih privilegijev. De Gaulle je poln nizkotne demagogije, ko rohni, proti politikantom, ki sp pripravili Francijo do kapitulacije in poudarja potrebo po »novih, čistih in odločilnih možeh« na krmilu države. Hkrati pa niegov zastopnik Giucco!! sedi ob Flandinu . ifi navdušeno pozdravlja lekciie. patriotizma alarista, ki je po Mo-nakovem poslal Hitlerju brzojavne čestitke'
To je izvajanje načela, ki ga ie navedel de Gaulle v svojih predavanjih: »Postaviti bo treba predvsem nače’o narodne koristi. V službo države ie treba sprejeti tiste, kateri!) sposobnosti lahko uporabimo, k’jób nekaterim napakam, ki so jih zasreši’i.«
Flandin, Paul Faure, Belin, biv.
ši vichyjski državniki 'so nujno potrebni strokovnjaki za kolonizacijo Francije po ameriških finančnih mogotcih in za )>orbo proti delavstvu ter bednemu srednjemu sloju. . .....
Tu tiči g!obok razlog, zakaj sta se obe skupini, ki sta se ločili za nekaj časa zaradi taktičnih ozirov sieda} zopet približali. Dolarski gospodar ji so do sedaj igrali na tako imenovano tretjo silo (soeia’isti in demekrištjatfti). Menili so, da bode preko hie Francozi luže »prejeli njihovo . politiko, ne da bi se jim bilo 'treba bati ljudske vstaje, ki bi jo utegnil izzvati prihod de Gaullea in -njegovih terorističnih »kopucarjev« (cagcularda) na cb. ast. A1j ne opravlja tretja si’a laže in spretnejše delo, ki bi ga sicer vršil de Gaulle?
Tsida težave tretjesiinikov se množijo. Schumahova vlada je pisana družba in brez moči, pogreša avtoritete in njeni zadnji finančni in gospodarski ukrepi so izzvali splošno tezo in srd. Pripravljajo se množične borbe in socialistični voditelj Leon Bium, teoretik »zlate sredine« pošilja alarmantne klice za pernoč tretji sili: »Zob časa« pravi, »je ckrhal začetno navdušenje za tretjo silo«. Pravega navdušenja za to formacijo ni nikoli bilo in tudi tiha podtalna borba med tretjesiiniškimi voditelji (nihče noče biti odgovoren za gospodarski Mayerjc-v načrt) — ki io rešujejo Z mešetarjenjem o ministrskih, p& slaniških in guvernerskih položajih — ne bo ustvarila navdušen ia.
Zato ameriški »jankiji« pozivajo na čim širši zbor vseh njihovih pomagačev različne strankarske pripadnosti- Neki 'socialistični poslanec piše. da po ameriškem mnenju «sfiora priti do zbližanja med B'u. «nom in de Gaulietan«. Odkriva tudi, da ju je decembra oba obiskal republikanski svetovalec Marshalla Poster Dul'es, da bi vzpostavil med njima vsaj neko strpnost. Tedaj so tudi objavili pismo, ki ga je pisal de Gaulleu BI um iz nemške internacije 1. 1943 in v katerem predlaga generalu, naj uporablja boljši način borbe proti' komunizmu.
Tretjesilniki zelo radi prizanašajo bivšim kolaboracionistom. De-mokrščanski minister pravosodja in socialistični predsednik republike sta izdala celo vrsto pomilostitev in znižanja kazni. Bogati kolabóracio-nistični gospodarstveniki sploh niso bili klicani pred sodišče. Poslovanje vrhovnega sodišča, ki bi moralo soditi bivšim Petainovim ministrom in visokim uradnikom, so sistematično sabotirali. Od 107 obtožencev je vrhovno sodišče ustavilo- vsak postopek proti 35. im satno 40 jih je bilo sojenih. Izreklo je 1C smrtnih obsodb, izmed katerih je 8 v odsotnosti, samo 3 smrtne obsodbe, sp bile izvršene in samo 7 obsojencev je še v zaporih.
Ker se je prijateljem Vichyja zdelo se to prestrogo, so določili, da bo sodna porota sestavljena sorazmerno S številčno močjo posameznih političnih strank. Tako je uspelo «prizanesljivim» porotnikom, da so popolnoma zavrli vsako obsodbo. Začela se je gonja za ukinitev vrhovnega sodišča in posebnih sodišč za sojenje kolaboracionistov. Sam predsednik vrhovnega sodišča socialist . Nogučeres sc je odločno izrekel proti vsakemu «maščevanju». Tako lahko rečemo, da so stvarno vsi kolaboracionisti oprani in lahko vstopajo v javno življenje.
Vlada tretje sile je že rehabilitirala monokovčana Daladiera in zadnjega predsednika vlade tretje republike, kapitulanta Raynauda. Sedaj nadaljuje monakovsko politiko Flandina in Bohneta pod taktirko Wall Streeta. Odprtje špansko francoske meje je samo razveselilo nekdanjega pobornika neumešava-
V Sasu, ko dosega vollvna kampanja v Italiji vrhunec, ko italijanski kler z Vatikanom na čelu posega aktivno v borbo proti ljudskemu Iboku, je demokrščan^ko propagando zadelo v Sivo odkritje senzacionalne afere za vatikanskim 'obzidjem, ki prav gotovo ne- bo ostala brez vpliva na razpoloženje volivcev.
Gre za največji Škandal, kar jih pozna povojna črna kronika. Vsak dan je italijansko časopisje polno novih podrobnosti o zadevi monsignor ja Cip-pico, ki je zaradi ogromnih poneverb in zaradi visokih osebnosti, ki so vanjo zapletene, prav gotovo edinstvena. Cippicova afera Je predmet dnevnih razgovorov: zdi se. da se vsa visoka vatikanska, italijanska in mednarodna finanea boji, da bodo vse podrobnosti prišle dokončno na dan.
Ko je stvar prišla v javnost, je ni moglo zamolčati niti uradno vatikansko glasile «Osservatore romano», ki je dne 4. t. rri. na kratico javilo, da sd monsignorja Cippico, ki je rojen v Trstu 10. oktobra 1905, aretirali, ker je kriv številnih goljufij -in ponarejanj.
Imenovani prelat spada med tako imenovane «salonske duhovnike» s protekcijo na najvišjem mestu, čemur tudi dolguje svojo kariero. Leta 1939. je bil imenovan za «hišnega prelata sv. očeta» in je vodil vatikansko mi-
nistrstvo za zunanjo trgovino.
po vojni je bil v tesnih stikih z italijanskimi esuli z Istre in ncofaSist.:, kar daje vsej aferi tud! poi’.Učćti značaj. Da bi vsaj deloma omilila mučen vtis tega škandala, je rimska kurija vrgla v svet vest, češ da je ta pustolovec imel stike s tujimi državami, katerim je dostavljal najzaupnejše listine vatikanskega državnega tajništva.
Visok vpliv iti upravljanje z ogromnimi denarnimi sredstvi so omogočale Cippicu velike poneverbe in sleparije, ki jih je Vatikan uradno potrdil Sete tedaj, ko So to zadevo izvohali levičarski italijanski listi.
Gippicove'pustolovščine so prišle na dan, ko Je družina Sateni d'Angčri iz Trsta zahtevala Od prelata povračilo draguljev v vrednosti 100 milijonov lir, ki mu jih je Zaupala v varstvo za časa vojne. Vatikanski prelat pa še je izgovarjal, da sd mu t* dragocenosti Ukradli. Preiskava je kmalu ugotovila, da je ta trditev izmišijčna- in da Cippico živi kot pravi magtist: trije ameriški luksuzni avtomobili, več stanovanj in delnice milijonske vrednosti so njegova last.
Cippico tedaj nenadoma odpotuje «službeno» z letalom v Ameriko, od koder se na kmalu vrne, da so sumničenja proti 'njemu njegovi predpostavljeni spretno zabrisali. Pogumno
Cangkajšku se bliža konec
o delitvi Palestine
Kitajska ljudska armada nevzdržno napreduje na vseh frontah. MuKden, klavno mesto Mandžurije, je pred padcem in ljudska vojska koraka pod vodstvom svojega vrhovnega poveljnika Maocetunga v osrčje Cangkaj-SKove Kitajske. Po zadnjili vesteh je že prekoračila reko Jangce, to je tako imenovano Wedemayerjevo črto in se združila s partizanskimi odredi, ki delujejo za hrbtom kuomintangove vojske.
Prodiranje preko reke kaže, kako se je ameriška strategija uštela v svojih računih. Ameriški general We-demayer je namreč izdelal lani načrt, po katerem bi morale zadrževati kuo-rnlntangove čete ljudsko vojsko severno od reke Jangce in sicer za dobo najmanj dveh let. Toliko časa bi namreč rabili Američani, da utrdijo svoje oporišče v Južni Kitajski in da reorganizirajo Cangkajškovo vojsko za veliko protiofenzivo.
Zato ni čudno, če nevzdržno prodiranje ljudske armade proti Cangkaj-Skovi prestolnici povzroča pri kuo-mintangovi vladi in pri bogataših vedno večji poplah. Industrijci In mandarini prenašajo z mrzlično naglico svoje kapitale iz Šanghaja v Hongkong ali v Ameriko. Na jug se tudi selijo kuomlntangova ministrstva.
Razkrajanje nacionalistične Kitajske izkorišča veliki Cangkajškov finančnik in guverner pokrajine Kanton, ki sl prilašča vedno večjo neodvisnost od osrednje vlade in to z neposredno podporo ameriške visoke finance.
V Evropi navadno pripisujemo državljanski vojni v daljni Kini postranski pomen. Po dvajsetih letih kitajskih zmešnjav se je javno mnenje že privadilo položaju, ki ga ima za kroničen.
Drugačnega mnenja pa je ameriški kongres, kjer se zadnje čase množijo : obupni klici na pomoč Cangkajšku. Ameriških magnatov se namreč pola-šča večino večje razočaranje, ker so računali, da jim bo po končani vojni Kitajska nudila ogromen trg, kamor bi lahko Izvažali svojo nadprodukcl-■ jo. Skrbijo jih tudi težki milijoni, ki S6 jih vrgli v negotovo Cangkajškovo podjetje, kateremu preti popoln polom.
Kljub stalnim dolarskim injekcijam in dobavi vojnega materiala kuomin* tangova valuta nenehno pada: v februarju je vrednost ameriškega dolarja znašala že 200.000 kitajskih dolarjev. Da bi 'ustavil krizo, ki nima primera v vsej zgodovini, je Cang-kajšek ustavil vse kredite, ki niso namenjeni za uvoz predmetov »državne koristi«. Prepovedal Je tudi prenos denarja iz mesta v mesto, kajti spričo splošnega razkroja je postal tečaj kitajskega dolarja različen od mesta
V
se je lotil novega podjetja: ustanovil je s podporo vatikanskega, italijanskega in inozemskega kapitala delniško družbo «Ocean-film», ki naj bi izdelovala filme o življenju svetnikov. Toda delničarji so kmalu prišli ob svoj denar, ki je izginil v nenasitnem žepu monslgnorja Clpplca. Tako n. pr. zaman terja delničar princ Gcrace vsoto 20 milijonov Ur. Preiskava je ugotovila, da je podjeten prelat izdajal ponarejene vrednostne papirje vatikanske banke. Mnogo denarja sl je nakopičil tudi kot funkcionar, ki je prevzemal Unnrino blago za papeško dobrodelno komisijo. Do pred kratkim je vodil nakup in prodajo tujih valut za račun vatikanskega državnega tajništva preko svojih črnoborzijanskih agentov, kar mu je donašalo o-gromne osebne dobičke.
. Medtem so'zaprli nekaj dam iz visoke rimske družbe, ki so se shajale v monsignorjevih sal<--ih in s katerimi je imel Clppicc : o pisanju tiska intimne odnošaje. Tako prihajajo na dan nova senzacionalna odkritja, ki dokazujejo, da je bil visoki prelat samo kolesce v velikem stroju mednarodnih finančnih intrig. Hkrati pa ie zadeva odkrila, da je Vatikan središče valutnih manipulacij in špekulacij. Se pred kratkim je bivši minister Šcoccimaro biča! tajni izvoz več sto milijard denarja iz Italije in dejal, da
do mesta. Tako je tečaj višji ali nižji za 23 do 35%, če kupuješ v Šanghaju namesto v Pekingu, Tiencinu alt v Kantonu na pr., kar povzroča nepopisne špekulacije in manipulacije.
Vedno večji dotok beguncev v mesta ustvarja tako stanovanjsko -krizo, kakršne ne pozna najbolj natrpano mesto na svetu. Ce se hočeš vseliti v kako stanovanje, moraš plačati celo premoženje: tisoč do tri tisoč ameriških dolarjev, da ti stanovalec odstopi nekaj sobi
Vlada je tudi morala ustaviti tiskanje bankovcev po 1000, 2000 in iiOOO kitajskih dolarjev-, ker bi bili stroški izdelave in prevoz bankovcev dražji kot pa je njihova stvarna vrednost.
Kuómintangova vlada je spričo obupnega položaja popolnoma izgub?» la glavo in se maščuje za neuspeh nad demokratičnimi elementi, nad katerimi izvaja teror. Pri tem ji pomagajo agenti ameriške tajne obveščevalne službe. Pozaprli so mnogo kuomintan-govih oficirjev samo zato, ker so izrazih nezadovoljstvo zaradi ameriškega vmešavanja.
Res je, da je ameriška vlada večkrat grajala Cangkajškovo vlado zaradi korupcije in ji delila’ nasvete za »demokratizacijo« režima. Toda s tem samo daje potuho Cangksjškovt dinastiji. Le-ta se namreč dobro zaveda,
Svetovna reakcija, ki računa na novo vojno, je bila razočarana nad tem kar sama Imenuje «praška afe, ra». Po rešitvi češkoslovaške vladne krize se je zadovoljila s tem, da je potočila nekoliko krokodilovih solz nad «ogroženo demokracijo». Ni si sicer delala nobenih iluzij in je tudi dobro vedela, da je bila kriza rešena popolnoma ustavno in po vseh načelih tiste formalne demokracije, ki je svetovni reakcionarji tako licemersko zagovarjajo. Ne morejo namreč trditi isto o rešitvi krize v Franciji in Italiji, kjer so protiustavno bili izrinjeni iz vlade zastopniki delavskega razreda, komunistič. ni ministri.
2e sam pregled mastnih naslovov po zapadnoevropskem «Informativnem» časopisju nam nudi zadosten dokaz, da je šlo samo za pretvezo. Treba je bilo namreč iznebiti se nekaterih mednarodnih obvez.
Ce ZDA spremenijo stališče v palestinskem vprašanju, je kriva CSR. Ce «veliki trije» zaostrujejo svojo politiko v Nemčiji in Avstriji, je kriva zopet Praga. Ce ZDA vsilju-
je velik del teh vsot odšel preko Vatikana.
Koliko znaša skupna vsota vseh Cip-picovih poneverb in goljufij? Nekateri jo cenijo nad milijardo lir. Drugi pa menijo, da znaša mnogo več, ker bi bilo treba prišteti še poneverjene vsote, ki se jih bojijo prijaviti visoke osebnosti, da se ne bi kompromitirale. Končno še ni znano, koliko denarja je Cipplco prigoljufal v inozemstvu. Vatikanskemu pustolovcu je po aretaciji uspelo pobegniti, toda za petami mu je italijanska, švicarska In mednarodna policija. In kakor javljajo zadnje vesti, je zopet prišel v roke pravice.
Odkritje Cippicove pustolovščine je kakor plaz prinesel prineslo na dan še druge afere, ki osvetljujejo vso gnilobo vatikanske uprave. Tako so aretirali rnonsignorija Godettija, ki je Cippicu iz «blagajne sv. Petra» 150 milijonov lir, namesto da bi jilt zamenjal v dolarje, kakor mu je bilo u-radno naročeno. Odstavili so tudi ravnatelja vatikanske telefonske centrale, ker je poneveril veliko količino telefonskega materiala. Končno so spravili pod ključ več vatikanskih uradnikov zaradi sleparske prisvojitve blaga, ki bi ga morah razdeliti med vatikanske delavce. Svojim predpostavljenim so izročih le ponarejene pobotnice.
da bi s svojim padcem izgubili tudi Američani kontrolo nad vsem ozemljem kuomlntanga, ki so jo dobili na osnovi pogodbe iz 1. 1946. Sam predsednik kuomlntanga Cangčun je zapisal v svojem listu, da je za neodvisnost Kitajske ta pogodba z ZDA bolj pogubna kot predvojni japonski ultimat s svojimi 21 nesprejemljivimi pogoji.
MAOCETUNG
jejo zvezo zapadnomu bloku, potem je tudi kriva «praška afera».
Ta pretveza je pa zelo šibka in je končno samo pretveza. Kratka analiza mednarodnega položaja nas o tem prepriča.
Znano je, kako so ZDA odločno glasovale v skupščini OZN in v Varnostnem svetu za delitev Palestine na dve državi. Ves svet je pozdravljal tako redek primer soglasja med ZDA in SZ in videl v njem znak mednarodne pomiritve; Toda ta optimizem m trajal dolgo, kajti ameriška sta-lišče o tem Vprašanju je postalo sumljivo in dvoumno in to mnogo pred dogodki v CSR. Ta ameriški preokret pojasnjuje senator Austin, ki govori o Palestini v zelo zmešanih pojmih in kaže jasen namen, da bi omajal same temelje OZN.
Glede nemškega in avstrijskega vprašanja govorijo p0 zunanjih ministrstvih zapadnih držav z namišljeno bojaznijo. Trdijo, da se je ameriška politika «zaostrila zaradi dogodkov v Pragi».
Kakor da ne bt vedeli, da so tuji agenti skušali v CSR sabotirati nacionalizacijo podjetij In vse gospodarske ukrepe češkoslovaške vlade z namenom^ da ne bi mogla češka industrija konkurirati s porajajočo se močno nemško Industrijo, ki postaja na pobudo Anglo-američanov vedno bolj grozeča.
To je namreč pravi vzrok češkoslovaške krize, ki so jo sprožili prijatelji zapadnega bloka. Ta spletka se je izjalovila zaradi budnosti češko, slovaških demokratov, kar bo mogoče prisililo Američane ne k zaostritvi njihove politike glede Nemčije in Avstrije, marveč k priznanju tega neuspeha.
Pogodbo med petimi zapadnim! državami skuša prikazati Washington kot «obrambno zavezništvo, ki je skladno z listino Združenih narodov». Toda hkrati so veliki listi na zapadu prinesli senzacionalne članke Z
V zadnjih treh mesecih se jo stališče ZDA do palestinskega vprašanja močno spremenilo. Po dvoumnih in nerodnih izjavah ameriškega z manjega ministrstva je očitno, da ne bo ameriška viada »ničesar u-trenila za izvajanje sklepov OZN o delitvi Palestine«. Tako je palestinsko vprašanje komaj po treh mesecih, odkar ga je rešila glavna skupščina OZN, zopet odprto.
Kakor smo že poročali, je bila glavna nasprotnica delitve že ad vsega začetka Velika Britanija, ki Je tudi glasovala proti sprejetemu načitu. Oti!očno se upirajo delitvi tuli arabski magnati in fevdalci s vojnih terorističnimi tolpami, ki jih i blanširajo Angleži. S tem hoče Velika Britanija dokazati javnemu mnenju, <3a je sklep OZN neizvedljiv in da morajo zato angleške čete še naprej taboriti v Sveti deželi.
In ti »dokazi« so številni n krvavi. Do sedaj so našteli v Palestini 1400 smrtnih žrtev. Napetost pa oostaja Čedalje večja. Tako so arabski tTcorlstl pred 14 dnevi organizirali atentat, ki je spravil ob življenje 100 Zidov. Židje so se seveda za to maščevali nad angleškimi vojaki in jih pobili 9.
ogromnimi naslovi «Pogodba petih proti komunizmu». In istočasno širijo alarmantne vesti, kakor n.pr.. «Ali se bo Švedska odpovedala svoji nevtralnosti?»
«To je preveč zamotano in tega ne razumem», vzdihujejo tisti, ki bi že. leli, da bt javno mnenje sploh ne skušalo doumeti teh spletk. Toda re. sntea je, da jih vsakdo prav dobro razume!
Konferenca petero držav — -Anglije, Francije in Beneluxa — se Se vedno nadaljuje.
Poluradno glasilo francoskega zunanjega ministrstva «Le Monde» potrjuje, da pripravlja bruseljska konferenca zvezo, ki je nevarna za mir. Vključitev Nemčije v zapadni blok je opasno vprašanje. V Parizu in Londonu, tako nadaljuje list, se zavedajo, ad bo ta pakt, čim bo v Bruslju sklenjen, služil kot vzorec za vojaško zvezo ,ki jo nameravajo ZDA skleniti z Vsemi 16 državami, ki pričakujejo ugodnosti od .Marshallovega načrta. Očitno je, da sta Bevin in Bidault izkoristila dogodke v pragi in diktirala državam Beneluxa sklenitev vojaške zveze, ki ni usmerjena proti Nemčiji, marveč proti «kateremu koli» napadalcu, ali odkrito rečeno proti Sovjetski zvezi.
Tudi «Humanité» poroča, da gre v Bruslju za sklenitev vojaškega pakta po vzorcu panameriškega, kar pomeni, da bodo vojske Anglije, Franclje in Beneluxa podvržene generalnemu štabu ZDA.
Duh Locarna in Muenchena plava nad politiko Bevlna, Bidaulta in Marshalla. Jamstvo evropske varnosti proti morebitni ponovitvi nemške
Palestinsko’ vprašanje proučuje tedaj varnostni svet, v katerem je prišel v veliko zadrego ameriški čeiegat. Češkoslovaški zastopnik, ki je predsednik komisije petih držav za izvajanje načrta o delitvi Svete ežeio. Je jasno postavil vprašanje tako: »Edini način za izvedbo delitve Palestine, ki jo je sprejela glavna skupščina OZN je ta, da pridejo v Sveto deželo dovolj močne mednarodne vojaške -hle, ki pa' niso palestinske«. To se pravi, da bi morale vse države članice OZN po siati svoje vojaške odrede v Palestino. Vse države članice, to se pravi, da je všteta tudi Sovjetska zveza. In to je ravno, česar se Američani branijo, ker hočejo preprečiti vsak vpogled SZ v ta področja, ki jih 'ločejo podvreči svojemu Imperializmu In preprečiti zato vsako demokratično mednarodno rešitev.
Na lanskem zasedanju OZN so 2’DA pristale na delitev Palestine deloma iz čisto oportunističnih razlogov. Truman je namreč hotel ustreči Zidom zato, da bi pri prihodnjih volitvah glasovali zanj (New York je r.ajvcčje židovsko mesto na svetu). Ce se je sedaj premislil in se odpovedal dragocenim volivnim glasovom 8 mesecev pred volitvami, pomen, da so morali narekovati ta preokret važni razlogi. Odgovor na to nam daje poročilo vojnega ministrstva, ki pravi, da bt Izvajanje sklepov o delitvi Palestine pomenilo, »prelom ameriškega strale škega ravnovesja v vzhodnem Sredozemlju«. Do sabotaže sklepov <’>ZN je torej privedla Ameriko njena Imperialistična politika ustanavljanja vojnih oporišč in obkoljevanja SZ.
S tem je sproženo načelno 'praša nje, ali jc treba izvajati sklepe, ki JIF je sprejela skupščina OZN z dve-tretjlnsko večino. Odklonilen odgovor bi pomenil, da lahko proglasimo za neveljavne vse ostale sklepe OZN. Iz tega sledi, da palestinska zadeva presega meje arabsko-žldovskega spora in je eden izmed glavnih preizkusnih kamnov svetovnega miru.
napadalnosti so nadomestili s politiko angloameriške-francoske zveze in k estrateškim sodelovanjem» s porurski-mi magnati, politiko, naperjeno proti življenjskim interesom evropske varnosti. Zavezništvo ameriških monopolistov s porurskiml magnati vzdržuje varnost proti nemškemu napadu prt bližno tako kot «drži» vrv obešenca To zavezništvo bo najboljše jamstvo za neuspeh varnostnega sistema.
Diplomatski dopisnik «Daily Wor-kerja» razpravlja tudi o zakulisni igri dolarske diplomacije v zvez! z. razgovori v Bruslju, in poudarja, da bo po obvestilih iz Washingtona že v nekaj mesecih tudi zapadna Nemčija pritegnjena v vojaško zvezo zahodnoevropskih držav pod ameriškim pokroviteljstvom. Delegati so se na konferenci razgovarjali o poenotenju orožja in opreme, zlasti opreme za letališča. Kakor v Turčiji in Grčiji, skušajo Amerikanci tudi letališča na evropski celini podrediti popolnoma potrebam ameriškega letalstva. Ta sistem poenotenja so delno že izvedli v Veliki Britaniji. Pričakujejo, da se !>odo začeli med državami, ki sodelujejo na konferenci, v kratkem tudi generalštabni razgovori.
Mihael ie spregovoril
Bivši romunski kralj Mihael HohenzoUern, ki še ie odpovedal prestolu na Silvestrovo lani, }e sedaj prvič spregovoril is Londona o Okoliščinah svoje abdikacije. Nesramno je napadel voditelje romunske ljud. republike in jasno povedal, da računa na Angloamericane za povratek na prestol
Kakor mu je odgovoril zastopnik romunske vlade, je zelo čudno, da je bivši kralj čakal dva meseca, preden se je odločil izjaviti, da je bil »prisl'jena odpovedati sc- prestolu. Podobno bi
na pr, lahko izjavil nemudoma po odhodu iz Romunije!
Kaj naj ruislinto o Mihaelu, ki je z Bukarešte lahko odpeljal vse svoje, premičnine v vrednosti nad 3 milijarde Ur in neprecenljive umetnine.
Njegov stari oče Ferdinand je zasedel prestol, ko, ni 'mel skoro Ifeliča v žepu. Razumljivo ie, da ni zelo vesel agrarne reforme in nacionalizacije, ki sta mu odvzeli 150 tisoč Hektarjev zemlje in številne tovarne, kar je podedoval po afaristu in pustolovcu Karlu 1.
Ker ga pa romansko ljudstvo noče nazaj, ga skuša potolažiti ravnateljstvo ameriške opero, ki ponuja Mihaelu po 1000 dolarjev tedensko, če bi hotel nastopati v. operi »Petje-P puščavi«, v kateri bi -njegova - Zaročenka. Ana Burbonska igrala vlogo »Ksenije«. Tako vsaj poroča ameriška agencija AP.
To veselic pa kali papež, lei Koče dovoliti katoličanki Ani po* roke s pravoslavnim Mihaelom, ker se poslednji noče pokoravati rimskim kanonom!
n i p
1 I
IiWfj
SLABA PRETVEZA
-	J~—, r-r . .-V- i' 'it:'i j’’
Zapadna vojaška zveza
. zarota proti miru
TRŽAŠKO
O Z E M L J E
Tržaško imovino naj upravljajo tisti, ki so jim gospodarske koristi tega ozemlja osnovna skrb
OD LEVE PROTI DESNI SEDE OBTOŽENCI: DON ALFONSO DEL SIGNORE, DON AMBROGGIO OTTAVIO BIZZARI, DON BENEDET. TO SAGATORI. BRAT MAGRO DI LELIO
Zakaj so bili sojeni
KRONIKA
*	MED NOVIGRADOM IN TR. STOM bo odslej redno vozil parnik, ki se bo ustavil še v Kopru in Piranu.
*	ZA STIRI MILIJONE I IR kožuhovine so odnesli tatovi iz trgovine R. Sossija v ulici Carducci 1.
-V trgovino so prišli skozi luknjo v podu, ki so jo izvrtali iz podzemeljskega kanala.
*	' RADIO TRST II. bo prenašal v petek ob 21.19 simlonični koncert Slovenske filharmonije iz Ljubljane, na. kar opozarjamo naše čitatelje.
*	21.205 lir in 3.097 jugulir so zbrale žene na kongresu ASIŽZ za stavkajoče v tržaški konopijarni.
*	SLIKAR AVGUST ČERNIGOJ Je otvoril razstavo svojih slik v galeriji «Scorpione« (ul. S. Spiri-dione, nasproti pravoslavne cerkve).
*	SAMO NA ZEMELJSKEM PO VHSJU sme delovati civilna policija; tako določa nek člen v njenih pravilib. Kar sc dogaja pod zemljo. Je nič ne briga. Tatovi, ki prihajajo po kanalih, so torej pre I policijo varni. Mar ne bi kazalo tista pravila nekoliko revidirati in stopiti včasih za tatovi tudi v »pod zemlje«?
» SLOVENSKO NARODNO GLE DALISCE bo igralo v petek ob 29. uri »Ano Christie« v Skednju, v soboto ob 29. »Primorske zdrahe« pri Sv. Ivanu in v nedeljo ob 13. in 29. »Kralja na Betajnovi« v Nabrežini.
*	ACEGAT kaže tudi posebno naklonjenost do ezulov in podobnih tipov. Tako Je nedavno sprejel v službo nekega ezula z Rek-in nekoga, ki je šele pred letom »pribežal« od nekod iz »talije. Tržaški brezposelni — nad 24.S09 ljudi — pa naj potem še verjamejo, da uživajo zaščito VU ali pa kake druge oblasti.
*	DA NI SPECIALISTOV za gradbena dela, pravi neko poročilo, ki sporoča, da bo VU končno le pričela obnavljati porušene hiše. S takimi prismojenimi zanje-vanji, ki jim noben še tako naiven Tržačan ne more verjeti, skušajo že v naprej opravičiti naseljevanje tujcev v Trst.
*	UŠLI SO iz zapora pri lezuitib štirje kaznjenci. Pri tem drznem begu so morali premagati precej ovir, kar pa so opravili nemoteno. Dobro, da imamo v Trstu tako ogromno število policije, ki Je še poleg vsega »najboljša na sveto«.
*	DEMOKRISTJANSKE ŽENE so pisale polkovniku Gardnerju pismo, v katerem mu pojasnjuje Jo, da ASIZZ nikakor ne predstavlja vseh žena v Trstu. In potem tisto o t. marcu kot prazn’ku žena, da je samo želja teke stranke Te oboge reve nič ne vedo, da Je t. marec mednarodni praznik žena. Seveda, ko pa so še vse zaverovane v take praznike, kot je bila obletnica pohoda na Rim in kar Jr še bilo takih znamenitih datumov.
*	ZARADI POSESTI BRZOSTRELKE je bii obsojen na 12 mesecev Ječe nek Periato. Proces pa ni razkril, odkod je lant dobil orožje. Videti Je, da se nekaterim to ne zdi važno.
»ITALIJANSKA MISIJA v Trstu je objavila, kaj bodo italijanske obmejne oblasti zahtevale za prekoračenje meje med Italijo in Svobodnim tržaškim ozemljem.
*	TELOVADNICO in ostale prostore društva Ginnastica Triestina, ki so jih doslej uporabljali angleški vojaki vsak dan za ples, so derekvirirali in vrnili v uporabo društvu. Baje tudi premišljujejo kje bi našli kako manjšo dvorano, ki bi jo rekvirirali v zameno za »Excelsior«. Prav nič pa še niso rekli, da kaj premišljujejo, kdaj bodo vrnili prostore krožka Rinaldi njih pravemu namenu.
*	PROŠNJE ZA STANOVANJ \ v novih hišah pri Sv. Ivanu Je treba napisati na formularje, ki sc dobe v ul. Malcanton 3, m oddati v roku od >. do I*. marca v Urada III-2 bis na Obrežju 3. no-
1 vembra l-III.
V nedeljo je Osvobodilna fronta imela posebno zborovanje, ki so se ? udeležili slovenski gospodarstveniki, člani Osvobodilne fronte in večinoma tudi Slovenskega gospodarskega združenja.
po odličnem referatu gospodarskega strokovnjaka o gospodarskem položaju v svetu in posebej v Evropi, v katerem so bili nazorno prikazani vzroki za nevzdržni gospodarski položaj v Trstu, se je razvila živahna diskusija. ki je dovedla do več konkretnih zaključitev. Med drugim je pokazala, da so si bili navzoči gospodarstveniki edini v tem, da sedanji odbor Slovenskega gospodarskega združenja ni izpolnil svoje naloge, predvsem pa ni nudil svojim članom tiste podpore, ki bi jo bil moral; sklepi na sejah se niso izvrševali, člani odbora pa si glede na bitna vprašanja tržaških slovenskih gospodarstvenikov in glede na njihove interese niso bili soglasni; zaradi te nesoglasnosti pa tudi neaktivnosti odbora so bili prikrajšani predvsem mali in srednji trgovci ter obrtniki.
Nujno je torej, da se izvoli nov odbor.
Zaradi zaščite malih in srednjih t, govcev in obrtnikov je nujno potreb no ustanoviti iz dosedanjih organizacij: Slovenskega gospodarskega združenja, Italijanskega gospodarskega združenja detajlistov, poseebn organ, ki bo sposoben uspešno zagovarjati in se boriti za interese članov teh organizacij, ker je sedanja tukajšnja Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo v rokah tržaških finančnih magnatov, ki jih je imenovala okupacijska vojaška uprava in služi samo tistim, ki v njej odločujejo, to se pravi veleindustrijcem in veletrgovcem, ki po svoji volji delijo milost malim in srednjim trgovcem ter obrtnikom.
Zborovalci so sprejeli tudi 11 točk, naslovljenih na vojaško upravo. V teh točkah je poudarjeno, da mora jaška uprava hoditi po poti zdrave gospodarske politike, o kat S norajo odločevati tudi prebivaici Tržaškega ozemlja, ne pa uvajati Marshallov plan. Tržaške imovine ne sme več u-pravljati italijanska vlada po vidikih Marshallovega plana, temveč morajo to imovino upravljati taki predstavniki najbolj zainteresiranih slojev Tržaškega ozemlja, ki jim bodo gospodarske koristi tega ozemlja osnovna skrb.
Tržaško gospodarstvo sc mora odcepiti od gospodarstva Italije.
Italija je po mirovni pogodbi obvezana dati toliko denarja in tujih deviz na razpolago, kolikor Tržaško o-zcmlje rabi. Zato so neutemeljeni izgovori, ki naj bi opravičevali gospodarsko povezanost z Italijo in «strogo izvajanje itSijanskih predpisov za nadzorstvo nad denarjem in tujo valuto, dokler bo italijanska vlada dobavljala lire in tuje valute», kot pravi general Airey v svojem poročilu.
Vojaška uprava mora popolnoma spremeniti svoje stališče do tržaške Industrije. Vsaka ovira, ki stremi za tem, da bi tržaška industrija ne mogla delati, bi bila neodpustljiva in zločinska. Dolžnost vojaške uprave je. da olajša dobave surovin in da z vsemi sredstvi omogoča naročila v industriji. Interes za tržaško Industrijo je v vzhodnih državah velik. Treba je samo omogočiti, da pride do konkretnih zaključkov. Na ta način bomo lahko izravnali plačilno bilanco Tržaškega ozemlja in bomo postali neodvisni cd tuje pomoči.
Vojaška uprava je odgovorna,*če se zaradi njene malomarnosti in ovir. ki jih je stavila, promet v naši luki ni povečal.
Stališče, ki ga je vojaška uprava zavzela do jugoslovanske cone, škoduje gospodarskim interesom Trsta. Za jugoslovansko cono zahtevamo prost
blagovni promet. V našo korist bo, če bomo lahko svobodno kupovali in prodajali blago v jugoslovanski coni. Jugoslavija nam lahko nudi hrano in surovine, dočim iz Trsta lahko izvažamo industrijske izdelke. Od vojaške uprave zahtevamo, da omogoči ugoden zaključek pogajanj, ki se sedaj vodijo z jugoslovansko delegacijo. Od teh in sličnih dogovorov z drugimi zalednimi državami je odvisno naše življenje v Trstu.
Vsa nepotrebna in gospodarstvu Trsta celo škodljiva javna dela naj se prekinejo.
Razen za gradnjo stanovanj naj se denar uporabi predvsem za obnovo, modernizacijo in dopolnitev industrijskih naprav. Tako vložen denar nam bo, kmalu amortiziral in nam omogočil, da bomo pozneje iz lastnih sredstev brez tuje «pomoči» izvajali javna dela.
Uvede naj se progresivni davek. Veletrgovci, veleindustrljci morajo plačevati davek, ki bo v sorazmerju z njihovimi velikimi profiti in prometom. Srednjim, malim trgovcem in obrtnikom naj bo odmerjena taka višina davkov, ki ustreza njihovi gospodarski moči. Ukrepi, ki jih je vojaška uprava pred kratkim podvzela, pomenijo uničenje malih in srednjih trgovcev. Zato naj se ti ukrepi revidirajo.
Vojaška uprava mora takoj pristopiti k poenostavljenju in zmanjšanju upravnega aparata, vključno civilno policijo, prekiniti je treba s prakso ustvarjanja novih uradov in uradniških mest, zato da se zaposlijo fašisti in «esuli». Z davki, ki jih plačujemo, nočemo vzdrževati fašistov, ki nič ne delajo.
Vojaška uprava mora izdati odlok, s katerim se morajo vsa podjetja, u-stanove in imetja, ki jih je uničil fašizem, povrniti lastnikom, zagotoviti mora svobodo gospodarskega udejstvovanja Trstu. Fašistične pisune in stranke, ki terorizirajo tržaške meščane, ki so v poslovnih zvezah s Slovenci, tiste, ki klevetajo in razširjajo tendenciozne vesti, je treba sodno za-
Ni, da spada vse v javnost, kar človek tako mimogrede zve; a ljudje pa spet skoraj najraje slišijo to, kar ni za javnost.
SREDNJI SLOJI V TRENU INI KONJUNKIURI
Nadaljevanje s 1. strani.
Tako je stvarno stanje srednjega sloja. To stanje ni določeno po neki trenutni neugodni konjunkturi alt po predHodnem upadu na tržišču, pač pa je povezano z razvojem ameriške politike in predvsem z ravnanjem gospodarskih krogov, ki podpirajo ameriško prodiranje na naše ozemlje, da ohranijo svoje privilegirane položaje.
Najnujnejša naloga srednjega sloja je, da najde izhod iz tega stanja. Ta sloj ne more Irt ne sme pasivno čakati, da bo vijak popustil. Vijak ne bo popustil, če srednji sloj ne bo odločno odstranil vzrokov, ki so ga zavrteli.
Se nadalje čakati pomeni umreti, pomeni propasti.
Pot, po kateri mora srednji sloj odločno kreniti, je pot združitve vseh njihovih naporov, vzporeditve njihove akcije za obrambo lastnih koristi in nepopustljivega dela proti silam, ki v tem ozemlju odpirajo vrata ameriški ekspanziji, proti vojaški upravi, ki je tukajšnji zastopnik imperializma Združenih držav.
L. 1.S24. je grof Grifoni v oporoki zapustil grad Dajlo z okrog 500 ha zemlje menihom benediktincem, ki bi pa morali po volji pokojnika izpolniti določene moralne in materialne obveznosti do kmetov. Kmetje bi morali debili zemljo v. najem. Komaj pa so benediktinci prevzeli posestvo, ki lezi ob majhnem zalivu Jadranskega morja, sp prekršili duha in črko oporoke grofa Grisonija. Prišlo ie do raznih sporov med občino « Novigradu, katere dolžnost je bila skrbeti Za izpolnjevanje oporoke grofa Grisonija, ih med samostanciri v Dajli. Najbolj buren' spor je bil l. 1924. Občina Novigrad je obdolžila benediktince iz Vaile, da so prekršili poslednjo voljo darovalca gradu m posestva. Res je namreč, da nobena izmed določb v te-
sledovati in najstrože kaznovati. Uradnike v državnih uradih in predstavnike poldržavnih ustanov, ki odklanjajo upravičene prošnje Slovencev, samo ker so Slovenci, je treba odstaviti. Vojaška uprava mora končno uveljaviti načela mirovne pogodbe, ki jamči enakopravnost vseh teh narodnosti na Tržaškem ozemlju.
Zadnjič smo omenili, da je bila v Trstu velika ohcet, ko se je poročila Gaitherova hčerka. To ni nič takega —- vsakdo je lahko to videl. Ampak so stvari, ki jih tedaj še nihče ni vedel, tudi ne tistih nekaj histeričnih žensk, ki so ploskale, ko so zagledale mladi par. In tudi mi smo tisto zadevo zvedeli čisto slučajno. Saj nazadnje je stvar taka, da bi je človek niti ne obešal na veliki zvon, ampak časopisi niso zato tukaj, da bi kaj prikrivali. Kaj vse v Ameriki na dan spravijo! (Imenovali smo Ameriko, ker je omenjena poroka bila prav za prav ameriška).
Ali ste se že kdaj poročili? Ce ste se, tedaj se spominjate, da ste tudi cerkovniku odrinili za kak liter napitnine («manče» bi rekla Miče in Vane po domače). Kako bi vas pa cerkovnik pogledal in kako bi si vas zapomnil, če bi nanj pozabili. Slučaj je nanesel, da smo govorili s cerkovnikom cerkve, kjer je bila ona imenitna ohcet. «Kakor bi se poročila kaka princeza,» je dejal cerkovnik, «a napitnine niti centezima,» je pristavil. Opazili smo njegovo razočaranje, skoraj žalost. Eh, ljubi mož, kako pa naj tak ženin, ki sam ustavlja cele sovražne vojske, še na take stvari misli, kot je napitnina za cerkovnika.
stamentu ni bila izpolnjena; grof Grisoni n. I>r. naložil benediktincem, da morajo vzdrževati v samostanu zdravnika. Toda v Vajli ni bilo nikoli nobenega zdravnika In če so kmetje zboleli, so se inorali zatekati k zdravniku najbližjega mesta. Z zmago fašizma se je izkoriščanje kmetov še stopnjevalo. Iz najemnikov so kmetje postali koloni. Na ta način so bili prisiljeni več delati in manj zaslužiti. V nekaterih primerih so menihi prisilili kmete, da so obdelali gozdnate predele in ko so ti predeli obrca fili — po dveh ali treh letih — tedaj so kmete odpustili. Samostanu je tako ostala dobra zemlja, ki je pomnožila dohodke, ki pa seveda niso šli v korist ubogih, pač pa so jih uporabljali za bankete, ki so jih prirejali fašističnim hierarhom. Iz samostanske kronike, pisune v zajetni knjigi, je razvidno, da so bili obiski te vrste ljudi nekaj un-vsem navadnega.
Tako je 7. novembra 1935. prišel na obisk v samostan istrski prefekt in federale u družbi drugih visokih fašističnih glav. Pri tej priložnosti ie imel prior samostana govor, v. katerem je dejal med drugim: Po odvratnih sankcijah, ki so nam jih naložili neprijatelji in lažni prijatelji, pozdravljam drage goste.« Potem je citiral Vergilov verz: »Spomni se rimski narod, da si poklican, da vladaš svet«. Nato. pa je še dodal izjavo, da je s Kristusovim križem, ob tesnem sode. lovanju s fašističnim režimom, mogoče doseči zmago. Na koncu je še zapel hvalnico nepremagljivemu dače ju, »s katerim smo danes bolj kot kdaj koli neločljivo združeni; in ki nas bo z božjim blagoslovom povedel do gotove zmage«. < Italija je bila takrat v vojni z Abestnijo). Po teh »krasnih« govorih je sledil razkošen banket, katerega jedilni Ust je bil takšen: vermut, mešana predjed, žlikrofi v omaki, kuhana riba Z majonezo, pečeni purančki, sir, sladkarije, sadje, peneča se lii-na in kava. Tam zunaj pa so kmetje hodili spat. potem ko so ponzili kos mrzle polente, toda to ni bilo važni za benediktince v Dajli, ki so izdajali načela svoje vere. 10. maja 1936 je še vedno isti prior ob ustanovitvi imperija, v navzočnosti fašističnega federala Bellinija zapel slavospev »kralju vojska in kraljici zmag«. Seveda ni izostal običajni banket z žlahtnim vinom in bogatimi jedili. Jasno ie, da je v. tako pokvarjenem okolju moralo priti še do drugačnih pregreh. Glavno vlogo je tukaj igral don Giovanni, ki sicer ni bil nič kaj podoben svojemu ■ slavnemu soimenjaku, a se vendar znal zalezovati najbolj prikupna dekleta v o-kraju. Ta je bil sploh poseben ptiček v samostanu in tako je pred 14 leti nekega toplega dne, ko se ie narava zopet prebujala k življenju, izrabil spovednico in odkril ljubezen Fides Draganovi, hčerki nekega kolona. Osvojil si io ie in posledice so se kmalu pokazale;
ŽENIN JU JV A K
Jli NAPRAVU. IVA CERKOVNIKA SLAB VTIS
ZMAGA ENOTNOSTI
Tretji teden so že bili delavci ko-nopljarne v stavki.
Gospodar dr. Zannini je bil v svoji odločitvi,/ da bo odpustil 31 delavcev nepopustljiv.
Dr. Paladini, upravni ravnatelj ko-nopljarne, je izrazil svoje upanje, da bosta laokta in beda delavce upognili. Res je bila borba težka, a delavstvo je zdržalo. Vedelo je, da ne gre samo za 31 tovarišev, temveč da gre za vsakega od njih in končno za vse tržaško delavstvo. Kajti neutemeljeni so bili razlogi, da je v konopijarni glede na delo preveč zappslenih
2e pri sedanjem delu bi jih bilo prej premalo kot preveč. Konopljama bi pa lahko delala mnogo več. Zadnji dve leti je delala izključno za Italijo, včasih pa so njeni izdelki šli daleč v zaledje, vse tja do Češke in Madžarske. Tudi sedaj bi lahko bilo tako; naročila prihajajo, toda tudi tukaj smo nenadoma v sferi umetnega zaviranja tržaške industrije, zlasti kadar gre za zveze z zaledjem. Raje propasti in poginiti kot pa dopustiti, da bi prišlo do sodelovanja z zaledjem. Na ta način se skuša dokazati, da Trst od zaledja nima kaj pričakovati.
Zmaga v primeru konopljarne pa po zaslugi predstavnikov Delavske
zbornice še ni popolna. Preklicani so pač odpusti v konopijarni, a še je ostal ukaz 109, proti kateremu gre borba delavstva. Kajti če delodajalci za ceno trdne odločnosti in žrtev delavstva konopljarne torkat niso uspeli, bodo skušali ponovno prebiti fronto delavstva na kaki drugi točki, v kaki drugi tovarni. Gotovo upajo, da bodo kje naleteli na bolj popustljive, bolj omahljive elemente. Toda delavstvo je budno. Kakor so bili z delavci konopljarne vsi tržaški delavci pripravljeni, da vsak čas stopijo v borbo v celoti, tako bodo tudi v bodoče budni ob vsakem poskusu uveljavljanja ukaza 109. In ker se zavedajo, da pomeni ta ukaz zanje stalno nevarnost, bodo še naprej vodili borbo za preklic tega ukaza in za dejansko zaporo odpustov.
Delavstvo konopljarne lahko zopet nastopi delo v zavesti, da njegova borba hi bila zaman. Dosegli so še, da se je direkcija tovarne v pogodbi obvezala, da bo nudila možnost nadomestitve med stavko izgubljenih ur. Obenem pa so vsem delavcem pokazali edino pravo pot do zmag v borbi za pravice delovnega ljudstva: pot sloge in enotnosti.
menihi iz Dajle
poteptal le vsa krščanska načela in se zatekel k splavu. Dragič jc pa Fides redila dvojčke. Da bi prikril škandal, je prior odstranil s posestva n Dajli Draganovo družino. • Medtem ko so se v. samostanu dogajale take stvari, pa so menihi besno napadali a prižnic tista dekleta, ki so si dovoljevala ob nedeljskih večerih nekoliko nedolžne zabave, njihove starše pa kaznovali. Na uboge kmete so padale denarne kazni druga za drugo. Gorje če bi delali v nedeljo, toda če so garali za samostan, tedni .še denarne kazni niso uporabili. Dninarji so bili plačani po S Ur na dan. in sicer za garanje od zore do teme.
Med nacistično okupacijo so bili menihi v. najboljših odnošajih z Nemci. Pri nekem rastrelnmentu so privedli n samostan večje število kmetov. Enega. izmed teh so izpraševali Nemci, katerim sta stala ob strani dva meniha. Tako nekako kot za časa inkvizicije v Spa 7liji.
Ob konca vojne in ob prihodu partizanov se je njihovo sovraštvo do vsega, kar je demokratično, pokazalo v. obliki ekonomske sabotaže. V famostanu so našli spretno skrita razna živila, kakor n pr. Ò0 kg sira, 9 gnjati, 10S0 cigaret, 450 l olja, 106 kg masti, potem večje količine sladkorja, slanine, mila itd. itd. Čeprav so imeli pse tc dobrine, so menihi vndar jemali živilske nakaznice. Prijavljali so ne. točne količine žita in pretihotapili iz cone B v cono A in v Italijo okrog 3 milijone metro in jugolir. Taka njihova dejavnost še močno škodila gospodarstva pokrajine. Da se p tem prepričamo, ie dovolj, če pomislimo na izvoz lir. Posledica tega tajnega izvoza bi lahko bila, da bi bila uprava te cone prisiljena povečati število denarja v obtoka, kar bi logično dovedlo do inflacije in torej do porasta cen, ne glede na to, da so lahko pretihotapljene lire prišle zopet v cono B po drugih poteh.
To so vzroki, zaradi katerih so inorali 3. marca t. I. stopiti pred ljudsko sodišče v Bujah don Pio Alfonso, Del Signore iz Treviia (Lazio), don Ambroggio Ottavio Bizzari iz Rima, don Benedetto Se. gatori iz Subiaca, brat Mauro di Lelio iz Viga (Lezio) in Va don Teodoro Amati, ki pa ne sedi na založnem stolu, ker se mu je zdelo bojje prej zbežati; vsi sp iz samo-stana v DajU.: Proces je obširno razkril krivdo, menihov, ki. so izrabljali duhovniška obleko pri izvrševanju, svojih zločinov. Državni tožilec ie s številnimi pričami dokazal štirim menihom njihovo odgovornost in ti so bili prisiljeni, čeprav s stisnjenimi zobmi, priznati svojo krivdo. Prav nič ni zalegla režija obrambe, katere priče so se zdele kakor papige, ‘ki so se naučile nekaj besed na pamet. Don Bizzari, ki se še hotel nekoliko skrili za dostojanstvenost svojih sivih las, ie skušal otresti se kakr-ne koli odgovornosti, toda druge.
ga ni mogel storiti kot da je protestiral proti resničnim navedbam in proti vsemu fašističnemu materialu, ki ga je državni toždec iznesel pred ljudstvom, ki je bilo v sodni dvorani:	brošure fašistične
propagande, fotografijo Mussolinija, kralja, Grazianijn, Badoglia, posvetila Hitlerju, reviji s fotografijami Franca, ki pozdravlja po rimsko, zastave, trakovi s slavospevi fašizmu in nek razglas generala Robotija. In tako so štirje obtoženci sklonjenih glav gledali leta, v katerih so bili nesporni aosaodni ji p Dajli.
Ljudstvo sledi procesu silno pazljivo, kajti proces se tiče tudi njega. Koloni, ki so jih mnoga leta na najbolj zverinski način izkoriščali, vidijo 'J teh zločincih fevdalno gospodo, ki jih je smatrala za tlačane. Tukaj gre za konflikt m,ed dvema svetovoma: na eni strani je stari svet, ki se hoče obdržali na nogah, na dragi pa novi svet, ki vstaja in ki ne dovoljuje nikakega odlašanja, ko gre za koristi tistih, ki delajo. Razen tega pa vidi ljudstvo v štirih obtožencih duhovnike, ki so izdali vero. To ljudstvo, ki je zelo verno, nikakor ne more dopustiti, da bi menihi teptali njihovo vero. »Zelo slabo uslugo so napravili veri«, pravi bujsko ljudstvo, ki je prisostvovalo procesu. Medtem ko so oni skrivali živila, je bito pri na« pomanjkanje. Zaradi tega je občinstvo ploskalo, ko je predsednik prebral pravično obsodbo. V Dajli, kjer so nekoč našli Zatočišče fašisti in nacisti, kjer se je prikrivalo blago, ki je bilo odtegnjeno krajevni potrošnji, kjei so se delale kupčije z valuto, živi danes v. miru kakih 50 starčkov, ki s podporo ljudske oblasti preživljajo tamkaj svoje zadnje dneve. Zemlja jc prišla v last kmtov, ki končno lahko uživajo sadove svojega truda.
Grof Grisoni bo lahko zadovoljen, kajti ljudstvo je izpolnilo njegovo zadnjo voljo.
Ruggero Spadam
Gotovo je, da je h gradnji večjih ladij mnogo doprinesla tudi iznajdba jadra, kajti s pomočjo vesla in jadra se je obilo ojačila «pogonska sila» ladje, oziroma čolna. Splavi, ki so pluli po rekah, prepuščeni vodnemu toku in ki so jih uravnavala vesla, so lahko prevažali razmeroma precej več ljudi kot pa navadni čolni, potem pa so lahko zapluli tudi na morje, kjer so bili dotedaj čisto neuporabni.
Domovino prvih ladij smemo iskati na obalah vzhodnih morij, to je Azije. Dognano je, da so na primer Kitajci znali že mnogo prej Pluti in jadrati s svojimi ladjami, tako imenovanimi džunkami, preden so se sploh pojavile prve ladje na obala!) Sredozemskega morja. Se dandanes lahko vidimo, sicer ž? zelo redko, v raznih kitajskih pristaniščih džunke, ki ne kažejo v primeri s starimi risbami velike spremembe in o katerih je že Marko Polo trdil, da so najboljše ladje za dolgo plovbo, pa so se mu Benečani. uverjeni, da pridejo lahko le iz njihovih ladjedelnic najboljš-ladje sveta, smejali. Toda izkušnja in poznejša raziskovanja so pokazala, da je bil Marko Polo v vseh svojih pripovedovanjih zelo objektiven in da je v bistvu vselej govoril resnico.
Eden prvih tipov ladij je bil gotovo dvojni čoln. To sta bila dva čolna zvezana med seboj s prečnimi debli ali deskami, na katerih je stala majhna hišica iz trsja ali pa iz drevesnih debei. V takem dvojnem čoinu je bilo poleg veslačev precej prostora tudi za druge ljudi Take dvojne čolne lahko vidimo sem pa tja še dandanes ob bregovih daljnega vzhoda.
Da je tamkaj biia domovina prvih ladij, nam neposredno dokazuje tudi dejstvo, da je ona čarobna igla, ki ji pravimo magnet in ki je ladje usposobila za plovbo po oceanih, obilo pripomogla, da so se mornarji lahko spustili na odprto morje in tako pričeli odkrivati prej neznane in nevidne celine, prišla od vzhoda in to najbrže iz Kataja, to je Kitajske.
Sedaj pa si oglejmo, kje so se pojavile prve ladje v onem delu zemeljske površine, na katerem bivamo mi, to je v Evropi, oziroma bolje rečeno, v Sredozemskem morju.
Nedvomno je, da so nastale prve ladje tam, kjer se je najprej začelo razvijati organizirano življenje, in sicer v Egiptu. Pred osem tisoč leti, ko se je še pračlovek mučil po kraških gozdovih s svojim kamnitim orodjem, so po Nilu že plule prve primitivne ladjice, ki so se gibale bodisi s pomočjo vodnega toka ali pa so jih poganjali z vesli in tudi z jadri. Kot vsaka reč, so se tudi te ladjice spopolnjevale. O tem, kakšne so te ladje bile, nam ni treba samo domnevati, kajti nekaj 1000 let stare ohranjene risbe na egipčanskih spomenikih nam nazorno prikazujejo te ladje, ki so se polagoma spuščale iz območja reke Nila tudi na morje in tako pričele jadrati po sredozehiskih obalah. Kot je razvidno iz slik, so na nekaterih ladjah veslali še stoje, kar dokazuje, da so bile te ladje sprva namenjene samo za rečno plovbo, kajti na razburkanem morju je tako veslanje nemogoče. Te ladje so imele po en jambor, bile so dolge do trideset metrov in Imele štirikotno jadro. Krmil so imele kar več; ta so bila pritrjena ob straneh ladje, tako da so jih mornarji tudi lahko sneli. Krmar je stal vedno na desnem ladijskem
SLOVENSKA POMORSKO- TRGOVSKA AKADEMIJA
■V .
Cioooh
m
molje
II. Kakšne so bile najstarejše ladje in nekaj prvih svetovnih mornarjih
(Nadaljevanje)
hoku; to pa zato, ker so verovali, da je desna stran srečnejša od leve.
Ker pa so bili Egipčani polje-. deiski narod, niso imeli toliko potrebe, da bi si ustvarili močnejšo mornarico in so se zato držali večinoma le doma.
Tem bolj pa So se izkazali v pomorstvu ravno Feničani, ki so prebivali v ozkem obalnem pasu ob vznožju Libanonskega pogorja. Ker so imeli le malo ali skoro nič zemlje, so se kaj hitro povezali z morjem in postali prav tako odlični mornarji kot so bili dobri trgovci in mešetarji Njih ladje so obplule vse Sredozemsko morje in zašle tudi v njegov največji zaliv, to je v Jadran. To pa so lahko izvedli zato, ker so bili prvi, ki so gradili razmeroma precej večje ladje od prejšnjih in prišli pri tem do slavnega odkritja, da je ozka in dolga ladja neprimerno hitrejša od dotedanjih, ki čestokrat niso bile dosti daljše kot široke.
Feničani so na svojih dolgih potovanjih ustanovili vse polno kolonij, v katerih so nastala mesta, kot na primer Cadiz v Španiji, Marseille v Franciji, več mest na Sardiniji in Korziki, Vis v Dalmaciji, Kartagina v severit^Afri-ki in tako dalje. Toda niso se zadovoljili samo s potovanji po Sredozemskem morju; ugotovljeno je, da so pluli do Velike Britanije in še naprej v Baltsko morje, kamor so hodili po dragoceni jantar. Po pripovedovanju nekega starega gr-
škega zgodovinarja, je nek egiptovski faraon, ali po domače rečeno, kralj, najel precejšnjo skupino feničanskio ladij, katerih naloga Je bila, objadrati afriško obalo.
Lahko torej rečemo, da so bili Feničani prvi mornarji velikega kova, ki se niso zadovoljevali samo s kratko obalno plovbo, temveč so v resnici objadrali ves takrat poznani svet. In ker je bil edini nagib njih mornarskega delovanja trgovina, ki je obsegala vse takratne trgovske predmete od najpotrebnejših kovin in dragocenega jantarja ter škrlata do široko razpredene trgovine s sužnji, so silno obogateli in bili na glasu kot najslavnejši mornarji svoje dobe.
Njih ladje so bile dolge in ozke, imele pa so še vedno kot egipčanske štirikotno jadro, ki se je včasih delilo na dve jadri. Večina ladij so bile enojambornice. Baje so spoznali sidro, kar je bilo velikega pomena, kajti poprej so morali mornarji zvečer vedno vleči svoje ladje na suho. Ladje je gnal veter in so plule vedno v smeri vetra, zaradi česar je bila plovba še vedno precej otežkočena, kajti brezvetrje ali pa slab veter sta ladjo enostavno prisilila, da je stala v luki in čakala, da bo bogo ve minila slaba volja in bodo poslali veter, kakršnega si kapitan želi. Pomagali so si sicer tudi z vesli, a to umetnost so izpopolnili šele Grki in tudi Rimljani. O tem v naslednjem poglavju.
Splošna pomorska gospodarska vprašanja
ZA BORBENO
ŽENSKIH
(Nadaljevanje s 1. strani) desetine delegacij, odposlanstev vseh s’pjev prebivalstva, delavstva, kmetov, inteligence, mladine je 's svojimi pozdravi in simboličnimi darili izrazilo A. S. I, Z. Z,-i priznanje našega ljudstva njeni vztrajni borbi Za pravice žena, vsem demokratičnim ženskim množicam pa hkrati priznanje in zahvalo za njih nad vse pomembno udejstvovanje v občečloveški borbi za mir pri nas in v svetu.
In kar je vredno še največ, kongres je pokazal veliko ideo-
ENOTNOST
MNOŽIC
'oško in borbeno zavest in sposobnost demokratičnih žena Tržaškega ozemlja, ko so po plodonosni razpravi z največjo možno enotnostjo spreje'e za glavne naloge svojega bodočega delovanja: razširitev organizacije, okrepitev slovan-ko-italijanskega bratstva, dvig kulturne, politične in socialne ravni, vse sklepe pa povzele v pozivu ženam, ki &i še niso sveste svoje do1žnoEti: žene, združite se v borbi za neodvisno-t, mir in delo na našem ozemlju!
enže
Trgovinska mornarica FLRJ je dosegla lani velike uspehe. Obnova mornarice FLRJ je ena najtežjih nalog, kajti med vojno je bilo potopljenih ali izgubljenih 57 ladij za dolgo in obalno plovbo, kar znaša v tonaži 207.000 brutto registrskih ton ali približno 58©/ celotne predvojne jugoslovanske tonaže. Vrednost izgubljenih ladij cenijo na dve milijardi dinarjev. Razen tega so izgubili še 595 plovnih objektov za krajšo obalno plovbo. Zato zaslužijo tem večje priznanje ladjedelniški delavci, ki so doslej popravili že številne ladje. Po osvoboditvi je bilo obnovljenih 18 ladij za dolgo in obalno plovbo. Lani so opravili generalna popravila pri 12 plovnih enotah. Kljub pomanjkljivemu plovnemu parku je bilo lani vzpostavljenih več rednih prog med sredozemskimi pristanišči, severno Evropo in nekaj nerednih prog med Ameriko. Te naloge so pa zahtevale tudi obnovo pristanišč. Reško pristanišče je bilo med vojno skoraj popolnoma razdejano, uničeno je bilo B2.75CV operativne obale. Zdaj je to pristanišče že tako urejeno, da lahko pristaja na dan do 17 prekooceanskih parnikov. Vzdolž jugoslovanske obale so bile lani vzpostavljene številne redne proge. Zdaj je 26 rednih parniških prog. Razen tega je 31 rednih lokalnih prog, na katerih vozijo motorne jadrnice. Od 1. januarja do 30. aprila 1946 so parniki Jadranske linijske plovbe prepeljali 474 tisoč 717 potnikov. Blagovni, promet se je v primeri z letom 1933 povečal za 400 c/ m Obnova morskih svetilnikov v Jugoslaviji. Med vojno so bili ' razen drugih 'pristaniških hapràv uni- ’ čeni tudi številni svetilniki. Pred vojno je biio na jug. jadranski obali 157 obalnih in 240 pristaniških svetilnikov in svetil. Lani so obnovili v Dalmaciji 81 morskih svetilnikov; med njimi posebno pomembne v Strugi pri Laštovu, v Sušcu; prav tako pri Lastovu, v Pelagružu itd. Skupno so pa lani obnovili ob vsej jadranski obali
47 morskih svetilnikov in 135 obalnih ter 195 pristaniških svetil.
■ Pomorska delavnost na Reki.
Lani so obnovitvena dela reško-sušaškega pristanišča zelo dobro napredovala, kar je omogočilo, da je reško pristanišče lahko prevzelo večino blagovnega prometa za izvoz in uvoz. Ker je to pristanišče najpomembnejše za FLRJ na Jadranu, bodo letos nadaljevali velika dela. Obnavljali bodo Ljubljansko in Splitsko obalo ter del potniškega pristanišča. To bodo zadnja večja dela, ki bodo popolnoma končana v dveh letih. — Trenutno pa popravljajo v reški ladjedelnici največjo jug. tovorno ladjo «Beograd», ki ima 10.000 ton , nosilnosti. Pred vojno je ta ladja plula skoraj po vseh svetovnih morjih in je niso nikdar generalno popravili. Ladjedelniški delavci so se obvezali, da jo bodo do 1. maja popolnoma popravili in preuredili ta plpvni objekt, ki bo najbolj moderno opremljena tovorna ladja jug. mornarice.
■ Nova radijska postaja za pomorsko plovbo. V. Splitu je pričela delovati že druga obalna radijska postaja z nazivom «Split -— radio JUS». Ta radijska postaja bo še bolj zavarovala plovbo, služila pa bo tudi za prenašanje vseli vrst brzojavk s kopnega na morje in obratno. Postaja deluje tudi ponoči.
Čeprav, ima postaja samo 100 VV, bo vendarle zadovoljila vse potrebe. Pri tern so uvedli za pomor- • ščake novost, in sicer da: lahko, dobivajo poveljniki ladij direktna navodila za plovbo z obale, kar doslej ni. bilo.
Radijska postaja v Splitu bo vzdrževala radiofonsko zvezo z vsemi postajami na ladjah in z obalnimi radiofonskimi posta,ami. Vsaka ladja bo dobila ob določenem času in na določeni dolžini vremensko poročilo in oglase za pomorščake.
Aparaturo za to postajo so montirali jug. pomorski radiotelegrafisti.
IZ REPUBLIK JUGOSLAVIJE
Nič več ne obstaja Balkan
kot simbol zaostalosti
KRONIKA
*	ZADRUGE se roorajé do 13. marca decentralizirati, tako da bo imel vsak krajevni ljudski odbor svojo zadrugo.
*	DR. MARJAN BRECELJ, podpredsednik vlade LR Slovenije, je govoril na predvolivnem zborovanju v Ljubljani (Center).
*	ZEMLJIŠČA ZA EKONOMIJO bo letos dobilo 201 podjetje. S tem se bo izboljšala preskrba delavcev. Slovenija je prejela 1S13 hektarjev zemlje.
, • VABILO za mednarodno konferenco za pomoč demokratični Grčiji v Parizu 10. in 11. aprila Je prejel centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije.
*	»TEDEN TEHNIKE« se je pričel v soboto z otvoritvenim predavanjem dr. Inž. Melika.
*	UPRAVA ZA UREJANJE GOZDOV in uprava za urejanje hudournikov se je ustanovila pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije.
*	II. KONGRES Ljudske fronte Srbije bo 29. tn 21. marca t. L
*	STUDIJSKO KNJIŽNICO v Novi Gorici je sklenil urediti tamkajšnji okrajni odbor Zveze pre svetnih delavcev. Zbranih je že okrog 300 knjig, med katerimi so nekatera dragocena dela o Slovenskem Primorju, Trstu, Istri in Furlaniji.
«NAGRADE je podelil Komite za kulturo in umetnost pri vladi FLRJ umetnikom s področja književnosti, gledališča, likovne umetnosti, glasbe in tilma.
o DRUGI KONGRES Društva za kulturno sodelovanje z ZSSR se je pričel v nedeljo v Beogradu, Pri otvoritvi so bili dr. Ribar, Josip Rus, več ministrov in predstavnikov organizacij in znanstvenih in-titucij. Kongres je otvoril Boris Ziherl, ki je imel tudi daljši govor.
*	NAD 1000 ZENA IN SESTER ustreljenih In padlih rodoljubov v Valjevo je protestiralo proti krivični razsodbi ameriškega sodišča v Nuernbergu, ki Je oprostilo nemške poveljnike, ki so izvrševali aločine v Jugoslaviji. Postale so tudi brzojavko Mednarodni demokratični federaciji žen.
*	POMLADANSKA SETEV se . je pričela v Vojvodini in Makedoniji.
*	Z II. KONGRESA Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije t ZSSR je poslal predsednik Boris Ziherl brroiavv* generalisimu Stalinu, maršalu Titu in Vsezveznemu društvu za kulturne stike s tujino.
*	TEMPERATURA Je v Sloveniji zadnji teden dokaj spr'men-Ijiva. Giblje se med približno -It in 4-13.
*	RAZGLAS o obvezni priglasitvi za vpis v državljansko knjigo LR Slovenije za območje Ljubljane je izdal izvršilni odbor mestnega ljudskega odbora.
*	V OKVIRU »TEDNA TEHNIKE» se prirejajo v vseli mestih, industrijskih središčih in na podeželju tehnična predavanja.
3 JUGOSLOVANSKE ŽENE SO se odzvale povabilo Zveze albanskih žena in poslale v Tirano de-•egacijo AFž Jugoslavije. Na letališču v Tirani je pozdravila dele-»acijo predsednica Zveze albanskih ' žena Nedžimlja Hodža.
*	PRI LETOŠNJI POMLADANSKI SETVI ne gre samo za to, da bo čim več zemlje obdelane, ampak vodijo borbo tudi za dvig hektarskih donosov.
*	ZA NOVEGA PREDSEDNIKA Društva za kulturno sodeiovani* Jugoslavije z ZSSR Je bil izvotle» Marijan Stilinovi!, predsednik Komiteja za šolstvo In znanost pri starti FLRJ.
*	VELIKO ZBOROVANJE Je sklicala Osvobodilna fronta v Mariboru z» torek *. marca zaradi eotodkov na Koroškem.
Ugledni češki publicist in novinar Stanislav Budin je na svojem potovanju po ba kanskih državah obiskal Beograd, od koder j« pos al praškemu neodvisnemu tedniku »Kulturna politika« zelo zanimivo reportažo, ki je bi a objavljena ped naslovom »To ie bil Balkan«. Ugotovitve češkega publicista bodo vsekakor zanimale slovensko javnost in zato objavljamo reportažo v prevodu:
»Kako se najlaže razgovorim v Beogradu«, sem vprašal v. vlaku si-bskega profesorja matematike, ki sc je vračal z obiska na Češkoslovaškem, »rasici, - angleški ali pa morda nemški?«
»Češki!« je odgovoril naš sopotnik a nasmehom.
Ta trditev je bila deloma prenapeta, toda z nekakim novim rusko-češkim esperantom se človek s Srbi povsem lahko dogovori.
V Jugoslaviji človek lahko življenje direktno otiplje, življenje, ki bije z mogočnim tempom krvi. Jugoslavija preživlja graditeljsko vročico. Kaj to pomeni Za zaostalo državo, za državo, katere zemljepisni položaj je bil v vseh jezikih sveta sinonim zaostalosti, lahko spoznamo šele tedaj, ko gledamo kako delajo gradbeni delavci v Beogradu, ko opazujemo ljudske množice na ulici, ali pa ponorimo s posamezniki. Tu ni več razvaliti — a še pred letom dni jih je bilo pokru, tako v sredini mesta kakor tudi na periferiji. Povsod rastejo nova poslopja. Sindikalna orgatii-zacija ima novo petnastropno palačo, kjer dokončujejo streho, toda v pritličju že uradujejo. Zvezo mladine ima novo šestnadstropno palačo, kjer vse mrgoli, kakor v panju. Toda ne grade samo stavb za urade, temveč tudi stanovanjska poslopja, novo gledališče, nove šole, vse je novo, novo.
In povsod v vsej Jugoslaviji se dela, dela. Zelo neradi vam govore o številkah, če vprašate po njih, vam odgovore: ob koncu petletke bomo imeli tega toliko in toliko. Odmev mogočne izgradnje se pa sliši tudi v samem Beogradu, ki ni samo glavno mesto, temveč tudi središče industrije. Grade se avto. strade, železnice, jeklarne, tekstil-
P
-L rej kratkim so bili objavljeni podatki o civilnem letalskem prometu v Jugoslaviji, ki so sila zanimivi in prikazujejo, kako se tudi letalski promet nove Jugoslavije močim razvija. Znano je, da je bil pred vojno civilni letalski promet Jugoslavije šele v povojih in zato precej skromen. Preko države je sicer vodilo več zračnih linij, na katerih pa so potniški avioni obratovali večinoma le v kratkih poletnih mesecih. Največ linij, s katerimi je bila Jugoslavija po zračnem prometu povezana s tujimi državami, so razen tega vzdrževala inozemska podjetja s svojimi lastnimi piloti in avioni, razen tega pa ’e vožnja z avionom veljala za razkošje, ki naj služi samo bogatim izbrancem; avion kot prometno sredstvo za široke ljudske množice sploh ni prihajal v poštev. V novi Jugoslaviji so se tudi na tem področju razmere bistvene spremenile, dasi Jugoslavija nima še niti dovolj a-vionov na razpolago niti davo1 j strokovno usposobljenega osebja Kljub številnim objektivnim težavam se pristojna oblastva z vsemi silami trudijo, da bi čim bolj povečala potniški ietaUki promet, povezala z njim vse glavne kraje države., zagotovila varnost in udobnost potovanja, ter omogočila potovanje z leta1 i vsem delovnim 'ju- , in ne samo določenim izbranci ent
ne tovarne, in kaj vem še vse. tn glavna tema razgovorov je: gradi sel
Gradi se pa tudi nov človek. To zopet lahko razumemo samo tedaj, če se zavedamo preteklosti ie države. To je bil Balkan. Toda g: aditela hočejo Izpremeniti ta sinonim . Ze danes ni več Balkan beseda, ki bi pomenila zaostalost, revščino, krutost, imperialistične intrige. Po nekaj letih ne br, po vsem svetu o tem niti sledu.. Kes
teden teUhike
Novi družbeni ekonomski odnosi v Jugoslaviji so omogočili, da je tehnika postala last širokih ljudskih množic. Uporabljanje tehnike danes izboljšuje pogoje dela, povečuje njegovo produktivnost — skratka tehnika postaja potreba in pomoč pri delu za dviganje materialnega in kulturnega nivoja vsega ljudstva.
Tisoči in tisoči delavcev po vsej državi vsak dan bolj odvladajo tehniko. To najbolj potrjujejo masovni primeri udarništva, laciona-lizatorstva in novatorstva. Od julija 1. 1946 pa do oktobra 1947. je bilo v državi proglašenih 34.187 udarnikov ne vštevši racionaliza-torje in novatorje.
Doprinos k hitrejšemu likvidiranju tehnične zaostalosti države kot težke dediščine pretklosti je tudi teden tehnike, ki je te dni po vsej državi. Teden tehnike bo pripomogel, da bodo najširše množice obvladale tehnično znanje in stavile tehniko v službo uresničenja petletke. Ta akcija Zveze društva inženirjev in termfkov Enotnih sindikatov', Ljudske omladine in ostalih organizacij ljudske fronte bo imela konkretne oblike, bo vezana na naloge petletnega načrta in fco pripomogla k izme-I njavi delovnih izkustev prejšnjega
I lata.
je, še so ulice jugoslovanskih mest polne slabo oblečenih ljudi, kmetov, ki prihajajo s podeželje., oblečeni v. narodne kroje, hodilo po u*
Resno prizadevanje jugoslovanskih calasti je že lani imelo u-godne posledice, tako da je letalski promet že v drugem letu po vojni dosegel v primeru s predvojnim velile razmah. Lansko leto so bila z rednimi progami, na katerih so dnevno obratovala velika potniška leta’a, povezana vsa glav. na mesta republik Jugoslavije s središčem države Beogradom in tudi med seboj. Razen tega sta bila Zagreb in Beograd po rednih letalskih linijah povezana tudi z mesti drugih evropskih držav, tako Prago, Dunajem, Parizom itd. Iz vseh krajev Jugoslavije je bilo torej možno potovati s potniškimi avioni v vse večje evropske kraje.
Seveda je bi'o poskrbljeno za kar največjo varnost potnikov in blaga. Na vseh pregali so obratovala najmodernejša dvomotorna letala, k.L lahko sprejmejo poleg posadke tudi 21 potnikov in ki lahko letijo tudi z enim samim motorjem. Vozijo jih najboljši pi’oU Jugoslavije, od katerih so nekateri preleteli že nad milijon kilometrov, Cena vožnje je sorazmerno nizka, da se aviona poslužujejo za potovanje vsi delovni sloji. Tako stane n. pr vožnja iz Ljubljane do Beograda skoraj nrav to’iko kot spalni kupe brzovlaka. Ker pa traja potovanje z leta'om iz Ljubljane do Beograda le dobri dve uri. z brzov’akom pa 10 ur, je potovanje z leta'om zlasti za poslovne ljudi sila okono-
licah in z naivnimi očmi opazujejo velemestni promet. Toda pod to kmečko obleko, za temi naivnimi očmi se že riše nov, junaški samozavestni, civilizirani čluv :k.
V Jugoslaviji se o revoluciji ne govori. Pri nas, kot je znano, se o njej mnogo govori. Toda če je sploh kakšna država v. času vojne preživela revolucijo, potem ie to bilà predvsem Jugoslavija. To o-granino junaštvo, to nezaslišano trpljenje, neizmerno preganjanje, strahovite žrtve (zavedate sc jih tudi pri pogledu na visoko število invalidov) to vam šele obnz'oži, kaj se v Jugoslaviji dogaja.
In če si to strašno in junaško vojno proiciramo na ozadje zgodovine turškega vladanja, fevdalne samostojnosti, krvave diktature, socialnega in narodnostnega pritiska — in zopet balkanske zaostalosti — potem se nam prikaže nova Jugoslavija v. povsem drugačni sliki. Tukaj torej »srečno in svobodno življenje« pomeni točno ono, kar so te besede pomenile povsod, preden so jih onečastili slavnostni govorniki, cinizem in laži, To pomeni, da si to življenje, srečo, svobodo, človeško dostojanstvo gradi vsak sam. in ves narodni kolektiv skupno, in direktno ga čuti, vsak dan bolj. Fašizem —- to ni bila v Jugoslaviji samo teorija in boj proti njemu, ni bilo samo poslušanje londonskega radia in strah pred gestapom. Fašizem — to je za vsakega Jugoslovana pomenilo lakoto, zaničevanje, ponižanje.
In na ta način se besede vračajo, k svojemu prvotnemu smislu in pomenu. In pričenjaš razumevati, da Titove fotografije na vsakem koraka niso izraz kulta voditelja, temveč ljubezni do človeka, ki je s svojo voljo in genialnimi zmožnostmi znal dvigniti prapor boja. znal voditi boj v crenutku, ko je bil videti ie izgubljen in znal začeti Z izgradnjo pc končani vojni tragediji. One so tukaj enostavno simbol najbolj poglavitnih doživetij vsakega človeka.
In ta narod kmetov, narod, katerega fizična in duševna lepota ter veliko junaštvo so tako dobro poznani tudi pri nas, ta narod ima danes končno svojo usodo v svojih
mično in koristno. Da se tega vs5 zavedajo, kaže najlepše število potnikov. Samo na linijah, ki jih vzdržuje domače državno podjetje (JAT-jugoslovanski aero transport),-je bilo lani več kot 33.000 potnikov, kar predstavlja že lepo število za mladi letalski promet. To število bo v letošnjem letu gotovo še naraslo, ker bp letos letalski promet Jugoslavije tak kot še ni bil nikoli. Za pomlad so pripravljena številna nova letala, ki bodo pričela obratovati na novih linijah po vsei državi. Tako bedo poleg že lani obstoječih, -otvorjene letos naslednje nove proge: Beograd - Spli!
- Zagreb, Beograd - Reka - Dubrovnik, Zagreb - Reka, Beograd ■ Opatija, Ljubljana - Reka, Reka -Zadar - Split, s katerimi bo ustreženo zlasti številnim domačim in tujim turistom in obiskovalcem Dalmacije. Razen tega bedo letos uvedli še posebno novost - promet z aerofaksiji. Aerotaksiji bodo le-tos obratovali na vseli obstoječih progah in tudi tam, k'er sedaj sploh ni rednega letalskega prometa. na razoo’ago bodo potnikom v vseh večjih krajih, kjer so civilna letališča in to po potrebi ob vsakem času. Aerotaksiji bodo koristni zlasti v izredno nujnih primerih potovanja.
Tako se torej izpolnjuje zračn-promet Jugoslavije, kateremu se obeta zlasti letos posebno velik razmah.
rokah. Da pri tem koraka samozavestno naprej, ponosen na svoje delo, prepričan o svoji pravici — to je že nekako samo po sebi umljivo. Seveda se delalo tudi napake, seveda., da je prišlo tudi tu do dogodkov, ki bi ne ugajali političnim estetom — toda vse to ni važno. Važno je, da dela 180.000 mladincev In mladink v brigadah pri gradnji avtostrad, elektrarn in jeklarn, da se stotisoči lemetov, ki lahko prihajajo v svojih vaseh « zadružne domove, v ognjišča kulture, uče brati in pisati. Važno je, da je v življenju teh ljudi zavzela beseda kultura pomembno mesto: v dveh letih , se je namreč število gledališč v državi podvojilo, potrojilo se je število kinematografov, pomnožilo število gledaliških in pevskih krožkov. Sole so prenapolnjene, neizmerna je žeja po znanju, povsod je polno mladih, c-nergičnih, zmožnih ljudi.
Jugoslavija preživlja velik zgodovinski prevrat, v. katerem je 2 izredno vulkanično silo izbruhnila ogromna energija ljudstva. Uničila je nemško okupacijo in danes z istim poletom gradi novo življenje.
In Balkan ni več simbol zaostalosti.
Po knjižnem trgu
Slovenski knjižni zavod je te dni izdal zbirko novel in povesti Maksa Snuderla, pod naslovom: Od polnoči do polnoči. V naslovni noveli, ki se dogaja v bolnici, slika pisatelj vrsto zanimivih usod posameznih ljudi; ostale novele pa so slike iz borb in življenja partizanov, kar daje knjigi pečat aktualnosti.
Pri isti založbi prevod romana ruskega pisatelja Vladimirja Jčrnzanske-ga: Ukročena reka. V tem romanu, ki je izšel šele leta 1946, nam pisatelj popisuje nastanek ogromne hidrocentrale na Dnjestru. Avtor nam z umetniško močijo prikazuje, kakšne težave so morali graditelji premagati pri gradnji, razne tehnične zanimivosti v zvezi z njo, zlasti pa nam slika neupogljive značaje sovjetskih ljudi. Zanimivo in napeto pisan roman pritegne bralca, da v naletu prebere knjigo do kraja; izredni so opisi mogočne ruske prirode, ki dajejo celotnemu dogajanju slikovit okvir.
Ista založba je zadnje dni izdala tudi dve zanimivi knjigi Zdravstvene knjižnice. Namen te posebne zbirke je seznaniti ljudstvo z najvažnejšimi vprašanji in najnovejšimi pridobitvami s področja zdravstva, in to v Knjigah, ki so pisane razumljivo za vsakogar. Knjige zdravstvene knjižnice služijo dvigu zdravstvene zavesti ljudstva, zato naj bi se čim bolj razširile med našim ljudstvom.
Dr. Lutman Stanc; Borba proti mikrobom, je druga knjiga te zbirke. V njej nas avtor, ki je znan pisec poljudno - zdravstvenih spisov, seznanja z odkritji In znanstveniki v zgodovini borbe proti mikrobom, o vrstah mikrobov ter predvsem o borbi proti njim. V posebnem poglavju govori pisec o veliki bodočnosti, ki se odpira mikrobologi ji in zdravstvu z iznajdbo novih zdravil in zdravilnih metod. Knjiga je pisana v gladko tekočem jeziku, poljudno ter je opremljena s številnimi, jasnimi; slikami.
Kot tretja knjiga te zbirke je izšla knjiga dr. Mile Kovačeve: Rentgenski žarki - čarobno oko, v kateri avtorica na kratko seznanja čitatelja z bistvom rentgenskih žarkov. Tako nam razlaga, kako so odkrili rentgenske žarke, kako ti nastanejo, kakšno je njih bistvo in kako se uporabljajo v medicini in tehniki. Tudi ta knjiga je opremljena s slikami, pisana razumljivo in predstavlja lepo obogatitev naše poljudno . zdravstvene literature.
LETALSKI PROMET
V JUGOSLAVIJI
KULTURA PROSVETA
»
Galerija
&B®remsMŠk tršašMik ti&&vnifn umetnicam
Saksida Uudolf se je rudit 1913. v Gorici, kjer je dovršil osnovno in trgovsko šolo. Tudi on je prav za prav slikarski samouk, ki je za čel Že zgodaj risati. Najprej se je uveljavil v kartelonistiki, s slikam jem Cralijem in je pod Černigojevin? in Spazapanovim vplivom prešel v futurizem, vendar ne povsem prepričan. Njegove pokrajine so ostale romantično - realistično pojmovane. brez posebnih umetniških ambicij.
Sele leta 1937. je pričel s čistim slikarstvom. Naslednje leto pa je prvič nastopil na skupni slikarski razstavi v Gorici, leta 1943. pa v
Benetkah na dvoletni državni razstavi. Nekaj let kasneje se je predstavil prvič Trstu z osebno razstavo, preteklo leto pa spet v Trstu, skupaj s Kocijančičem - Coceani-jem, v zadnjih mesecih pa zopet v Trstu v galeriji ([Scorpione» v skupni «Božični razstavo».
Po začetnih futurističnih ognjih je začel opuščati ta izrazni način, ker jc čutil, da ne odgovarja njegovi čustveno spontani naravi. Vračal se je polagoma v realizem. Ven--dar ga ni mogel potegniti za seboj romantični realizem slikarja Kjači-ča - Chiacicha, s katerim je tesno sodeloval v Gorici zadnja leta. Zadnje čase sem pa opažamo njegov
preokret v nekak «magični realizem», očitno pod Spacalovim vplivom. Četudi mu je ta izrazni način primernejši, čuti, da še ni našel čisto svojega izraza.
Beisi je spočetka mnogo z akva-relnimi in s tempera barvami, a sedaj dela skoraj izključno z oljnatimi, dasi se je’ poizkušal tudi z lesorezom in z drugimi grafičnimi tehnikami.
Preobremenjenost s poklicnim delom, — je prof. risanja v Kopru, duši tudi njega, dasi mu daje tudi zadoščenje, ko opazuje, da njegovo slikarsko-vzgojno delo med novo slovensko mladino lepo uspeva.
Prosveta med ljudstvom
Razne manifestacije, ki so bile v soboto, nedeijo in ponedeljek, so zelo razgibale naše ženske množice. Kongres Antifašistične slovansko-italijsn-ske ženske zveze ic v svojih razmotri-Vanjih zajel življenje žena v vseh njega.pojavih. Svetovni praznik Sena so naše žene proslavile dne 3, marca, na večer pred tem dnem in ponekod tudi v soboto s kulturno-prosvetnlmi prireditvami, O nekaterih manifestacijah bom : poročal prihodnjič. V mnogih primerih so Sodelovala prosvetna društva. Razmah, ki so ga pokazale na. še ženske, mlajše in starejše, te zelo razveseljiv. Važno je tudi dejstvo, da so pokazale veliko iniciativnost in iznajdljivost.
V	Ricrnanjih so pripravile članice jatnoSnje sekcije obširno in. .pesim prireditev z igro »Idealna tajča«, z raznimi prizori, s pevskimi točkami, z nastopom pionirjev, ki so igrati otroško Igrico »Mamica« ih ž nastopnih pionirskega zbora. Sodeloval te Uidi domači godbeni krožek.
Na Bazovici je priredila sekcija ASIŽP, dostojno slavnostno akademijo, in sicer v nedeljo popoldne m zvečer, da so lahko vsi vaščani pri-sostovali prireditvi. Mnogovrsten spored je vseboval recitacijo, solistične nastope, dramske prizore in ženski zbor AS12Z. Igrale so »Zadnje srečatijea in skeče »Vedež« ter »Družinska idila«. Zelo efektna je bila Ocvirkova recitacija. S solističnimi točkami sta nastopila tov. Andrej Rožem In Sonja Mahnič. Prireditev je dobro vodila in zrežirala tov. Vale-
■m ;..
V	nedeljo je tudi Rcpentabor proslavil ženski praznik s skečem «Poli-tika» In ž recitacijami. Sodeloval je pevski zbor s štirimi pesmimi. Kot povsod drugod, je občinstvo popolnoma napolnilo dvorano, tako da lahko rečetrfo š primero vzeto iz ljudstva, da bi rtlti' Igla ne dobila več mesta.
Opeftke so razveselile svoje sovaščane ! z igrci, ki so jo igrale precej dobro, s srčkanim baletom pionirk. Zenski pevski zbor je lepo zapet tri pesmi. ■
Skoraj povsod so nastopili s .kakim dramskim prizorom,, skečem ali s krajšo enodejanko. Tako so tudi Sveto-ivančanke uprizorile enodejanko «Sestanek», ki so jo domačinke naravno in zelo dobro podale. Sodeloval je tudi živalmi, mali Nelo Piščanec s temperamentnim prednašanjem pesmice «Moja mamica». Mešani zbor je zapel pesmi «Zdravo», «Zdravljico» in Gregorčičevo «Nazaj v planinski raj». Člani scetoivaaske dramske sekcije sp še doslej . pri izvedbi recita-fijsk'iit 'točk vedno izkazali. Omeniti trebbile, dà "SO bili odmori med fesa-mežnimi točkami predolgi. Spored sé mora razvijati živalmeje.
■ V1 Bnrkbvljah je bila prireditev v saboto, ha kateri je odlično pela tov: Rožica Kózem. Tudi to pot se je izka. zal radijski ženski duet Ščuka* Okroglic. • Pričakovanja mnogoštevilnega občinstva nista prevarali tovarišici Vera Remčeva in Turkova z recitacijami. Zaplesala je tudi mala Balbb
Podobne prireditve so bile tudi v krožku «M. Kraljič», «Vojka Smuč», «Tomažič)) in drugod. Za vse je in za
mnoge druge prireditve so dale pobude ženske in jih tudi organizirale.
Glede skečev bi omenili, tla ljudje sicer radi gledajo kratke, groteskne, drastične in komične prizore, vendar ti vedno ne učinkujejo, ker jim često manjka živahnosti in živih domislic igralcev. Zato ne smejo režiserji pre-tnehanično vežbali takih prizorov aii kot jim pravimo skečev".
Prosvetno društvo «Simon Jenko» s sedežem v krožku «M. Kraljič» v Domu pristaniških delavcev je v Do* 2, marca proslavilo spomin pesnika Simona Jenka. Predavatelj je s tem, da je okolje in čas, v katerem je žive! pesnik, njegovo osebnost in njegovo umetnost, razložil mnogoštevilnemu poslušalstvu, zakaj sl- j; to društvo izbraib prav tèga moža iz naše Slov-. stvene in ktilhiVne preteklosti za svoj simbol. V tem možti-peshiku s flocške-ga polja med Kranjem In Škofjo Loko
— je hotelo poudariti, željo po vzpostavitvi jezikovno-rtarodnostae povezanosti našega prebivalstva s svojini kulturnim zaledjem in zavest o pomenu morja za slovenski narod, ki jo je še nekako romantično čutil Simon Jenko. Njegova ljubezen do lastnega rodu ga ni dovedla do sovraštva do drugih narodov. On ne krivi italijanske zemljo, ki je pokopala mnogo slovenskih sinov, za njihovo smrt, kajti tudi sama je pokopala mnogo lastnih sinov. Odgovor bodo dajali oni, ki so povzročili prelivanje krvi. Nato je zbor «Emil Adamič» zapel štiri pesmi na Jenkovo besedilo. Vese! večer je potekel zelo prisrčno in intimno.
V soboto popoldne je, otvori! razstavo svojih slik v galeriji pri «Skqr-, Pionu» naš tržaški rojak Avgust Černigoj. Od zadnje razstave do te ja ta slikar pridobi! na neposrednosti izražanja. Prikaže nam objekt v svoji bistveni -strukturi; tako da ta s toni: barv, ki. jih je pesnik prelevasti vj Sebi in ijm dal takó svojstven, liričen; ton, ustrezajoč pesnikovemu razpoloženju in razpoloženju • okolice v Catti, ko'
je slikal to, kar je videl, izpove v nas nam in umetniku ustrezajoče razpoloženje. Avgust Černigoj Je v svojem razvoju šel skozi najekstremnejše stanje umetnosti, vedno pa ga je gnalo močno navdušenje in vedno je položil v svoje umetniške proizvode ^so toplino, ki jo je zmogla njegova umetniška osebnost. Zato se je znašel fai njegovo navdušenje mu je dajo možnost stalne rasti, kar je dokazala tudi ; razstava. Nekatere slike so izredno
dobre, kot na pr. Rcpentabor in tiste, ki nam prikazujejo poglede na hiše na obali v mestu s morja.
Na koncu pa še eno osebno vest. Med raznimi nagrajenci za dela umet< niške vrednosti, katerim Je podeli! nagrado zvezno republiški komitet Jugoslavije za umetnost, je tudi naši rojak Vrabec Ubald, ki se udejstvuje tu pri nas. Dobi! je nagrado za svojci ; skladbo. «Udar na udar». Čestitamo: :
J. K,
Primorske zdrahe44 na naših «drih
. O Goldoniju, njegovih vCoiotskih barufaha, o njih predelavi dr. M. Rupla v »Primorske Zdrahe a bodo bralci Ljudskega tednika inhfco drugič brali zanimiv članek. Vendar bi radi ob tem poudarili: pomen in važnost, ki ga ima prikazovanje takega dela zn naie občinstvo. ' Dc-loranju naše prve slovenske po« morske akademije, člankom, ki jih Objavlja Ljudski tednik. kot posebno rahrlko, lahko z veseljem dodamo doprinos našega gledališča k poglobitvi naše pomorske zavesti. Res do komedfid ni domače, originalno delo, res di: se vsebinsko ne dvigne nad barvito slikanje pirc-, prostega življenja — toda to življenje je življenje ribičev, riđ odru so jadra »kasete« z ribariti, morje. Ko pade zastor, izgine na platnu poslikano morje, mi (m ostajamo pred resnično, nagubano in modro , ravnino, pred 'mokrim iii prostranim elementom, ob katerem mommo, kakor pred zrcalom, najti svoj obraz. Morda bo kdo sodil, da so take besede ob veseloigri preveč slovesne, naj; nam sc zd\ da moramo vsako priliko izkoristiti, du načnemo pogovor o moriti. In prav je, da ga nagnemo v veselem ozračju »Primorskih zdrahi« Ker življenje naših ribičev je bilo borba in kri. ker edino daljše delo, ki v našem slovstvu govori o rabici h, Bevkova povest »Vihar«, je polno krvavih zdrah in smrti. Zato jc prevet-jalec opravil .nadvse zaslužno delo, ko nam 'je ne samo ponosil, ampak presadil Goldonijevo komedijo na vaš breg. Domače narečje, folkloristični vneški, prekrstifev zemljepisnih imen — so nam igro tako približale, da se, šc-le na koncu, ko Penka zakHče: »Ziujo primorske pupe, Ziujo Primorke!«, dodoipa zavemo, kako smo se razživeli v domačem ozračju!
Po premieri na Opčinah je sle-
dilo več reprizi pomudimo se ob predstavi pri Sv. Ivanu, v dvorani prosvetnega društva Škamperle. Ce naj primerjamo to predstavo s premigro, moramo z veseljem ugoto. viti, da. je ‘v fej. reprizi ■ dobila, 'igra Ttekd zgoščenost, nek ritem, s katerim je brez dvorim veliko pridobila, Medtem ko je bil v premieri gotovo Sancin Lipe glavno gibalo vricgà dogajanja, se mu je zdaj pri-druži! Lukešev adjunkt. Modest Sancin je s tem tu in tam malo manj poudarit svojega Llpeta, ne dg bi soc;! Uk okrnil; Lukei pa se je 's tenkočutno spretnostjo vživel v svojega adjurikta, katercnm je pri. Srcu, 'da spelje vse do srečnega zaključka! Tako je Igra: pridobila na razgibanosti in napetosti.
Kar te režije Mode s i a S a n-c i n a tiče, moramo reči, da je bila do potankosti skrbita, zvesta tekstu, toda obenem iznajdljiva; posebno ri reprizi se še mojstrsko stopnjeval ritem, ki ga zahtevata sedmi in deveti, zadnji . prizor. Sicer pa sv Sancin režiser in igralec združujeta nek'c na odru. povsod, kamor prikrevsa s svojim kle-cavim korakam. svojo nepozabno masko ih kretnjo: ko miri razvnete zenske, kadar v zaključnem prizoru z kr,maj nakazanimi .kretnjanfi, s starčevsko nestrpnostjo, skuša primpioči ljubavnim dvojicam do Združitve!
Nekaj o posameziph vlogah, in sicer t)o razporeditvi, kt jim jo je dal Goldoni: Ju st ó Košuta kot lastnik ribiške ladje je lip počasnega ter okornega ribića, V a-{ er i j a Silo v a kot Tona, Jo-'žetova žpna ie bita v glavnem doživet Značaj. Pevka Jožetova sestra, je dobrin v A n 0 e l e i. S n n-činovi zelo zanim-vo rdvRfcnpal-kb,- vrrrbno v trmi ter cmeravosti svnjeiriavne novice je Znala dati prikupen in učinkovit izraz, kot
najboljši v tem smislu je zadnji prizor. Jože B a b i č v vlogi 7'ineta je z zanimivo masko ustvaril lik mlajšega ribiča. Zal je za Goldonija tn vloga, res samo nekako mašilo, ki ga. uporabi zato, da ■SÒ ljubavni pari popolni! Babičev Tine je bil učirtkovil predvsem v drugem prizoru, ne strinjamo pa se s njegovo igro v osmem prizoru, kjer pridrvi javit, da so se ženske steple. Tedaj skoraj pade, od onemoglosti. Zdi se nam, da tak tek ne more upehati tako mladega ribiča; razurpljio je njegov padec samo, ako gre, tu za iskanje humorističnega učinka. Do - tega pa ne privede občinstva, ker le-to ne ve, Zakaj gre; zato ostane njegov na. stop brez pravega efekta.
I.bm :	Modesta Sanci-
na še lak, da .si ga ne moremo misliti. boljšega, občinstvo mu kar med igro zaploska. Ob njem Imamo tisti občutek ugodja brez pridržkov, -ki nam ga dà do kraja do. vršen Uk. Prizor s pretepom, prizor, kjer je sam na odru in pred vrati, ko čaka žene, zaključni prizor — so res nekake umetniške oazef V. katerih se lahko predamo estetskemu ..užitka, Ema Sta r-č-e v a v , vlogi Vane. je uspela v nastopu z vDanktan, ko st’ dela gluho; drugače.pa nas mgti pri njej nek ponarejen. , zanosj-neka iskana slìkc.nitLst. 'tcì pušča, vtis nepristno-stljrlsto bi lukko. rekli o Urški E L ze, B a rrbjč e.v e,- deloma tudi ,o Te rezki ! T c e S t U r č e v e: Priznati pa moramo, da nam Tea Starčeva s svojo naivno svežostjo in lahkotno smelostjo najbolj ugaja. Rado N a k e r st je svojega Džavunina to pot krepkeje za' grabil; prizor, kjer sedi na vodnjaku, posebno pa zadnja slika sta bi. la učinkovito pristna. Stane R a z t r e se n v vlogi starega ribiča Matevža i e častitljiv ribič.
Vloga Tomaža, čolnarja., katerega-] Igr a	B e l iz ar Sancin, je-
težka vloga; v premieri je bil ne-' Zadovoljiv, v reprizi, o kateri pi-' šemo, precej boljši, ker odločna' poudarja svojo navihanost. Vendar nam ni jasno, zakaj se ni posveti-h večja painja njegovi malici, čio-\ vek ima vtis, do ima pred seboj mr.i pdrii natakarja in ne' čolnarja! J o*' s k o Lu k e š kot adjunkt je tfi reprizi izpilil svoje nastope, kakem smo omenili že uvodóma; moti nas: pa, kot pri večini naših igralcev,., nekaka vzhičena samozavest, ob; riteri čutimo, da »igrajo« za naxl občinstvo, medtem ko bi morule, živeti svoje življenje na odru! J o»! sip Fišer kot sodnilski sluga.’ je bil zanimivf arikatura, želeti} bi sl samo bolj lasne Izgovorjavej Silvij Kobal kot prodajalec' kostanja ter Ernest Z c g a) kol služabnik se komaj za hip po-\ mudita na bdrri.
Drva dva prizora sta bila boli, medla, nekako nesoglasje je lilo’ med igralci in občinstvom zaradi' prehitre izgovorjave in počasnosti prijemov. Mlačnost je premagali šele Lipetov nastop; tedaj je posluh ritem vse drugačen in občinstvo'.
' fe cb koncu prlzordv po dvakrat priklicalo igralce pred zastor! Po-šobno Zvrtinči:no ie-bilo dejanje'P Sedmi fer poslednji sliki, 'V. kateri-ina je režiser s spretno roko podal riirihjrijoie še šitiidclfe, ' ki se pre-v lika jo pred f nitrii f s]filmsf-o ridfjU-co.:	•*	' ■
■ Ob razmahu številnega, ànsarri-Ma, ob živih slikovitih kulisah, ki so delo scenografa inž. arh. E. Franza igra kar kliče pc velikem odru, velikem gledališču! Ob polni dvo. rani, ob pleskajočem in navdušenem občinstvu nas je grenila misel, da mora naše gledališče živeti sramotno vlogo »Pcpelke« ter biti žrtev novega »kulturnega kanibalstva.«	Pahor Boris
Z radostjo so sovjetske žene pra-znòvale obletnico oktobrske revolucije ki je osvobodila ženo tisočletnega .suženjstva ter ji odkrila pot širokega udejstvovanja v javnem življenju.
Mnoga stoletja so vladajoči razredi in njihovi ideologi širili reakcionarne teorije o duhovni manjvrednosti žene, o njeni naravni nesposobnosti za udejstvovanje v političnem in go. spodarskem življenju. Bilo je v interesu izkoriščevalcev, da odvzamejo delovni ženi vcr0 v njeno silo, da preprečijo nje stremljenje pridružiti 'se revolucionarnemu gibanju proletariata.
Misel o ženski enakopravnosti je že zdavnaj privlačevala politične vo_ di tel j e. Veliki duhovi s0 s nožna M. r’ pomeni svoboda žene važen faktor za razvoj družbenega življenja. V nobeni kapitalistični državi ni žena popolnoma enakopravna; čeprav predstavlja polovico prebivalstva, se ne more udejstvovati v družbeno politič-n<an, kulturnem in gospodarskem življenju.
Oktobrska revolucija v Rusiji je popolnoma uničila vse stare zakone, ki so usužnjevali ženo. «Naš zakon je prvič z zgodovini črtal ono, kar je ženo delalo neenakopravno», je dejal Lenin.
. S tem da je sovjetska oblast globoko spodrezala korenine gospodarskega in političnega zasužhjevanja žene, jo je v vseh ozirih izenačila z moškim. To šele je pomenilo za ženo prvi korak k pravemu osvoboje-nju. Velika voditelja ruskega naroda Lenin iri Stalin ter komunistična partija so videli glavni pogoj za osvo-bojenje žene in nje enakopravnost v njenem javnem udejstvovanju. Zenska enakopravnost je bila potrjena v ustavi ZSSR . osnovnem zakonu socialistične države. Enake pravice žene z možem glede dela in plačila, dopustov, izobraževanja, starostnega zavarovanja, dalje zaščita mater in otrok, ustanavljanje porodnišnic, o-troškib jasli in vrtcev državna pomoč materam mnogih otrok in neporoče-nim materam, pomenijo trdno osnovo prave enakopravnosti žene z možem na vseli področjih gospodarskega, kulturnega in političnega življenja.
V	tridesetih letih je v 'SZ zrastel rod politično zavednih žena, pismenih, ki dobro bbvladajo visoko kulturo dela in ki so vnete za svojo socialistično domovino. V ugodnih
~ pogojih .socialističnega reda so se žene razvile v veliko silo.
V	začetku druge svetovne vojne so žene predstavljale 40% vseh delovnih ljudi SZ. Od tedaj pa je njih
.vloga v narodnem gospodarstvu še bolj. narasla.
Milijoni delavk je zaposlenih v raznih podjetjih in na železnicah; stoti-soči Zena vodijo delo v brigadah, v
delavnicah in tovarnah. Ze četrt milijona je pa inženirk in tehničark. Do oktobrske revolucije je v ruskih tovarnah delalo le 600 žena inženirk in tehničark.
Veliko zgodovinsko pot je v svojem kulturnem in političnem življenju v letih sovjetske oblasti prehodila tudi kmečka žena. Kolhozni red je prinesel ženi samostojen in časten položaj tudi v poljedelstvu in jo izenačil z možem. Pri svobodnem kolektivnem delu so kmečke žene razvile velike Organizacijske in gospodarske. .sposobnosti. Naučile so se voditi, velika kolektivna . posestva in upravljati poljedelske stroje.. Na vasi so stotisoči žena postale predsednice kolhozov, brigadirke, agronom-ke, mehaničarke, tehničarke. .
250.000 kolhoznič vodi kolhozne brigade, upravlja traktorje in kombajne. 350.000 žena delajo kot brigadirke v kolhozih in' vodijo farme.
Žene v Sovjetski žvezi so mogočna kulturna sila. Imajo dostop v vse vrste šol in sc morejo udejstvovati v. vsem javnem življenju. Število žena specialistk z višjo izobrazbo znaša 42% vseh specialistov v SZ. Pred 30 leti je v Rusiji bilo le dva tisoč zdravnic, sedaj jih je 100 tisoč, toda pri zdravstvenih organizacijah jih dela več kot milijon.
Do revolucije so med prosvetnimi delavci bili le 4% žena, zdaj pa vzgaja sovjetsko mladino več kot 1,300.000 žena. Nad 100 tisoč pa jih je zaposlenih v knjižnicah, muzejih in klubih.
Na tisoče sovjetskih žena je zgodovinark, filozofk, gospodarstvenic, umetnic, pisateljic in pomagajo par. liji in sovjetski državi krepiti duhovno moč naroda, utrjevati socialistično zavest delavstva, vzgajati mladino, da stoično prenaša nesreča in težave.
V znanstvenih institutih in laboratorijih dela 35 tisoč žena.V zadnjem letu je 1100 žena doseglo naslov doktorja znanstvenega kandidata, pro_ fesorja ali docenta. Mnoge so bile odlikovane s Stalinovo nagrado za dela iz tehnike, literature in 'znanosti.
Plodno delo žena v industriji, prometu, gospodarstvu sploh ter znanosti in kulturi, množi sile sovjetskega naroda v borbi za okrepitev moči sovjetske socialistične države.
Sovjetske žene se udeležujejo tudi političnega življenja. Sovjetski zakon je potrdil volivno pravico žena v vseh organih državne oblasti BZ, tako od vaškega in mestnega sovjeta poslancev do vrhovnega sovjeta ZSSR. Med poslanci vrhovnega sovjeta, vrhovnih sovjetov zveznih in avtonomnih republik je več kot 2000 žena. To so predvsem delavke in kmetice ter vidne predstavnice prosvete znanosti in umetnosti, ki so si s svo-
jim delom pridobile zaupanje naroda.
Sovjetske žene zavzemajo tudi vidno. mesto v državni upravi. So ministrice in namestnice ministrov; med člani vrhovnega sodišča je 14 žena, sto tisoč jih pa predseduje krajevnim oblaste.m. Kot enakim med e-nakimi jim je dostopno vse javno udejstvovanje.
Z odločno borbo proti fašizmu so v letih. vojne sovjetske žene našle prijateljev v vseh svobodoljubnih narodih sveta. Braneč svobodo in neodvisnost svoje socialistične domovine, so žene SZ branile velike pridobitve oktobrske revolucije ki jim je naklonila svobodo in enakopravnost.
Konec vojne ni rešil žene kapitali, stičnih držav bede. Skrčena proizvodnja v tovarnah in obratih ima za posledico veliko .brezposelnost; Ženam SZ ne preti brezposelnost kot v ostalih kapitalističnih država!» in kolonijah.
Uspešno izpolnjevanje petletnega plana je zagotovilo nov porast gospodarstva in kulture ter materialnega blagostanja delavstva.
Milijoni sovjetskih žena pomagajo ustanavljati podjetja in kolhoze, šole in zavode itd. Delavke ne štedijo svojih moči za prospeli gospodarskega
razvoja v težnji za izpolnitev petletnega pkjna v štirih letih.
Kolhoznice se bore za izboljšanje socialističnega poljedelstva.
Ogromni kulturni napredek žene, njih tehnične in industrijske sposob. bnosti, neizmerna ljubezen do domovine prihajajo do izraza v novih delovnih zmagah. Med nagrajenci Stalinove nagrade so mnoge delavke, obrtnice in tudi kmečke žene.
V	1. 1947 je več sto žena doseglo zelo bogato žetev. Tako je h. pr. kubanska kolhoznica pridelala na liha po 45.5 q pšenice na ha. Ukrajinska kolhoznica pa na 1 ha 35 q pšenice. Delovni rekordi žena pa niso redki in dokazujejo, da raste kultura sovjetske kmečke žene, ki vedno bolj obvlada zakone tehnike in agronomije.
Z upravičenim ponosom gledajo Sovjetske žene na pot, ki so jo prehodile v dobi sovjetske oblasti. V času ustvarjanja narodnega gospodarstva v Stalinovih petletkah so žene žrtvovale vse svoje sile, da bi pripomogle h gospodarskemu in kulturnemu razcvetu svojih držav in izboljšale blagostanje naroda.
V	dobi domovinske vojne so žene neizmerno prispevale k zrrtagi nad fašističnim nasiljem. Močno se trudijo, da izbrišejo sledove sovražnih vpadov in da izpolnijo Stalinovo petletko v štirih letih. Žene SZ se čutijo prave tvorke novega socialističnega življenja in pogumno gredo dalje prepričane, da bo njih sodelovanje v vseljudski borbi privedlo do končne zmage.
Z USTANOVNEGA KONGRESA ASI2Z ZA TRŽAŠKO OZEMLJE.


m
za boljšo bodočnost in
v obrambo družine
velja delo in borba tržaških demokratični h žena
Našim ženam ni bilo težko najti vodilne misli, ki bi kakor nitka vezaia potek ustanovnega kongresa. Preočite in preobčutne so tako potrebe, kakor krivice, ki se Iz dneva v dan zgrinjajo nad slovenskim in italijanskim demokratičnim ljudstvom Tržaškega ozemlja. Da ustavi sigurno propast družine, da ustavi žugajočo novo vojno, ki je edina želja imperialistov ia da pride do svojih že izvojevanih pravic, se tržaška antifašistična žena bori ramo ob rami s svojim hudo prizadetim delavskim tovarišem. Kako je ta borba enotna, kako enake so težnje vsega naprednega ljudstva, je pokazal te dni ustanovni kongres aa-tifašistične zveze za Trst. Ni bil le slučaj, da se je zbralo na kongresu nad tisoč delegatk, delavk, gospodinj, meščank ia kmetic, Ua so se na odru vrstila odposlanstva vseh tržaških tovarn, podjetij, uradov, zasebnih poklicev političcih in socialnih ustanov. Prvi so s krepkim poudarkom demoasrriraii proti nesramnim postopkom okupacijske obiasti, ki izdaja vedno ostrejše naredbe, s katerimi hoče ustrahovati, zmanjšati ali celo zio-miti enotnost tukajšnjega demo-kratičnesa ljudstva. Prav tako se stavijajo zapreke, da se ovira razvoj zasebnih poklicev, socialnih in političnih usiauov. Imperialisti, v mogočnosti svojfcga dolarja hočejo z brezposelnostjo ia lakoto prisiliti ljudstvo ua kolena ter tako zmanjšati njegovo upornost in borbenost. Naprednemu človeku je očitno, kam okupacijska oblast meri. Nadeja se, da bo na Tržaškem ozemlju z lahkoto ustvarjala vojaške baze.
Iz referatov, podanih na ustanovnem kongresa» se je pred očmi vseh navzočih razgrnila slika sedanjega žalostnega stanja na našem svobodnem ozemlju, kateremu preti pogin, akt» bo okupacijska oblast še nadalje kršila mirovno pogodbo, ki bi morala stopiti v veljavo že lanskega 15. septembra.
Najobčutljivejša kršitev pa je ločitev Trsta od njegovega zaledja» kar demokratično ljudstvo Trsta, boreče se z neznosnimi razmerami, ’ primerja svoje življenje z onim v tako imenovani coni fl, ki jo upravlja jugoslovanska vojaška oblast. Dočim je tam ljudska oblast vzpostavila že ugodne življenjske pogoje, kaže ameriška oblast v coni A vedno večjo sovražnost do ljudskih organizacij. Da bi razbila njih enotnost, se poslužuje fašističnih sil in tako podpira v njih Se neukročeno zverinstvo. Brutalnost teh čuvarjev reda in varnosti in njih nizka moralna vrednost je okupatorju nujno potrebna, ker je verni dedič na-cifašističnih režimov. Ni čuda, če napredno ljudstvo goji proti civilni policiji odkrito antipatijo in so jo z gnevom obsodile tudi vse žene, zbrane na delu ustanovnega kongresa.
V okvir nevzdržnega stanja na našem ozemlju upada predvsem življenje žene-matere, deiavke, tako mestne kakor podeželske. Od nje se zahteva le požrtvovalnost, čeprav ji povzroča družina polno skrbi in težkega dela. Reševanje gospodinjskih nalog ji dela nepremostljive težkoče, ki jih povzroča nepravilno racioniranje živil. Kljub njenemu trudu so starčki in bolniki zapisani predčasni smrti, ker ni možnosti oskrbeti jim primerne brnne. Kakor prebrana, je tudi vprašanje obleke in obutve iz dneva v dan vedno bolj pereče. Iz srca so prihajale materam besede, ko so na kongresa govorile o revščini v domači hiši, o revščini, ki je največkrat kriva vseh sporov in nesoglasij v družini. Kaj pomagajo obleke in čevlji v bogatih izložbah, če še mora ona zadolžiti, ako hoče otrokom poskrbeti najpotrebnejše!
Prav občutno je vprašanje stanovanj. Namesto hiš gradijo ceste in predore v vojno strateške namene.
Največji rev6* ie v takih razmerah neilvon»10 otrok. On je tisti, ki na svoje» telesu in v razvoju kaže pesmice vojiie in sedanjega zanj tjl(n neugodnega socialnega stanja- Otroka ne vzgajajo v odgova'Jajoćih higienskih zahtevah, je s|ab:> in nezadostno hranjen. Naši “^“ci s0 večinoma bolehni, slabot#'’ ker njihove matere ne morti0 'žboijšati slabega ekonomskega »^“ia družine.
Prav tako skrb povzroča materam vzgoja ni*b otrok. V šoli Je ta mnogokje Poverjer,a učiteljstvu, ki je presto z antidemokra-tičaim sovrašN0®- Delo v rokah takih ljudi je Protiv?p.o_:no, je tako, kakršnega zahteva kolonialna politika tukajlojih imperialistov in njih vrede»*1 hlapcev. S to politiko je še postno prizadeta slovenska šola, 1»’ I®» med svojimi vzgojiteiji ljud' ,ki n;so strokovnjaki in so pfiHhžnlkj v zatočišču imperializma. N* račun teh ia vojnih zločincev opuščajo učne mo-
či, ki so ljudstvu po volji.
Kakor je okupacijski oblasti prav malo mar zb vzgojo otrok, tako se ne briga za šoli odraslo mladino, zlasti žensko, ki se često izgublja z vojaki po nočnih lokalih. Na tisoče in tisoče deklet je prignala revščina te zemlje na pot prostitucije, ki znači za človeka sigurno telesno in moralno propast.
življenje žene pod okupatorjeva Silo je trdno in nehvaležno. Delavka je izpostavljena vsakodnevnim grožnjam z odpustitvijo, nje-ao dc-io smatrajo za manjvredno in je zato tudi manj placano. Tudi gospodinjske pomočnice brezsrčno izkoriščajo, ker jih ne ščiti noben zakon.
Težkoče, v katere je postavljena antifašistična žena našega ssve-bodacgao ozemlja, odgovarjajo političnim razmeram, ki jih ta z vso naglico razpreda okupator. Možnost to stanje obvladati in ugodno rešiti imajo samo demokratične
sile vsega sveta kakor tudi enotne krajevne AFŽ.
Da bo zmaga na pravični strani, so potrdile ogromne množice ljudstva, bi so se zbrale v ponedeljek na proslavi mednarodnega praznika antifašističnih žena, ki se borijo za mir na svetu, proli grozotam uničevalne vojne.
»Nočemo vojne, hočemo dela, da bo 25.088 družin v Trstu prišlo zopet do kruha. Hočemo našo iu ne tujo industrijo, da bomo v naših tovarnah zaposlili mladino, ki se izgublja na kriva pota. Hočemo domove, zavetišča za predšolsko in šoisko mladino, ki podnevi in ponoči ponuja cigarete po cestah ia v javnih ioka'ib. Njo moramo zaščititi in vzgojiti, da ne bo prepozno!«
Tabo je odmeva! g!as antifašističnih mož iu ž-ua, ki so si obljubili pomoč v skupni borbi proti skupnemu sovražnika za mir it» boljše čase.
Slava Pahor
M1M umiral POLJA
»Eh, naSa Mo^donifa«, je spì'e-j govorila Kumri)11 Sotiriva Grujev-ska, zadruinic« ? ^zarevega polja in velike modre oči so ^ zasijale kakor sonce, ki P°9le(la izza oblaka, »leži nam nf ^Cu kakor otrok materi, ki je	nanj dolga
in težka leta in & b-ez njega ni bilo moči ne živ$ ne umreti.
Kaj naj ti	Naša zemlja
je bila teptana &k<*r pomnimo, zaostala, da se	beg m revšči-
na je bila hišni VasPodnr slehernega doma. Ker	zaslužka, so
se naši ljudje .totifcali po svetu, pošiljali krvavo ‘-asl'uzenc denarce domov, da nismo od lakote pomrli. In vendavi Našo zemlja je tako bogata. Vse raste fj ‘ nas, kar hočeš. Imamo nepregl^1}0- Polja tobaka, ki ga je milina V vdati, kadar zraste pod samo ne ° Ul ya obiramo kar šestkrat lei,iù' kdo se ne bi razveselil rdečih S našim znojem zalitih makovih ki dajejo dragocen opij. Pa ^nibaševa. polja in riž in bogate vf0’ ki skrivajo neizmerne zaklad1: ' ,;s!: WoyočiI). rud» ki jir.i niti imt^ ne veni povedati: Zato so tudi la\] hlepeli po naši .zemlji. Kri je ^80 nam pripo-vedovali dedje, e'M'ar pomnimo. S silo so nam * vzeli našo milo zemljo, sladko d v°rlco naših ma-
ter, saj za njih niti narod nismo bili. Večji del naših ljudi jc bilo nepismenih. Saj nismo imeli šol, kaj šele knjig in časopisov. Mislili so nas zatreti, da bi se čim laže polastili naših plodnih polj in gora.
Ali mi se nismo dali. Najboljši del makedonskega naroda je vstal zoper naše zatiralce, zoper stoletja trajajoče suženjstvo in se pridružil Titovim partizanom. Zmagali smo.
Naša vas, kjer je stekla zibelka tega velikega upora, je štela pred vojno pet Sto hiš. Fašisti so uničili vse, kar "im je otišlo pril reke ia le borih deset hiš jc ostalo celih. Naše liu-letvo je.bežni') v gore. fašisti pa so pobijal» starce, žene in otroke, ki niso mogli bežati. Pa vendar! Vse to ie ru nami. Nuše žrtve so poplačane. Danes smo med najsrečnejšimi n frodi « svetu, sami si kujemo bodočnost. Imame svoje šole, časopise 4n med 33 tisoč ženami, ki so se naučile pisati in čitati, sem tudi sama. Draga, se.r etra iz Slovenije, ali lahko razumeš. kako sem srečna! Imela sem oči, pa sem Wa slepa, danes pasem spregledala. Danes natančno vem, kaj se godi po svetu m doma, neprestano se učim ter hočem dali.
vse sile za napredek naše drage Makedonije.
In moja rodna vas! Kakor da bi bila blagoslovljena. Vstala je iz ruševini in danes je ena najnaprednejših v. vsej naši deželi. Kje pa imajo še tako zadrugo kot pri nas, te vprašam! Trideset družin se nas je vrnilo z gora, prignali srno s seboj ovce, kolikor lih je ostalo in se vselili v. porušene domove. Začeli smo delati, da. smo z znojem napojili sleherno ped naše rodne, zemlje. Orali smo in sejali, gradili in predli. Iz naše skromne tekstilne delavnice, kjer smo začeti z nekaj kilogrami volne, ie nastala prava pravcata tovarna, ki daje zaslužka lepemu številu naših družin. In potem sino ustanovili zadrugo. Eh, nikar ne misli, da je šlo vse tako gladko, kakor ti pripovedujem. Težke borbe smo imeli s kmeti, ki so krčevito držali košček zemlje in jih nismo mogli prepričati, da borno šele z zadrugo dosegli napredek in blagostanje. Večji del smo jih prepričali, nekaj pa jih je ostalo zase. Danes pa, ko smo že dosegli blagostanje in se nam ni treba tolikanj ubijati kot oni, ki so ostali zase, so sprevideli svojo napako. Sklenili smo, da jih borno na spomlad vse povabili v za-
■ drugo.
Pri nas ne boš naletela na človeka brez dela. Vsakdo dela po svojih močeh že od dvanajstega lefcz naprej. Naša zadruga šteje danes IGO hiš in ima 450 članov. Sedmero brigad si jc delo razdelilo. Ne. kateri se bavi jo s poljedelstvom, drugi z živinorejo, saj imamo 150 švicarskih krav in mnogo ovac, nekateri tko v naši tovarni domače sukno, ki ga prodajamo v lastni Zadružni trgovini v Beogradu ali tko preproge, nekateri delajo na lastni žagi in v elektrarni, ki smo si jo pred nedavnim zgradili, skrbe za traktorje in težke avtomobile, šivajo obleke in čevlje in pletejo jopice za naše potrebe, nekateri zidajo nova gospodarska poslopja, skladišča in kašče.
Med prvimi poslopji smo si zgradili šolo, danes pa se v naši sredini beli že gimnazija. Dijake vzdržuje zadruga, ki skrbi tudi za knjige in vse ' šolske potrebščine. Tudi ambulanto smo si že postavili in lastnega zdravnika imamo. Letos pa mislimo zgraditi zadružni dom, ki naj bo najlepša in najponejsnej-ša stavba naše vasi. Vse to smo zgradili večji del s prostovoljnim delom. Dvajset mojih tovarišic za-družnic so si priborile udarništvo. Nič manj nismo ponosni nanje kot iia vse naše lepe stavbe. Ob koncu leta srno si razdelili del dohodkov. Poleg hrane in stanovanja so nekateri prejeli tudi do 60.000 dinarjev. Dohodek smo delili po delovnih dneh. Kdor jih je imel več. je tudi več prejel. Vendar smo pa upoštevali vše okolnosti. Če je na primer od ene hiše hodil samo gospodar ria delo, kjer je motala žena ostati pri otrocih, smo marljivega kmeta iiosebej nagradili. Letos imamo v načrtu tudi jasli in dom igre in dela, da bomo materam olajšali delo. Pa še nekaj Strio ukrenili. Starim, za delo nesposobnim ljudem smo namenili pokojnino. Vsak za delo nesposoben zadružnik že prejema poleg hrane in stanovanja po 500 din pokojnine mesečno.
E j, življenje je v naši zadrugi, da je veselje! In vsem okoliškim vasem dajemo zaslužek. Če bi mogla Z menoj, draga Slovenka, na lastne oči bi se prepričala, da je tako, kot U pravim. Ali ina lahko razumeš, da v.e more biti drugače, kot da sem resnično srečna!« Stisnila mi je reko in ko sva se razšli me je prisrčno poljubila.
Jožica Kink
Lik sovjetske žene med domovinsko vojno
TRAGEDIJA ŽENE V KOLONIJAH
Položaj vseh ^ro,Jov kolonialnih iežel ie več * ,nauj enak. n»
ve. ’banj enak, ne glede na to, ^^‘^^nibnija pripa-
dežel jc več
la to, K —-»vmja pripada. Za primer bi najbolja sjU};i
na. za prim.- , .	*
položaj prv*3!'’ i.Va v Južno-afriški , *n v skem Alžiru.	kolon
vladuje polj
britanski u	franco-
skem Alžiru. ' e' kolonijah prevladuje polje“e Vo- Kolonizatorji.se brigajn 2a Pridobivanje surovin za svV) °0,03eo deželo in na vse način0 “'ajo razvoj in-o-rdnJ- im». ,m,iuže;c kolonijah
dustrije. Sre^ . letni znaša	v	juž“°l	Kommjati
na osebo	arlSleske funte, in enako y	ru> Tunisj.jna-
roku	in	inddf^b Tako	živijo
ljudje v veli - ^	», kljub temu
da- razpolag3-)® . ove dežele z ogromnimi 113	'J1 pastvi.
Čeprav je p0"i^ fty° Mo razvito, ne	živi)0	'‘kmetje	v iro-
nači«k	teprav	H
bilju. Dom3-	,m je
4 krat več K<* ev. razpolagajo
‘e *	d0m!-
niona, Kajti !.0sto , Zaknn jim
SC"™1 *
1 3fir„';.Ar-k'J PU-i orne
zemije	^	— >^orn, ki
imajo seveda	*poiago tudi
boljše pre‘>elC'JropeiPride P>‘Wiž-no na enega.^ 54 ba, na
prepoveduje jemati zernU0 , JP- Tika Pada v Alžir0 Oha3’8°0-0Q0 ha zemlje 2,400 0°°^ Evropej,.e]
na enega.^Sca 54 ha, m,
s s
no enega
nov prebivalcev, jih več kot mili-■ jon životari kot dninarji.
Rasna neenakopravnost se Javlja v vseh kolonijah. Neevropejci nimajo dostopa do kvalificiranih del in vse prosvetne in kulturne ustanove so privilegij belcev.
Obupen je zlasti položaj afriških žena, ki posvečajo vse svoje življenje in skrb otrokom belcev, medtem ko ostajajo njih lastni otroci brez vsake zaščite: prisiljeni so prositi miloščine, nimajo svojih domov, nimajo dostopa v šole, mladina dorašča brez upanja, da bi se mogia česa naučiti in se v življenju koristno uveljaviti. Služiti morajo kot sli, pospravljati po stanovanjih in sploh morajo prenašati vsa mogoča ponižanja: po trgovinah na nr. morajo čakati, da prej postrežejo belcem. »Ne sinejo se voziti z dvigalom in beli otroci jim lahko ukazujejo. V centru Jo-hannisberga je krasen park, dostopen le. Evropejcem. Na napisu beremo: Le za domače pestunje in bele otroke.
Domačini prebivajo ločeno od Evropejcev, v posebnem delu mesta, brez vsakega udobja. V Johannesburgu živi 80 tisoč Afrikan-cev v kočah iz starih kož.
V Maroku in Tunisu so okraji, kjer so bivališča, sezidana iz plo-
čevinastih sodov in . konservnih škatel. Deset iisoče ljudi živi tu brez- svetlobe, brez opreme, . Stiri do pet ljudi »a 6—8 n»c. Mesto Or-• fendo, eno največjih v Južno-afri-ški uniji, ima veliko električno ...centralo; -ki dovaja energijo za razsvetljavo in segrevanje Johan-nisburga. Toda 80 tisoč domačinov, ki žive v okolici Orlanda, mora. »•abiti sveče in hoditi po nerazsvetljenih ulicah.
Nihče tudi ne skrbi za zdravje domačinov. V Južni Afriki uinrje 40—50 odst. otrok že v prvem letu življenja. Preiskava nekaterih okrajev je pokazala, da je 70 odst. otrok bolnih zaradi oslabelosti. Tuberkuloza, pegasti legar, trahom, kuga, trebušni tifus, difterija uničijo nešteta življenja. V 1. 1946. so cela naselja umirala za malarijo. V Alžiru pride na 100 tisoč prebivalcev 1 zdravnik. V deželi je komaj 11 otroških domov, ki so nastali po iniciativi posameznikov.
Od 11 domačinov uživajo le trije primerno izobrazbo. V Alžiru se šola le 23 odst. vseh otrok, prt dekletih 3 od 200.
Sole so za tujce posebej. Včasih sprejmejo v evropejske šole tudi kakega domačega otroka, ki se po barvi ne razlikuje od Evro-
pejcev. V Johannisburgu je nedavno napravil 16 letni deček samomor, ker mu je narava: podelila temnejšo polt kot . njegovim ' bratom in sestram. Toda »-tudi Usti domačini, ki pridejo v šolo; ne. morejo doseči iste stopnje izobrazbe kot Evropejci; ta razlika se uveljavlja tudi na univerzi.
Kolonialne oblasti skušajo na vse načine preprečiti, da bi sc domačini zavedli svojih pravic. Demokratični zakoni dovoljujejo manjšini Južnoafrikancev, da izvolijo Evropejce kot svoje predstavnike in da jih pošljejo tri v poslansko zbornico in tri v senat, žena domačinka nima pri volitvah nobene pravice.
Ko spoznaš življenje v kolonijah, uvidiš, da so posebno nesrečne ženske.
Imperialistični sistem vidi v ženi brezpravno bitje. Kako živi žena? Dekle se zgodaj poroči, s čimer se njeno trpljenje š-e poveča. Rodi otroke v najmanjših presledkih, ki jih dopušča narava; ne pozna nobene higiene in trpi pomanjkanje. Pri nekem plemenu na otoku Madagaskarju je običaj, po katerem ne. sme žena roditi doma. Ob porodu jo zapode v goščavo m šele tretji dan se sme vrniti domov. Neka babica je povedala, da
je morala prisostvovati porodu v koči, v kateri ni mogia niti stati pokoncu' in ki so jo sproti razsvetljevan. z žveplenkami. Otrok mnogo umrje, vendar jih spričo velikega števila rojstev,, še precej ostane.
Pod vplivom prometnih zvez pa je segel vpliv sodobnega življenja tudi v Južno Afriko In od 3,300.000 žena v Južnoafriški uniji jih dela 2 milijona kot najemnice na polju. Toda razen tega v nekaterih tovarnah v Alžiru, ni žena tako plačana kot moški. V Indiji dobivajo moški delavci, zaposleni v papirni industriji 15 frankov dnevno, ženske 8 frankov.
Cipkarji v Tunisu morajo namizne prte oddajati po 13 do 20 frankov, medtem ko jih trgovci oddajajo p,o 100 frankov.
Zelo izrabljajo 'ženske na kavi-nih, riževih in čajnih plantažah.
Ali naj sklepamo iz navedenega, da si kolonialna Zenska ne predstavlja svojega življenja v drugačnih pogojih? — Ne! Kolonialna žena se dobro zaveda svojega življenja. Zlasti v kolonijah ima obilo pi-ftike videti razliko med pretresljivo bedo večine in med pravljičnim razkošjem vladajočih.
V borbi kolonialnih narodov za
svobodo žena ne stoji ob sti-ani; tudi ona že stremi k izobrazbi in kulturi. Ni je kolonialne ženske, ki bi ne zavidala pismenemu človeku. Tudi ona se zaveda krivice svoje usode; prebuja se ' v borb! za osvobejenje in svoje človeške pravice.
Emancipacijsko gibanje se širi v vseh kolonialnih deželah. Mednarodna demokratična ženska zveza vzdržuje tesne stike z ženskimi komiteji v Južnoafriški unijt, v Indiji, Vietnamu in drugih deželah. Ti komiteji štejejo že precej članic.
Vprašanje o položaju žensk v kolonialnih in odvisnih deželah je del vprašanja o enakopravnosti žena na vsem svetu. Zato je dolžnost Organizacije združenih narodov, da prouči vprašanje .zaščite ženskih pravic »n svobode udejstvovanja . ženskih demokratičnih organizacij v kolonialnih ip pol-kolonialnih deželah. Dolžni srno protestirati proti holandski, francoski in britanski vladi, ki dušijo osvobodilno ljudsko gibanje v Indoneziji, Vietnamu in Indiji ter smo prepričani, da bodo demokratične žene vsega sveta z vso energijo podprle stvar, za katero se bore narodi kolonij, ves svet — za njir in demokracijo.
Gospodarstvo
SPOMLADANSKO CEPLJENJE
Marec in april sta n&jJwsij ugodna 5a ccp'-jrirjt'. sadnega drevja, sicer pa si morama že v februarju narezati potrebnih cep čev, zato da bodo žepiči v času Cep’ienja nekolike manj sočni kakor pod aga ali divjak, ker .sicer se ahko zgo-di, da poženejo cepiči preden so se. prijeH. Do uporabe hranimo cepiče v’ kleti, zakopane v pesek.
Načinov cepljenja je » — Najbolj- razširjeni so tile: 1. spajanje ali c ep'jen je z nakad.s; 2. cepiic-nje na sedlis 3. cep'jenjc v razkol; 4. cepljenje pud lubad in 5. cepljenje na oko.
CEPLJENJE Z NAKLADO
Spajanje uporabimo tedaj, če imata cepič In pedlaga enaèo debelino, Torej pri ze o mladih drevesih, navadno v drevesnici. To eep j en j c izvršimo pri tleh. ali pa tudi v oni višini debla, kjer naj bi se razvila krona. Prerez bodi kolikor mogoče dolg, 3 do 4 krat da }-sì nego Je njegova širina; biti mora tudi zelo gladek in pri cepiču kakor pri podlagi enako velik m na nasprotni strani cepičevega popka. To storimo zaradi tega, ker Ja v bližini popka največ tirane v lesu. Cepiči naj imajo tri. dobro razvite popke. Tik nad ‘zgornjim popkom prerežemo cepič tako, da ga poševno odrežemo na nasprotni strani popka. Ko smo napravili oba prereza, položimo cepič take k podlagi, da bo prerez cepiča natančno kril prerez pod'uge. Končno povežemo cepljeno mesto z ličjem ali najbolje z e'astiko in zamažemo povezano s cepilnim voskom. Tudi gornjo zarezo na cepi* cii' zamažemo s cepilnim voskom.
CEPLJENJE NA SEDLO
Cepljenje nà sedlo 'uporabimo tedaj, ko je podlaga nekoliko debelejša od cepiča. To cepljenje iz vršimo takole; Na g’adkem mestu prerežemo podlago s škarjami ali s fino zobčasto žagico. Prerez bodi nekoliko poševen in g’ađek. Zgladimo ga z ostro nabrušenim sadjarskim krivcem, Nato zarežemo cepič na sed'o. To zarezo napravimo z ostro in dolgo ostjo ce-pilnega noža. Pri tem postopamo takole: V bližini popka, in sicer za njim, napravimo neko’iko po-. ševno v smeri proti vrhu cepiča zarezo, globoko; lj3 ..cepičev« debe-Josji,.;Blate napravam»; še :eno tako '/.arezp,; toda uiik^o boli poševno.
. Ta' zareza .nar sega prav tako e'o-bokoi .jn na! steka, s, prvo zarezo ; skupaj. Zaradi teh dveh zarez od- ; pade košček leša' od cepiča. Nate nastiivirno cčpilni nož- v nastalo za- ■ režo h: prerežemo cepič zelo poševno. Tako nastane na cepiču sedlp odgovarjajoča zareza. Ko smo to storili, napravimo na podlagi, in sicer na strani, kjer je pre-.rez najvišji, pođo'gasto zarezo enake velikosti, kakor je ona na cepiču. Končno položimo cepič natančno na zarezo in povežemo ceplje-
no mesto z ličjem in namažemo, cafcor, v prvem porimera, s cepil-r«m voskom.
CEPLJENJE V RAZKOL
Cepljenje v razkol le pri nas. najbolj udomačeno. Ta način cepljenja ima to slabo strah, da pri-tadenemo drevesu veliko, in obsežno rano. Da bi se ta rana čira prej zarast’a, maramo cepiče tako obrniti, da stoje njihovi spodnji popki navznoter. Nasia'e odprte rane moramo prav skrbno namazati s ce-pilniin voskom.
CEPLJENJE POD LUB
Cepljcnje po«i lub je zelo priporočljiv; način spomladanskega eep-; jerija. Rana, ki pri tem cepljenju nastane, je irsdjhnn. To , cepljenje Se tudi zelo rado prhne,' ali izvršiti ga moramo šele tedaj, ko se da lubad na lahkem loč tl od lesa. To cepljenje izvršimo tako-le: Prerežemo ali prežagamo deblo, ki ga želimo cepiti, tako kakor za ceplje-
Slaakor je važna snov, saj je po» •membna sestavina naše pretirane in ne uporabljamo ga samo za to, da z njim sladimo nekatera živila. Telesu je potreben prav tako kakor maSCobs in beljakovine. Naše telo ga zelo lahko prebavlja.
Sladkor kakor tudi njemu podobne snovi so v soku nuiogih rastlin, vendar sta nahajamo v precejšnji količini !e4 v sladkorni pesi in sladkornem trsu. V teh dveh rastlinah je sladkorja 12—18 odst., toliko da ga lahko u njih pridobivamo.
V Evropi uporabljamo sladkor, ki ga dobimo iz sladkorne pese ter ga imenujemo tudi pesni sladkor. Sladkorni trs raste namreč le v vročih tropskih krajih: Vzhodni Indiji, Srednji Ameriki, na otokih ob Zapadni Indiji, Braziliji, Javi in drugod, torej ni potrebno, da uvaža Evropa trsni, oziroma kolonialni sladkor iz daljnih dežel, ko ima dovolj surovin za njega izdelovanje sama na razpolago!
Zato si * podrobneje oglejmo, kako pridobivajo sladkor iz sladkorne pese.
Sladkorna pesa, ki je neka zvrst navadne pese, vsebuje različne množine sladkorja. Ni vsaka teh rastlin bogata na sladkorju. Dobra pesa vse buje do 18 odst. sladkorja* lahko pa tudi samo 8 odst. Od kod taka velika razliki? Želo važno je, v katerih krajih io na kakšni žemlji gojimo slad- Ì korho peso. Ni vsaka zèitiija primer- i na za: gojenje sladkorne pese. Tud» če imamo še tako ugodno zemljo. Jo moramo vedno dobro gnojiti. Prostrani nasadi sladkorne pese so predvsem v ZSSR, Nemčiji, Češkoslovaški, Italiji, Jugoslaviji, Belgiji, Franciji. V teh državah je tudi zelo razvita sladkorna industrija.
Nekdaj so obirali peso z rokam!, toda povsod so sedaj udomačeni na-
nje v razkol. Nastalo rano zgla-dimo z Eožem. Nato {prerežemo cepič ut ga pripravimo tako kakor za cepljenje r.a sed o. Ko to storimo, napravimo toliko zarez v lubad. kalikor želimo vstaviti cepičev. Ko je to storjeno, privzdignemo lubad na pođ'agi tako, kakor pri cepljenju v oko. Končno vtaknemo med lub in les cepič tako, da se bo zareza dotika a lesa, hrbet pa 'ub-ja. Nazadnje povežemo cepljeno mesto z ličjem in ga namažemo s cepilnim voskom.
CEPLJENJE NA OKO
Kmetijska nabavna ia prodajna zadruga v Trstu sporoča svojim članom in odjemalcem, da so dospele trte cepljenke, katere naj čimprej dvignejo v skladišču ul. U. Foscolo št. I,
Sadna drevesca so na poti in bodo najbrž dospela sredi tedna.
Gospodinje šo vabljene, da naročijo pravočasno valiina jajca in tudi P iščeta.
Vsi člani zadruge so vabljeni, da dvignejo svojo člansko iskaznico v u* radu zadruge ul. V. Foscolo št, L Kmetijsko nadzorniStvo v olici Gfceg? 6 bo v sredo Itì. m; začelo fazi deljevati Seme lucerne (večne dele-Ijei. Vsi kmetovalci, ki so jo svojcčšs* no naročili, lahko dvignejo pri omenjenem uradu nakazila za dodeljeno jim seme.
blralnl stroji, ki sami odrežejo liste, izrujejo peso in jo v grobem očistijo zemlje, ki se ja drži.
Liste pese uporabljamo za krmljenje živine in le iz zemeljskih delov te rastline pridobivamo sladkor.
Z njiv odpeljejo peso, od katere so odrezali liste, v tovarno sladkorja.
Peso je treba najprej očistiti nesnage. Nasujejo jo v približno I meter široke zidane jarke, v katerih jo operejo z močnim vodnim curkom. Ti jarki so nekoliko nagnjeni, tako da lahko potiska vodni tole peso v velika korita, da se v njih popolnoma očisti razne nesnage. Sele nato jo razrežejo v majhne, podolgovate kosce, ki jih imenujemo zrezke.
Dobava sladkornega soka
Kako dobe iz zrezkov sladkorni sok? Nekoč so ga dobivali tako, đa so
Cepljenje v oteo. JSato vrsto cepljenja «porabljamo petp z jezičkom .ubada, ki ga vstav mo na les podlage. Ta način cepljenja ahko izvršimo spomladi, kadar začne podlaga poganjati; imenujemo ga cepljenje v rastoče oko. Cepljenje v speče oko pa imenujemo tedaj, kadar cepimo v mesecu avgustu; pop.je požene v tem primeru Se!e prihodnjo pođ'ađ. Za sadno drevja je priporočljivo cepljenje v mesecu avgustu. Vejice, iz katerh izrežemo popke, morajo biti iste starosti, zdrava in sočna, tako da lub z lahkote odstopi od 'osa. Ta način eep1 jenja- zahteva hiter postopek, izvršimo ga pa v drevesnici na 1 do 2 leti starih divjak'h, kakih 10 do 12 cm nad povr-ind zemlje. Neposredno nato, aU breje še preden izločano po.-ek, napravimo na podlagi rez v obliki črke T. Navpična
Brananje j« eno najvažnejših opravil, ki ga .moremo izvršiti takoj ob začetku pomladi na polju, kjer rasi plenica. Skorjo, ki ,jq nastala zaradi zimskih nalivov, z brano razdrobimo, kar pospešuje razkroj gnojilnih snovi in s čimer olajšamo tudi dostop vode v zemljo.
Z brano tudi najlaže zamorimo razne škodljivce rastline. V tej dobi se njihove korenine niso še zarile globoko v zemljo, kakor pšenične, zato jih 7. brano prav lahko izruvamo.
Brartanje ima tudi to ugodno posledico, da požene iz enega zrna več stebel Z zobmi brane namreč ranimo ali prelomimo vršičke pšeničnega stebla, tako da je poten» pšenica prisiljena pognati več drugih stebel.
Brananje pšenice pri nas ni preveč v navadi, čeprav ima ugodne posledice v veliki meri. Prav priporočljivo je brananje takrat, ako smo posejali med pšenico tudi detel io. Za take njive pa moramo rabiti bolj lahke brane, da nam ne spravijo deteljmega semena pregloboko v zetnlio. Po bTartan iu moramo pšenico, nekoliko potlačiti s posebnim valjarjem, da tako pokrijemo : z zemljo korenine okrog
zrezke stiskali, dandanes pa izlužlijejo sladkor, ki je r rastlini, z vodo, ki jo postopno ogrevajo nz 80»C. Ta, tako imenovani difuzijski postopek, opravijo v dolgi vrsti med seboj sklenjenih pokončnih iziuževalnih valjev, katerih vsebina znaša 10, pa tudi 50 hektolitrov. Sladkorni soie, ki ga dobimo z izluževanjem pese z vodo v prvem valju, je zelo redek, postaja pa vedno bolj gost, ko prehaja nadaljnje valje, ki so prav tako napolnjeni s sladkorno peso. Tako dobe v tem oddelku sladkorne tovarne tako imenovani difuzijski sok, ki vsebuje 10 do U odst. sladkorja, poleg tega so pa v soku še nekatere tuje primesi. Kot stranski proizvod iztu-ževanja pa preostanejo pesni zrezki. Te stisnejo in osuše ter z njimi krmijo živino. Iz 100 kg sladkorne pese. ki vsebuje 17 odst. sladkorja, dobe
rez naj bo še enkrat daljša od podolžne. 3 cepiinim nožem privzdignemo lub ob spoju podo žne in navpične rezi, z levo roko pa vložimo ščit s popkom. Ščit cepiča ostane pokrit z robovi navpičnega reza podlage, a popek moli ven. Nazadnje se povežemo cepljeno mesto z nalašč pripravljenim gumijastim trakcem.
Da bo eep’jen je uspešno, ga moramo Izvršiti pravočasno! Toda;.
a> stalno nifjramo zemljo rahljati in pleti;
b> nadzorovati vezi ih jih obnav-’jati, če bi te popustite ali pa bilo preveč stisnjene;
e> odstraniti po malem vse poganjke pod’age. da ne bi njih rast šla na račun cepitev;
d) pri čepih na več cepičev .obranimo le tiste, ki so bujnejši!
dr. X. 3.
pšeničnih koreninic. Takšno valjanje je posebno primerno pri lahki, peščeni zemlji.
Pšenico, ki jo sejemo v vrstah, moramo osipati s posebnimi stroji.. Branamo, osi p ava mo ali valjamo takrat, ko se zemlja prične na vrhu sušiti. Istočasno s temi deli opravimo tudi navrhr.o gnojenje s tern. da raztrosimo nitrat. ‘
Gnojiti moramo prav posebno take posevke, ki so trpeli med zimo; ker s tem jih poživimo, da se bodo bohotno razrastih pšenica, ki je trpela zaradi mraza ali nalivov, dobi z nitratom novega življenja. Množina solitra, ki je potrebna za površino 5000' kv. ni, znaša od 10 do 15 kg. Raztrosimo nitrat v trčil obrokih, in sker v presledkih 14 dni. Pripomniti pa moram, da bo čutiti ugoden vpliv nitrata posebno na one posevke, ki smo jih jeseni' dobro pognojil: 's fosfatnimi umetnimi gnojil!. Preden potrcsimts nitrat, ga zdrobimo in pomešamo s finim peskom ali zemljo, trosimo ga kadar ni vetra in kadar fe pšenica soha, to je, kadar ni mokra ne od dežja ne od rose. Mokro pšenico bo nitrat 0-žgal.	Dr. 1. B.
približno 120 kg difuzijskega sosa !n ? kg osušenih zrezkov
»
Čiščenje dlfazijskega soba
. Sok, ki ga dobe pri izluževanj«. sladkorne pese, ni čist: je moten i«. obarvan. Vsebuje beljakovine, kisline, barvila. Treba ga je očisti!!. Splv P», očistijo tako, da ga najprej lahni» 'ugrejejo in nato nasujejo vanj. apno. Pri tem se vežejo z apnom razne tuje primesi, ki z apnom vred popadajo na dno čistilnega valja, Za-, tem uvajajo v difuzijski sok, ki je ugret na 80 do StkC plin, ogljikov, dvokis, da Izločijo apno, ki se je vezalo s sladkorjem. Zatem ta postopek ponovijo. Nadalje dodajajo kostno oglje ter dovajajo plin žveplov dvokis. To je ostrodišeč plin, ki nastaja pri gorenju, žvepla. Fri opisanem čiščenju difuzijskega soka nastajajo izredno velike množine blata. Iti ga odločijo od soka s filtriranjem v tako imenovanih filtraili stiskalnicah.
V	njih se sok dodobra precedi ter izteka bister in čist. Ta očiščeni sok je zelo redek in ga zato imenujemo redki sok. Vsebuje le malo sladkorjp,
V	blatu, ki je preostalo v filtrimi napravi, so pa rudninske snovi, ki jih potrebujejo rastline; zato je ti odpadek zelo dobro umetno gnojilo; Iz 100 kg pčšfe dobe 135 kg: redkégi soka in S kg ločilnega glétrii fblàiàV;
Zgoščevanje redkega soka 1 ter krista, liziranje sladkorja
Redki sok moramo sedaj zgostiti. Vendar pa ni to tako enostaven posel kakor zgoščevanje kake solne raztopine. Vsem je znano, da lahko vodno raztopino katere koli rudninske snovi zgoščujemo tako, da jo kuhamo. Ko raztopina vre, voda izhla* peva, tekočina pa postaja vedno gostejša, dokler se ne posuši: voda iz-
STROJ ZA NABIRANJE SLADKORNE PESE
OD SLADKORNE PESE DO
O brana n ju, osipanju in gnojenju pšenice
ALI JE RES HUDO
ITI K ZOBOZDRAVNIKU ?
^VvVAV/AV/A'vVA'mVVAV.ViVAV.W»VA•%'V.V«/‘AW«p
Če pridemo k zobozdravnika mislimo vedno na bo'ečine, ki nas čakajo, - torej na bolečine pri izdiranju, pri plombiranju in pri dni* n ih manipulacijah v ustih, če pa premo k drugim zdravnikom, se ne bojimo tako. čeprav gremo na večjo operacijo. Zakaj? Zato, ker so n preteklosti izdirali Zobe padarji brez injekcije in s tem povzročali grozne bolečine, razen leg* .so P» še puščali korenine v. čeljusti» :a* radi^Cestir so se bolečine nadaljevale.
Izdiranje nič ne boli, če injekcija dobro drči, če je pa korenina vneta, potem gre samo z narkozo pa tudi to brez bolečin. Ko je zob izdrt, se včasih pojavljajo boleči ne, pa ne vselej, Cc se pojavijo, jih lahko ublažimo s praški proti bolečinam (veramon, aspirin, comprai). Zakaj bi ne bilo bo'ečin, ko ostane vendar po izdiranju velika rana ne samo na koži in mesu. ampak tudi na kosti. Cc sc urežemo ■v prst, tudi boli, zakaj bi ne smelo boleti, če si damo izdreti zob? Zato vendar ni kriv noben zdravnik. Ljudje pravijo: trikrat mi je šel j- usta in še ga ni izruval, zato me pa boli. Saj ni res, da boli zato, ampak res je, da se velikokrat zgodi, da po težkem Izdiranju, kjer je bilo treba odstraniti velik de! kosti, nič ne boli, ali pa le malo, zelo pa boli takrat, kadar je šel zob naenkrat ven. To je odvisno od tega, kakšen je organizem in konstitucija človeka.
Bolečine so lahko tam, kjer je bila velika infekcija korenine, torej tudi kosti, ali pa če so živci oìco’iee razdraženi. Ne gre pri izdiranju za to, da bo zob v enem hipu zunaj, ker to ni nobena umetnost, če se odtrga pol zoba, korenine pa pusti notri. Zob lahko poči, če so korenine zvite ali če jih je več, vendar to nič ne de; korenina pojde ven, ampak ne takoj. Zato je potrebno. več (asa. Zgodi se, da traja težko izdiranje tudi dp dve uri, kar se zgodi z dobro injekcijo in Če ni vnetja, brez bolečin, če Pa boli, je treba počakati, da vneti-: čez nekaj - dni preneha in potem nadaljevati. Zato je jasno, da več razume tisti, ki izdere cel zob, četudi v eni uri, kakor tisti, ki zlomi zob v enem hipu in reče, da je vse zunaj. Bolje je
pošteno povedati resnico, da se . je zob zlomil, pa ga potem izdreti, kakor Pa dovoliti, da se pojavijo čez nekaj časa bolečine in gnojenje, in da drag zdravnik najde še eno korenino v d’esnih, kar povzroča bolečine In stroške.
Se nekaj. Včasih slišimo, da Je nekdo umrl. potem ko si je dal izdreti zob. Res je, da se to zgodi, vendar zelo redko. Znano je "ekaj primerov v literaturi. Drugo vprašanje je, po čigavi krivdi se to zgodi. Vzrok je lahko infekcija, če izdiramo zob 2 zamazanimi neprekuhanimi kleščami. Na ieh so bakterije, ki zastrupljajo kri in če je
dotični slabe konstitucije, umre. To se zgodi, če si izdiramo zob pri mazaču, ali pa če 'nam ga izdira kdo doma. Izdirati, smemo le s prekuhanimi, torej sterilnimi kleščami. Zastrupljeni« tildi lahko nastane, če je bila- že infekcija zoba tako huda, da ni več pomagalo niti izdiranje. Če je torci v tem primeru bolnik umrl in jo bil zob izdrt s prekuhanimi kleščami, je vzrok vselej samo huda infekcija in slab bolnikov organizem, ki ni mogel premagati infekcije. V tem primeru torej ne moremo obdolžiti zdravnika.
T.B.
KUHINJA
Nedelja: Kurja juha, pire krompir, pečena plška, solata, zdrobov narastek z malinovcem. Večerja: Ocvrta jajca solata, sir, salama, sadje.
Ponedeljek: Zelenjadna juha, zrezki z rižem, radlč. Večerja: Guljaž, krompirjevi cmoki, solata.
Torek: Testenine s paradižnikovo omako, cvetača v solati, sadje. Večerja: Zdrob na goveji juhi, kislo zelje s klobaso, čokoladna krema.
Sreda: Vlivanci na juhi, kuhana govedina, dušen fižol, kompot. Večerja: Jetrca s kruhovimi cmoki, cikorija.
Četrtek: Mineštra iz riža in fižola, zrezki, zelnata solata, kompot. Večerja: Polenta z mlekom, ocvrta jabolka.
Petek: Krompirjeva juha, rižot, solata, palačinke. Večerja: Ocvrte ribe, solata s trdo kuhanimi jajci.
Sobota: Jetrni cmoki na juhi, ciganski guljaž, krompirjevi rogljički, sadje. Večerja:	Špinačni cmoki z
maslom in sirom, Jabolčni zavitek.
Včasih da neki jedi le kaka malenkost tisti zadnji priokus, tisto, zaradi česar pravimo, da je jed nekaj posebnega. Kdor dobro kuha, ni nujno, da je potraten, obratno, za dobro kuharico je značilno, da je štedljiva in skromna. Dobra gospodinja nc bo jedi nikdar dala preveč začimb, temveč bo
SLADKORJA
Mapi, izloči se pa raztopljena snov. Ce bi tako postopali s sladkorno raztopino, bi postala ta rjava, ker se sladkor v vročini pretvarja.
Tudi v tovarnah sladkorja vkuhavajo sladkorni sok, vendar opravijo ta posel v zaprtih »uparjevalniklh«, iž katerih so izsesali večino zraka. Torej je v teh napravah razredčen zrak. Ker je v njih zmanjšan zračni pritisk, Izhlapeva voda pri nižji temperaturi in sladkor zato ne razpada. Tako dobe gosti sok, ki vsebuje že 50 do 60 odst. sladkorja. Gosti sok nato precede in ga pri temperaturi 60C vkuhavajo v pokončnih kotlih, izparjcvalcih, v katerih Je zrak izredno redek, 6—8 ur. Tedaj se sok tako zgosti, da se izločijo kristali sladkorja. Vendar se pa nc izloči ves sladkor.
To zmes sladkornih kristalčkov In sladkorne raztopine imenujemo slad-korjevina. Vsebuje 85 odst. sladkorja.
Kako ločimo sladkorne kristale, od tekočine. Surovi sladkor.
Sladkorne kristale ločimo od tekočine s centrifugami. To so naprave, katerih notranji del se izredno hitro vrti, pri čemer se odločijo težji kristali Sladkorja od lažje sladkorne raztopine — sirupa. Tako dobe surovi sladkor (prvi sladkor), ki pa 5e ni popolnoma čist in ki vsebuje 95 do 97 odst. sladkorja. Sirup, katerega so s centrifugiranjem odločili od sladkorja, ponovno vkuhavajo, da se izkristalizira še preostala količina sladkorja. Toda kljub temu se ne Izloči popolnoma ves sladkor. Tudi sedaj odločijo kristalizirani sladkor s centrifugiranjem od tekočine. Tako dolje drugi sladkor in sirup, ki je znan pod imenom melasa. V tej je še nekaj sladkorja, toda zelo težko ga je iz te; dobiti. Postopek za dobavo slad-
korja iz melase je preveč zamuden in tudi nepotreben, saj lahko zelo dobro uporabimo melaso v industriji. Melasa je važna predvsem zato, ker iz nje pridobivamo alkohol. Iz 100 kg sladkorne pese dobimo 15.7 kg surovega sladkorja in 9.2 kg melase.
Rafinirani sladkor
Surovi sladkor je užiten, vendar Se ni popolnoma čist. Zato je potrebno, da ga rafinirajo.
Sladkor rafinirajo tako, da ga izpirajo s čistno sladkorno raztopino, ali ga pa čistijo z raztapljanjem ter premešanega z raznimi čistilnimi snovmi precede in na prej opisani način vkuhavajo.
Tako dobe popolnoma čist sladkor,* ki prihaja v različnih oblikah na trg.
le s kako malenkostjo povzdignila značilni okus jedi.
Tu prinašamo nekaj preizkušenih nasvetov:
V vsako kremo, v vsako močnato jed daj nekoliko soli. Sicer se zdi, da se sladkor in sol nc ujemata, toda poizkusi in ne bo ti žal.
» Nobena prava kuharica ne pogreva kave, toda če vliješ v kavo, ko jo segrevaš nekoliko mrzle vode, nc bo nihče opazil pregrehe.
» Morda jeste zelje radi, sovražite pa duh po njem, ki se širi po stanovanju, ko ga kuhamo. Da ga preženeš, kuhaj v loncu z zeljem kos kruhove skorje.
NASVE
I
Čiščenje steklenic in posod, v katerih je bil petrolej
1.	V prazne steklenice nalijemo nekoliko bencina,: jih .zamašimo in dobro pretresemo. To ponavljamo več dni vse dotle v dokler se ni bencin pomešal z ostanki petro’e* ja. Med tem časom lahko bencin tudi večkrat zamenjamo. Ko ni v steklenici več ostankov petroleja, izlijemo bencin, steklenico osušimo in to splaknemo s čistim špiritom.
2.	Sveže gašeno apno pomešamo z vodo in čistimo z njim posodo za petrolej. To apneno mleko odstra. ni ostanke petro’èja. Ce hočemo biti še bo* 1 2 3] natančni, ponavljamo u-mivanje k apnenim mlekom, ki smo mu dodali nekoliko klorovega apna.
3.	Napolnimo posodo do polovice z žaganjem, doliimo vode, tresimo temeljito dokler ni ta zmes vpila zadnjih ostankov petroleja.
Pripravljanje stenja za petrolejke. Pred uporabo ' namočimo stenj za petroleike v kisu, tako da se ves prepoji z njim. Nato ga o-sušimo in vtaknemo v cevko v petrolejki. Po vsaki uporabi ga moramo očistiti in prirezati ter cevko očistiti saj. Ea to naj nam služi časopisni papir; da prodremo v vse raže, ovijemo lasnico s platneno krpo.
Kako petrolej hranimo? Petrolej hranimo v dobro zaprtih posodah, ki nosijo dobro viden napis »Pozor vnetljivo!«, v hladnem prostoru. Nikdar ne smemo nalivati ali odlivati petroleja blizu ognja.
V A K (J MS KI APARAT ZA PRIDELOVANJE SLADKORJA
GORGONZOLA
Culi smo o njem in poznamo ga, če že ne drugače, pa vsaj iz izložb trgovin s sirom. Se precej razlikuje od drugih sirov, ker ima čudovite lise sivo zelenkaste barve. Te zelenkaste oblike so posebna sivo-zelenkasta plesen, ki je v tem siru kot njega bistveni sestavni del. To je plesen, podobna oni plesni, ki smo jo vajeni videti na plesnivih predmetih in zelo sorodna tisti, ki daje moderni, nad vse dragoceni penicilin.
Gorgonzola je mehak, polnomasten sir. Delajo ga iz celega kravjega mleka, in sicer je tu važno, da ga delajo vedno iz mleka dveh molž — večernega in Juiranjega mleka.
Zvečer pomolzejo in takoj še toplo mleko sesirijo. Dajo mu toliko sirila, da se sesiri v slabe pol ure. Sesirjeno mleko dobro premešajo, da gre iz njega vsa sirotka, nato pa ga dajo' na platno, ki ga obesijo, da se sirotka odteče in odredi. Odceja se do jutranje molže, in sicer v prostoru, ki je poln plesni in se to sesirjeno mleko, ki je razprostrto po platnu, ponoči pokrije s kalmi plesni.
Jutranje mleko sesirijo, kot so večerno. Vzamejo nato primerne posode, visoke in široke okoli 30 cm, narejene iz obročev. Dajo vanje platno In nato nalagajo izmenoma plast toplega jutranjega sesirjenega mleka in plast večernega sesirjenega mleka, ki je pokrito s kalmi plesni; na dnu in na vrhu mora biti vedno toplo Jutranje mleko. Vse sesirjeno mleko je sedaj polno kali plesni in primerno toplo In vlažno — kali se morejo v njem razvijati po mili volji.
Vsake tri ure obrnejo posodo, tako da je spodaj, kar je bilo zgoraj in obratno. To delajo tri do štiri dni, Qa je sir /e videti nekako suh. Tudi platno, ki je okoli sira, odvzamejo. Sedaj ko je sir enovit in se drži skupaj in tudi ni več zavit v platno, ga začno soliti. Solijo ga tako, da po-tresajo sol kake tri tedne vedno na zgornjo stran, vsakih 48 ur pa sir obrnejo. Za 100 kg sira so potrebni štirje kg soli. Ko je dobro slan, ga suše. Sušenje traja od treh tednov do enega meseca. Ce ugotove med tem časom, da se v siru ni razvilo dovolj
Plesni, potem narede v sir luknje * kovinskimi ali lesenimi paličicami in vnašajo z njimi v sir nove plesni, ki v; siru rastejo. Ce pogledamo po izložbah prerezan gorgonzola, bomo skoraj v vsakem hlebu opazili plesni, ki so v siru v popolnoma ravnih črtah, to je od preluknjenja in pozneje vnesenih plesni.
Nato zori sir tri do šest mesecev v posebnih dokaj hladnih in vlažnih prostorih. Ko Je dobro dozorel In se vležal, to je nekako po šestih mesecih, odkar so ga začeli delati, potem te kolače, ki tehtajo nekako sedem do deset kg, lepo zavijejo in prodajo.
Ime gorgonzola je dobil sir po naselju Gorgonzola poleg Milana, kjer so ta sir začeli izdelovali. Dandanes ga Izdelujejo v mnogih krajih severa ne Italije, menda še največ v Nevati.
Je to izrazit italijanski sir, ki je znan in cenjen tudi v inozemstvu In ga precej izvažajo, predvsem v Anglijo, Francijo, Združene države, Švedsko ni pred vojno tudi mnogo v Nemčijo.
Ta sir delajo lahko ob vsakem leta nem času, vendar sta najprimernejši čas za to jesen In pomlad. Sto litrov mleka da nekako 12 kilogramov sira in kake štiri kilograme masla, ki ga poberejo iz preostale sirotke.
* Jf
Ali veste, kako polnimo steklenice
z zelo ozkim vratom, za katero je vrat lijaka preširok. Vzamemo polovico jajčne lupine, katero smo v sredi preluknjali in tekočino bo Vikla le po čisio drobni!) kapljicah.
Nogavice bodo bolj trpežne, če jih
še nove namočimo v tole tekočino; na kozarec vode vzamemo eno žlico kisa in dve kocki sladkorja. Neožete nogavice obesimo v senco, da se posuše.
Jabolčni zavitek se ne bo lomil in drobil, če vročega, ko smo ga vzeli ia peči, pokrijemo za četrt ure s papirjem ali prtičem. Skorja se omehča, tako da jo lahko lepo režemo.
Zdravnik Stifen Popi je iznašel zdraviio za pospeševanje rasti pritlikavcev. Ko je s svojim zdravilom uspel na dveh ;:.-itlikav-cih, mu je Cfardeja, zastopnik družbe «Žarova«, ponujal velike vsote, će bi hotel pospeševati rast otrok. Popf je ponudbo odklonil, zato je Cfardeja začet ostro gonjo proti njemu.. Organiziral je napad na Man-hema Beroimeja, samo da bi za krivca proglasil Popfa in Anejra. Pred sodiščem sta Popf in Anejro dokazovala svojo nedolžnost, toda zaman.
Neka vdova. Cargo po imenu je dobila obvestilo, da ji je 4 letni sinček, ki so ga vzgajali v nekem zavodu, nenadoma umrl. Odpravila se je v zavod, kjer ji je ravnatelj pokazal na vrtu svež grob . . . Ko je odhajala z groba, je videla, kako teče proti njej z odprtimi rokami kakor otrok njen pokojni mož. Se preden je kriknil »mama«, je o-. medi eia.
Buko Sus, ki je izvršil napad na Manhe-ma Beroimeja, izpove svoj zločin. Več mesecev potem, ko so zaprli Popfa in Anejra so listi javili, da se je v Bakbuku pričel proces proti bakbuškima mori'cema.
Nato je sledilo še mesec in osem dni popolnega molčanja, ki pa so šli neopazno mimo za večino časopisnih bralcev. Časopisi so molčali, ker gospod Primo Padrele ni hotel dati priliko svojim političnim nasprotnikom, da bi se pripravili na obrambo proti uničujočemu udarcu, ki jim ga je nameraval zadati Vse je bilo natanko izračunano: zadnje dni februarja bo razglašena razsodba proti »bakbuškima morilcema«; že tistega dne bodo telegrafske agencije prenašale razsodbo s primernimi komentarji po vsej deželi; naslednjega dne bo ogromna večina časopisov izšla z vznemirljivimi napisi, kakor: »Izderimo strupeno želo sovražnikom civilizacije iti reda!« »Vrag se je potuhnil v naši hiši!«, »Ne dajmo dvigniti glave rdeči nevarnosti!« in še takega Več. Stranke ljudske fronte se po tem napadu ne bodo mogle opomoči. Šestega marca pa so volitve!
Petindvajsetega februarja po opoldanskem odmoru je bila zaključna razprava proti »bakbuškima morilcema.« Najprej sta imela zadnjo besedo obrambe obtoženca.
Prvi je dobil besedo doktor Stifen Popf. Bil je shujšanega in rumenega obraza in upadlih oči. Na sebi je imel obnošeno sivo obleko, v kateri so ga skoraj pred pol leta privedli na policijo. Kaznjeni-ški kroj je bil po zakonu predpisan šele po obsodbi.
Vstal je v svoji visoki železni kletki. Odka-šljal se je, se nasmehnil Bereniki, ki je bila v dvorani, kakor tudi vdovi Gargo in zakoncema Bam-bolijevima ter začel:
— Gospodje sodniki! Gospodje porotniki!
Ker mi je dana prilika, bom govoril, a ne za to, da bi se opravičeval. Nimam se za kaj opravičevati. Ničesar nisem zakrivil in to ponavljam s čisto vestjo. Ne bom ponavljal izvajanj svojega branilca, ki po mojem mnenju ni pustil kamna na kamnu od vseh tako imenovanih dokazov krivde, na podlagi katerih dolže mene in gospoda Anejra najtežjega zločina. Tu bi lahko končal, so pa še neke okoliščine, ki jih hočem omeniti
Med procesom so me zastopniki obtožnice večkrat vprašali, v kakšnem odnosu sem do komunistov, do razredne borbe, do obstoječega reda in celo do Sovjetske zveze.
Pošteno sem odgovoril na ta vprašanja. Nisem mogel priznati, da sem naklonjen komunističnim idealom, če jim pa nisem bil naklonjen. Nisem se mogel obdolžiti, da sem nasprotnik obstoječega reda, če pa nisem bil njegov nasprotnik.
Tako sem s čisto vestjo odgovarjal v začetku procesa. Toda .od takrat je minilo več ko mesec dni, življenje v samici pa mi je nudilo dovolj časa za razmišljanje. In zdaj mislim, da je moja dolžnost izjaviti, da se je moje prepričanje v neki meri nesporno izpremenilo... —
Še nikoli ves čas procesa ni bila v sodnij skl dvorani tako napeta tišina.
Sanho Anejro je gledal Popfa z začudenjem, ko da ga je prvič videl.
— ... Izpremenilo, — je ponovil doktor Popf s takšnim obrazom, kakor da sc je sam začudil svo-
jim besedam. — Ni treba, da bi to prikrival. Še v šoli so me učili, da v Aržanteji nikomur ne sodijo zavoljo prepričanja. Sodijo samo za zločine. Zločina pa n;sva storila ne jaz ne moj tovariš po tej železni kletki.
In zdaj, p mojih odnosih do komunistične partije. Prvi in edini činitelj te partije, ki sem nanj naletel, je bil in je gospod Sanho Anejro. Drugih komunistov razen gospoda Anejra ne poznam. Toda če so drugi komunisti samo nekoliko podobni mojemu novemu prijatelju, tedaj moram imeti do njihove partije globoke simpatije in brezmejno spoštovanje
Zdaj o mojem odnosu do obstoječega reda in razredne borbe. Mnogo sem o tem razmišljal v nočeh brez spanja v svoji močno razsvetljeni sobi. Sem zdravnik in znanstvenik in se lahko lotim vseh vprašanj, ki me vznemirjajo s stališča moje stroke, ki mi je najbližja.
Tu je Stifen Popf naredil odmor, nato nadaljeval:
— Poznam nešteto primerov, ko so otroci in odrasli bolniki hirali in umirali za pomanjkanjem mleka, masti, mesa in sadja, medtem ko so na tisoče cistern mleka izlivali v reko, uničevali na tisoče in tisoče ton mesa, na milijone zabojev sadja, da bi obdržali visoke cene. To je skrajno nepravično.
Tu so mi prepovedali govoriti o bistvu mojega izuma, prepovedali govoriti ovirah, ki so se nepričakovano pojavile, ko sem delal poskuse za uresničitev izuma Vzlic temu bom govoril: hotel sem, da bi potrebni imeli mesa, mleka, masti, usnja, volne po nizki ceni. Namesto da bi mi bili hvaležni za mojo iskreno željo, pomagati revnemu ljudstvu, so me obdolžili, da sem zvezan s satanom. Jaz sem takole sodil: v naši deželi je svoboda — vsakdo lahko piše v časopise to, kar se mu zdi potrebno. Ko sem se pa v nedeljo tretjega septembra obrnil na urednika časopisa in mu predložil članek v obrambo »Berenikincga leka«, me je zavrnil s prav smešnimi utemeljitvami. Urednik, ki neprestano lovi naročila za svojo tiskarno, mi ni hotel niti natisniti oglasa za denar prav tako z utemeljitvami, ki ne vzdrže najmanjše kritike. To nenavadno kršitev svobode in tiska sem primerjal z nekaterimi dogodki prejšnjih dveh dni in začel sem doumevati, da je med njimi in tem, kar se je zgodilo v nedeljo tretjega septembra, neka zveza. Predstavnik tvrdke, ki se je zaman trudil, kupiti od mene moj izum, je vsekakor vse ukrenil, da bi...
Tedajci je Dan Pappula proti svoji navadi sunkoma skočil s svoje klopi in se obrnil k sodniku:
— Vaše blagorodje! Obtoženec ne govori o stvari!
Sodnik je pokimal z glavo:
-- Obtoženec! Ne smete se oddaljiti od vprašanj, ki so bila predmet sodne obravnave!
—	...da bi mi z vsemi sredstvi preprečil uporabiti moj izum v praksi. Strašno mi je» če se le spomnim njegovega peklenskega predloga o uporabi leka...
— Obtoženec! Drugič vas opominjam, da se ne oddaljujte od stvari, — ga je zopet ustavil sodnik. — V tretje vam bom moral odvzeti besedo.
—	... Samo še nekaj minut. Te dni sem zvedel, da je zapatentirhl preparat, ki se prav nič ne razlikuje od mojega, neki Alfred Vanderhunt dva tedna po uničenju mojega laboratorija, ko so mi bili ukradeni moji zapiski. Kako se je moglo to zgoditi? Očitno se poraja sum, da sem bil aretiran zavoljo tako nesmiselne obtožbe, ker ...
— Obtoženec! Odvzamem vam besedo. Sedite! Obtoženi Sanho Anejro, preden se porotniki umaknejo na posvetovanje, imate priliko povedati še svoj zagovor.
Anejro je začel s tihim, a razločnim glasom:
— Pravkar niste pustili mojemu tovarišu na zatožni klopi, da bi končal svoj zagovor. Ponosen sem na to, da sedim na njej obenem s takšnim znamenitim človekom. Morda porečete, da so to brezpomembne fraze, ki nič ne stanejo, vljudnostni izrazi med dvema kandidatoma za električni stol Pa
ni tako. Mislim in sem prepričan, da bi moja domovina morala biti in tudi bo ponosna na takega človeka, kakršen je Stifen Popf Takšni znanstveniki. kakršen je doktor Popf, se rodijo zato, da postanejo dobrotniki človeštva. Poznam deželo, kjer take ljudi po zasluženju spoštujejo in skrbijo zanje, kjer ne uničujejo njihovih laboratorijev, marveč jih razširjajo, kjer njihovih izumov ne kradejo za temne namene, marveč jih presade v življenje, a ne v interesu kapitalističnih dobičkov, ampak v srečo in blagor ljudstva.
Zdaj pa na kratko o tem. česar me dolži to sodišče. Dolžijo me, da sem iz maščevanja sodeloval pri umoru Manhcma Beroimeja zato, ker me jc njegov oče vtaknil v ječo zavoljo organizacije stavke v klavnici. Srečen sem in v čast si štejem, da sem član komunistične partije- KomunisPčna partija pa odločno obsoja in prepoveduje taka dejanja, ki so v škodo delavskemu razredu. Gospod Pappula je med mnogimi zasliševanji pokazal, da so mu dobro znana nekatera načela in programatične smernice moje partije. Kakor morda nihče drug v tej dvorani, ve, da je tako, kakor sem rekel. Čemu je govoril to, česar sam ne verjame? Zato ker si prizadeva, da bi pokazal obtoženca, posebno pa vse komuniste kot člane nevarne tolpe, ki ograža kulturo, življenje in blagostanje vse dežele, da bi na večer pred volitvami prestrašil volivce z ognjem in žveplom rdeče nevarnosti.
Ali niso vsi dohodi v sodno poslopje od prvega dne procesa zastraženi s tem namenom z vojaštvom in policijo? S tem namenom preiskujejo občinstvo s smešnim izgovorom, da iščejo orožje. S tem namenom naju v tej deželi, ki je prepolna avtomobilov, štirikrat dnevno že pet tednov vodijo po mestnih ulicah iz ječe na sodnijo in nazaj peš z uklenjenimi rokami in v gostem policijskem obroču. »Bakbuška morilca!«
Kdor ni bil navzoč pri tem procesu, bo težko verjel, da moreta tako izkušeni sodnik in prav tako izkušeni tožilec resno upoštevati takšne izjave prič, na katere se jc opiral gospod Pappula
Izjave mojih prič zastopn k obtožbe odklanja z razlogom, češ da so bile nekatere od teh soudeležene pri stavki, ali da so, strah in groza! — glasovale za komunistične kandidate. Pač pa nam zastopnik obtožbe predstavlja kot vzor državljanske zavednosti take osebe, kakršen je Buko Sus, ki je stal že nekajkrat pred sodnikom zavoljo temnih kriminalnih zadev in se mu zdaj dobro godi, a ni znano, od kod ima sredstva. Za vzor poštenjaka in pravičnika se nam predstavlja provokator in plačani ovaduh Nercns, stavkokaz in hišni prisklednik Sorr.
Sleherni deček — skavt bi lahko seštel korake in dognal, da sem bil v trenutku, ko se je izvršil napad na Beroimeja, v hiši, ki je od kraja zločina oddaljena kake štiri kilometre. Toda taki preprosti računi ne pomenijo nič za gospoda Pappula, zakaj on ima svoje račune.
Obtoženca morata biti obsojena za vsako ceno, ker tako zahtevajo interesi razrednega pravosodja. Bližajo se volitve in smrtna obsodba mora prestrašiti volivce. Zato so si izmislili ves ta ogenj in žveplo, anarhijo in nesmiselne umore, ki da bi zavladali v deželi, ako bi zmagala ljudska fronta. Smrtna obsodba naj pomaga tlačiteljem proti tlačenim! To dobro vesta i tožilec 1 sodnik. Jaz pa hočem, da bi to vsi vedeli!
V dvorani so bili tudi taki ljudje, ki bi bili radi pokazali svojo naklonjenost obtožencema. Na govor Sanha Anejra so odgovorili s ploskanjem. Sodnik je ukazal, naj takoj izpraznijo dvorano.
Ob devetih zvečer so porotniki po poldrugour-nem posvetovanju zopet stopdi v sejno dvorano bakbuškega sodišča.
— Ali ste prišli do soglasnega sklepa? — se je obrnil tajnik k starešini porotnikov.
— Da, gospod, — je odgovoril starešina, visok starec s potnim rožnatim obrazom. — Prišli smo
do sklepa.
— Ste prišli do sklepa, da sta Stifen Popf in Sanho Anejro kriva umora?
— Da, — je odgovoril starešina. — Kriva sta umora.
— Porotniki so priznali, da sta obtoženca kriva umora! — je naglo zavpil v dvorano mršavi a zelo urni sodni izvrševalec. — Sodišče bo zdaj razglasilo kazen!
Tajnik je podal sodniku črn štiriogelni svileni klobuk. Sodnik se je z njim pokril v znak žalosti in pomilovanja do njih, ki jih mora zdaj po težki službeni dolžnosti obsoditi na smrt.
Gospod Pappula je bil sicer razburjen, vendar pa je gledal sodnika s svojim običajnim mirnim nasmeškom. Bil je vesel, da se je končal ta prekleti proces. Ni mislil na usodo obtožencev, marveč na svoje bližnje napredovanje v službi.
Sodnik si je popravil klobuk na glavi, se od-kašljal in se obrnil k obtožencema, ki sta stala za debelimi palicami železne kletke:

KOMAN
»Rjavko, gospod oče?«
Takoj nato je hlapec odvezal rjavko, jo osedlal in s tleskom jezika pognal skozi vrata.
Mimo peketanje počasnih korakov se je izgubilo ko veter, Ana je stekla za hlapcem in oba sta previdno iztegnila glave skozi vrata ter opazovala, kako se je za vasjo korak izpremenil v drnec, naposled v dir in odnesel mlinarja za obzorje.
»Bog z nami in hudoba proč« se je pokrižala Ana, ki se ji je naredila omotica v glavi od neznanih strašnih reči.
Hudi dnevi in še hujše noči so se vrstili v .pali-nu. Mlin je preživljal vek za vekom, dan za dnem pasivno življenje reči.
Molče zgovoren je sprejemal na ploskvah zidov sence ljudi in živali, ropotal z mehanizmom koles in strojev, ves vztrepetava! od neprestanega tresenja, ki sc je širilo Celo v zrak, da se je razlikoval od drugih poslopij. Ljudem, ki so prišli od zunaj, je bilo tu veselo. Videli so, kako se tu vse neprestano giblje, i voda v strugi i vrata, ki so skozi nje prihajali in odhajali mlevci in služinčad, ki je tekala sem in tja, i perutnina, ki je bilo zanjo vedno nasuto na mlinskem dvorišču. Domači pa so mlin čutili nekoliko kot ječo.
V	vrt si prišel skozi gumno ali zidna vratca. Zid je bil okrušen, zelen od starosti, a mogočna sadna drevesa so polagala nanj svoje debele veje. Visoka trava se je ovijala drevesnih štorov, v vlažnih kotih je trobelika slikovito razprostirala resaste liste, ob vodi so rastle med trsjem vijolice V senci repinca. Ive in vrbe so namakale kite voljnih srebrnih las v biserni vodi, trepetlike so zmrzljivo drhtele kakor dekleta po kopanju.
Trava je visoko zrastla; v času, ko so cvetele cepljene jablane, ni nihče hodil v sadovnjak. Zlati dež predpoldanskega sonca je lil na drevje in na travo sam sebe razvnemajoč,*a čim bliže je b lo poldnevu, tem bolj jc bil podoben plamenom, pojočim s ptičjim žgolenjem in z brenčanjem žuželk. Razkošje rasti in slavospev cvetja sta visela v zraku, tišina in samota ju je spojila v ljubeznivo ubranost, Si je bila nekol ko pritajena in prozorna kot prostor v kristalni obli.
V	tej tišini, ko so reči in rastline živele samo sebi, jc bil človeški korak sovražen zvok.
Vratca so zavreščala s kratkim škripanjem. Črnolaso dekletce jc presenečeno obstalo v razcvete-ni travi. Mlinarica je vstopila za njo z naročajem belega perila; na kupu platna je stala košarica s klobčiči sukanca in z naočn ki.
Začela je šivati. In je bilo tiho.
Dekletce se jc zatopilo s svojimi rjavimi, okroglimi srnjimi očmi v sijočo zmes modrine, cvetne beline in zelenja. Barvne lise so migljale in plesale v milijonih bleščečih-se plošč:cah in polnile otroško notranjost s tiho godbo. Znašla se je v docela nenavadnem okolju; tu ni bilo znanega predmeta, ki bi ji utegnil biti merilo za vse, kar je videla. Imeli so jo v kuhinji, le malokdaj je smela na dvorišče, kjer jc bila neprestana nevarnost konjskih kopit m voznih koles. Vendar pa je poznala življenje na dvorišču, ne pozimi ne poleti ni zapustila svojega mesteca v okenski vdolbini za belo mrežo, katere palice so bile zavite v sredini v venček. Poznala je pse, ki so lajali in nategovali verige, poznala perutnino, ki je bila neprestano zaposlena s pobiranjem živeža, poznala je mačko s hinavskimi, rumenimi očmi in dodobra je poznala smehljajoče se obraze ljudi, ki so ji vedno ljubeznivo kimali proti oknu.
Zdaj pa se je odprl pred njo vrt. Glej nezna-ao skrivnost: jeli naklonjena? sovražna? kdo ve!
Dekletce je stalo, a vrt je šepetal. Njeni čuti so sprejemali nove pojme: širino obzorja, višino
neba, neskončnost ozračja. Videla se je v goščav ju svilene trave, ki ji je segala do ročic, do vratu, nad glavo; videla je krošnje cepljenih dreves, spletene v bel strop, a nad cvetnim stropom je videla drugega, modrega, gibljivega in nepreglednega. Slišala je pesmi, zlivajoče se z neskončnostjo, razširjajoče se v daljo in širino, izpreminjajoče se v drobni prah zvokov; to je drugače zvenelo kakor materin glas v sobi, ki je bil utesnjen, strog in trd tudi v dobrikanju. Čutila je sladki vonj, ki je krožil okrog nje, ki jo je včasih pobožal kakor dobrikanje mačke. Ustnice so se ji odprle v srečnem in zaupnem nasmehu. Čista, bela polt jc rdela kakor kozarec iz mlečnega stekla, napolnjen z rdečim vinom. Ni sc ozrla na mater, dvignila je ročice, stekla po travi in tekla daleč med drevje. Spet je postala. Nekaj časa je strmela predse nato pa doumela.
Dolgo je gledala kvišku, obračala glavo, nato vzdihnila in se nagnila k cvetlicam. S polnimi prsti je trgala travo nenasitno, grabežljivo; z razkošjem jih jc mečkala v pesteh in jih metala od sebe ter prodirala dalje in dalje. Ko se je utrudila, je izbirala same cvete, trgajoč glavice s stebel. Vzela jih je v naročje in jih izgubila, ko je pozabila nanje spričo novih. Potem so jo vabili samo nekateri, ki so sc odlikovali po velikosti alj. barvi. Zlasti jo je nvkal rumen, s čmrljem obtežen cvet. Tekla je k njemu pohlepno kakor* mlada grabežljiva zver, ki se igra in grabi hkrati.
Toda ni utrgala cvetke, ker je otrpnila od nenadnega strahu.
Obstala je pri glavi svojega očeta. Ležal je pod drevesom in spal.
Spoteno rjavko je izročil hlapcu, da jo izpre-hodi in dene v hlev, sam pa se je splazil v vrt, ne da bi ga kdo videl, da bi tu prespal utrujenost od ježe in duševno skrušenost zavoljo izgube pri igri.
Dihal je hropeč. Glava se mu je zvrnila vznak, usta so bila na pol odprta, da so bila videti kakor črna lisa. pod brki. Delci kalne beločnice so mrtvaško odbijali božanje sonca.
Otrpnila je nad njim. Tesnoba ji jc stisnila grlo; žalost ji je zakljuvala v malih prsih, lovila jc sapo in začela kričati na vse grlo. AH neznana sila jo je držala na mestu. Ni utekla in kričala je očetu naravnost nad glavo.
Mlinarica je tu in tarn vstala in pazila nanjo. Samo enega se je bala: da ne bi dekletce zašlo k vodi. Ni vedela, da jc mlinar tu.
Otrokov krik jo je pognal s stola ko vzmet; z naročja ji jc zdrknilo belo platno, pa tudi košek in svinčeni petelinček za vdevanje nitke v iglo. Stekla je k otroku.
Mlinarjeva zenica je splavala do beločnice, ali trepalnice so se takoj spet zaprle; svetloba je moža skelela. Vzklonil se je in blebetal:
»Kaj je? Kaj se je zgodilo?«
Dekletce pa je še huje kričalo ki sc ni premaknilo z mesta.
»Kaj hočeš?« se jo zadrl na otroka.
Vstal je in se dotaknil njene ročice.
Otrok je bil ko blazen in njegovo kričanje je neznosno budilo omamljene čute. Ne da bi se zmenil za kričanje, je vzel upirajočega se otroka v naročje, sovražno pogledal mlinarico, ki se je bližala, in se napotil k vratcem. Ne z besedo ni odgovoril na njena pojasnila in opravičevanja. Ko je prišel do zidu, Je porinil otroka za vrata. A ker je vedel, da mu je mlinarica za petami, je zaloputnil vrata, s tleskom zaprl zaklopko in se vrnil na mesto, ki ga je bil zapustil.
Iz raja izgnano dekletce se je dušilo v solzah, krč prve jeze je zvijal njeno telesce. Temni obču-tek utrpele krivice se je mešal z nasilnim poniža-njem v bolest, iz katere jo je rešilo šele materino
naročje.
Od tistega časa se »tata imela rada, Lenka te oče; takrat je prišlo na dan, kar sta oba podzavest-no čutila; oče od njenega rojstva, otrok od prvih čustvenih zaznav.
Mlinar ni imel rad Lenke, ker s« je rodila nepoklicana. A tudi do drugih otrok ni imel toplega očetovskega nagnjenja.
Bali so se ga bolj kakor posli. Pred njim so hodili po prstih, glasno govorjenje jim je zamiralo n«, ustih, ko so ga srečali. Deklice so skrivale svoje vesele ure pred njim, ko da so jih zastrle s predpasnikom, a dečka sta v tihem sporazumu molče in natanko izpolnjevala njegove ukaze, ne da hi pričakovala pohvalo niti priznanje. Ko je gospod oče kaj delal, je bil to obred Zato je bilo v sobi tiho kakor vselej kadar je mlinar obedoval. Napredujoča jetika, k? ji je dolgo kljuboval, se ga je le polastila, ker je bila pač bolezen njegovega poklica. Postal je nedotakljiv za somiznike. Najprej je odpodil posle, potem otroke, a naposled tudi ženo. Mlinarica m» je pripravljala posebna jedila, boljša, vendar pa jih jc jedel nejevoljno in brez teka ter našel na njih mnogo napak.
■ Izpod gostih obrvi so švigali ostri pogledi, ki se strogo nadzirali delo zunaj ki v peči.
Začelo se jc običajno opoldansko zasliševanje.
»Kam je šla dekla?«
»Dovolila sem ji, da je šla domov; sestra s*
moži.«
»Si ji pregledala torbo?«
»Kaj bi mogla imeti notri, ničesar ne mo«» vzeti.«
»Preveč zaupaš ljudem. Nobenemu ne gre vera, vsakdo jc tat, vsakdo gleda, kako bi te okradel.«
Mlinarica je molčala. Ni bil zadovoljen s tak» medlim soglasjem in razdraženo je vprašal:
»Kje je Marija? Videl sem, da je prišla iz šol» nekam prekmalu.«
»Konce šolskega leta je. Prinesla je odpustno
spričevalo.«
»Dovolj je, prav jc tako ... ! O božiču bo nadomestila deklo. Pokliči jo.«
Prišle so vse tri.
Lenka je pritekla skakljaje, zlezla na peč te tam sedla. Na komolce oprta je zarila ročice v brado in opazovala, kaj bo.
Ana, večja in močnejša od Marije, je nesla * materjo velike posode s krmivom; Marija je boječe obstala na pragu.
»Kaj ukazujete, očka?«
Prodiral jo je z nezaupnim pogledom.
»Kaj je to, da si še vedno v praznični obleki?«
»Šla je, da sc pokaže s knjigo«, je mirila mtin*-riea nastajajočo jezo.
»S kakšno knjigo?«
»Nagrado sem prejela«, je šepetala deklic« # pobledelhni ustnicami.
»Pokaži knjigo.«
Ihtenje je izpreletelo tanko Marijino telescef toda ni si upala niti glasno vzdihniti.
Po prstih je šla do svojega kotička, zbrala v naročje knjige in zvezke in jih strastno pritisnila na ozke prsi. Z obotavljanjem je polagala kos za ko som na mizo; samo s knjigo, ki jo jc prejela za nagrado. je bilo, ko da jo jc pozabila odložiti.
Modre žilice na senceh so se nabrekle s spiasene krvjo; rdečica in bledica sta se menjavala na njenem obrazu. Neprestano je gledala očetove roke*
Naglo je razdelil knjige in zvezke.
»Te spravim za Ano; drugo sežgi. V moji hiiS ne sme nihče tratiti časa s tem, da bi zijala prodar jal. Veliko si zamudila. Zdaj pa brž na delo!« je^ rekel. Z opotekajočimi se koraki je šel k peči in zažgal zvezke.
14
r
JOHN STEINBECK
*» sr««c«* «« 0 5 #«s.
Ilustrira B. Grom
CJkaiJjMGV „ttelild diktatom '
CHarlie Chaplin je danes eden največjih sodobnih svetovnih režiserjev in stoji v prvih vrstah med tistimi a-me'riSklmi kulturnimi delavci, ki se bore proti reakciji in imperialističnim silam svoje dežele.
Nek Chaplinov kritik je napisal:	«že mnogo let je
Chaplin tisti, proti kateremu so se dvignili licemerci, vsi Tartuffi, vsi nesposobni ljudje Amerike. AmeriSki reakcionarji zares mrzijo Chaplina. Obtožujejo ga, da ni postal Amerikance, čeprav živi že trideset let v Ameriki. Menda razumejo, da Chaplin svojega talenta In svoje časti noče prodajati za dolarje; je eden tistih filmskih delavcev, ki se niso hoteli prodati Wall Streetu.
Junija 1943, je John Kan-ckln zahteval, da Chaplina izženejo iz ZDA, ker je baje njegovo delovanje «Škodljivo» za obstoječi ameriški red. «Ce ga izženemo iz Amerike» ja dejal, «ne bo več užival ameriškega pokroviteljstva In njegovih odvratnih filmov ne bodo več prikazovali ameriški mladini». Chaplin je na to kratko odgovoril: «To je znana fašistična metoda, naperjena proti svobodi govora in proti svobodnemu izražanju misli o filmu».
Gonja proti Chaplinu in proti drugim ameriškim filmskim delavcem je vznemirila demo. kratske množice Amerike. Julija 1947. so priredili v New Yofku protestni shod, na katerem je sodelovalo 3500 javnih delavcev, književnikov in umetnikov. Najuglednejši ame. riški umetniki, pisatelji, dramaturgi, režiserji, scenaristi in igralci, so ostro obsojali «komisijo za raziskavanje pro-tiameriške dejavnosti», ki skii. Sa uresničiti v umetnosti pro-tidemokratsko smer.
Charlie Chaplina smo imeli priliko občudovati v mnogih filmih med dvema vojnama. Izreden uspeli so imeli filmi «Parižanka», «Zlata mrzlica», «Cirkus»,. «Luči velemesta» in «Novi časi». Tik pred vojno pa so posneli film «Veliki diktator», ki so ga te dni predvajali v Ljubljani. Film razkrinkava zločinsko bistvo fa-
šizma, poziva na boj proti njemu, obenem pa je naperjen proti ameriškemu imperializmu,
V filmu «Veliki diktator,) 1-gra Chaplin dvojno vlogo: židovskega brivca, ki nosi vse znane poteze Chaplinovega malega človeka iz njegovih prejšnjih filmov, ki brani pravice malli) poštenih ljudi, ki jih preganja nacistični diktator Hynkel-Hitler. Igra pa tudi vlogo diktatorja, s katero je Chaplin padal verno podobo Hynkela-Hitlerja, nasilneža In blazneža, ki hoče zagospodova. ti vsemu svetu. Klavrno lutko, ki so se je reakcionarne sile predvojne Nemčije poslužile za dosego svojih imperia, lističnih ciljev.
Mali židovski brivec je v vojni zgubil spomin. Medtem ko jo več let ležal v bolnici, se je v njegovi deželi marsikaj spremenilo:	zavladal je
fašizem, ki neusmiljeno zatira ljudstvo.
Diktator Hynkel pripravlja napad na sosedno deželo Astu-rijo in sl hoče za ta podvig izposoditi denar pri židovskem bankirju Ebstelnu. Ta posojilo odkloni, zato Hynkel še huje preganja Žide.
Major Schulz se spre s Hyn-kelom zaradi njegovega nasilja in se skrije pred njegovimi policaji v ghetto, židovsko predmestje, k prijateljem malega židovskega brivca, s katerim sta se med vojno rešila z letalom s fronte Hynkelovi policaji ga odkrijejo ib Ju oba z brivcem pošljejo v taborišče.
Na dan napada na Asturijo, pobegneta brivec in Schulz Iz taborišča. Zaradi brivčeve velike podobnosti z diktatorjem, nastane nesporazum:	straža
prime pravega Hynkela, brivca pa sprejme na meji vojska in mu v dobri veri, da je diktator, preda poveljstvo.
Toda na velikem zborovanju, kjer vse pričakuje Hynkelovih nasilnih besed, govori vojakom o miru, svobodi in bratstvu med ljudmi, navdušuje jih za boj proti tiranom in nasilju, za boj za svobodni svet, za svobodne ljudi, ki imajo v sebi moč. da sl ustvarijo lepše življenje.
__	.	r'V	¥	✓"'v	Koncert	pevskega zbora	»Sla-
I J	/\	I )	I	I I	vec,i ~	dirigent Fabris,	21.00
£~\.	JL/	X	Vesela	oddaja, igrajo	člani
______________________________ SNG.
XI. KAKO JE J O A, ČEPRAV V NEPRIJETNIH OKOLIŠČINAH, PREVZELA LJUBEZEN.
115. Nekega dne je v Montercyu neusmiljeno deževalo. Joe Veliki je večino dneva prebil na obali pod obrnjenim čolnom. Ko pa je dež za trenutek prenehal, je Joe odšel proti domu. Komaj pa je prišel do Tort'Ljskega predmestja, že se je znova ulila ploha. 116. Zatekel se je v hišo, kjer je stanovala 45 letna vdova Tija Ignacija Vstopil jc vprav, ko je gospa odpirala steklenico, da si nalije kozaret vina. Ni mogla drugače, kot da ponudi vino tudi Jou. Preden je izpil prvi kozarec, je že tako gledal steklenico, da je vdova spoznala, da bo imela od svojega vina toliko, kolikor ga bo popila z njim.
117. Zvečerilo sc je; Tija Ignacija je zakurila, peč, posušila Jou suknjič in ga prijazno ogovarjala Da bi vzbudila v njem nežnost, je dejala: Te slepi luč in bi bilo prav, da jo ugasnem?« »če misliš, da si tako pr hraniš petrolej, kar ugasni!«, ji jc brezbrižno odgovoril Joe. 118. Vdova se je Jou še nadalje dobrikala, a ko ni dobila nobenega odgovora, je naglo prižgala luč in videla da trdno spi.
119. Užaljeno se jc oborožila z dvema palicama in začela udrihati po Jou. »Kaj delaš?« je skočil pokoncu. »Kaj se je zgodilo?« »Boš že videl«, je vpila ženska in odprla vrata na stežaj. 120. Kot iurija mu je sledila na vrt in na blatno cesto. Zgrabil jo je. da bi ji odvzel palico," a ona ni odnehala. Rvala,, sta se kar sredi ceste. Nenadoma pa se je njuno sovraštvo sprevrglo v največje prijateljstvo in montere v,ski čuvaj je moral ustaviti motor in jima glasno klicati, da sta se mu umaknila.
SPORED VAŽNEJŠIH ODDAJ RADIA TRST I!
(Val. dolžina 203.6) od 14. 3 do 29. 3 49.
Slovenska poročila vsak dan od 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15
Nedelja: 9.30 Kmetijska oddaja, 13.00 Glasba po željah, 14.00 Arije iz slovenskih oper, 18.15 Dvorak: Trio »Dumky« v izvedbi tržaškega tria, 19.00
LJUBA ORLOVA
^_____________
Ponedeljek: 12.10 Slovenske narodne pesmi, 18.00 Beethovnov koncert za klavir in or. kerster v g molu, 18.30 Vaški kvintet, 20.45 Slovenščina za Slovence, 21.00 Opera.
Torek: 12.10 Ruske narodne pesmi, 13.30 Slovanska komorna glasba, 20.00 Pevski koncert sopranistke Zlate Gjungjenac, 21.00 Slušna igra.
sreda: 13.45 Dvorak: Slovanski plesi, 18.00 Odlomki iz Verdijevih oper, 18.45 Slovenski dueti, 20.00 Portreti velikih skladateljev: Peter Iljič Čajkovski, 21.00 Simfonična glasba.
Četrtek: 13.30 Iz skladb Rim-sky-Korsakova, 18.15 Fantje na vasi, 18.30 Zenska oddaja, 19.00 Klavirski koncert Antona Ravnika 20.45 Slovenščina za Slovence, 21.00 Slušna igra, igrajo člani SNG.
Petek: 12.10 Pesmi jugoslovanskih narodov, 18 45 Pevski koncert — Milan Pertot, 19.15 Komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca, 21.00 Simfonična glasba.
Sobota: 12.15 Slovenske narodne pesmi, 13.30 Partizanske pesmi, 20.00 Pevski dueti,
______________________________J
#xi ŠAH 4ii#
Turnir za svetovno Šahovsko prvenstvo se je l. marca slovesno pričet. Otvoru ga je predsednik mestne občine v Haagu in predsednik mednarodne Šahovske federacije dr. Rueb Je imel ob tej priložnosti govor. Medtem ko je bila predvidena udeležba šestih velemojstrov, pretendentov za svetovno šahovsko prvenstvo, pa Amerikanec Kuoens Fine ni prišel na turnir. Dasi se je Fineu s tem turnirjem ponudila priložnost, ki je mogoče enkratna v življenju, pa mu okorele univerzitetne oblasti v Hol-lywoodu, kjer je Fine profesor, niso odobrile potrebnega dopusta. Tako je udeležencev samo pet in bo vsak odigral z vsakim po pet partij, m sicer prvi dve v Haagu, ostale tri pa v Moskvi.
V prvem kolu Je bU uotvmik prost, Smislov je igral z ameriškim velemojstrom Kesnewskim, Keres pa s Holandcem Ur. Èuwejcm. Prvega dne se je končala samo prva partija z remijem. V nadaljevanju druge partije pa je Keres premagal Eu-weja. V drugem kolu je bil prost Reshewski, Botvinik je igrat z Euwejem, Keres pa s smislovom. Euwe, ki je že drugo partijo izgubil, je izjavil, da je Botvinik odigral to partijo v sijajneia stilu; Tudi Keres je zmagal, v tretjem kolu je bil prost dr. Euwe. Resnewski je partijo proti Keresu dobil, Smislov in Botvinik pa sta po 4tt potezi partijo prekinila. Staoje po tretjem kolu. Keres 2 (iz 3), Uesnewskt 1.5 (iz 2), Botvinik 1 (iz 2, ena prekinjena), smislov 1/2 uz 3, ena prekinjena) dr, Euwe 0.
iz šahovskega dvoboja Jugoslavija—češkoslovaška, ki se je končal neodločeno 10:10 prinašamo Interesantno partijo na prvi deski med v. Pircem m j. Foitysom.
SPANSKA OTVORITEV
Beli: Foltys	Crni: Pirc
1) ez—64, '67—09. 2) Sgi—f3, SbB—c6. 3) Lfl—b5, a?—a5. 4) LDS—a«, sgB—rti. a) o—u, Lf8—e7, Znani Cigorinov obrambni
sistem, katerega mnogo uporabljajo. 6) Tfl—el, b7—b5. 7) La4 —03,. o—«. 8) c2—c3, d/—a» crni se je odločil za ostro Marshallovo vanamo. Običajno se igra 07—aS s Sa5. c5 in Dc7. Igrana poteza zelo poživi igro. 9) e4 x d5, e5—e4. 10) d5 x c6, .., v. poštev prme tudi poteza sgs s komplikacijami. 10.. e4 x f3. 11) Ddl x 13, Lc«—g4, 12) Oi3—g3, Tf8—e8. Crni je žrtvovat 2 kmeta, zato pa dooi močno protiigro, ker so njegove figure aktivnejše. 13) 02—04,. . . Možne so tudi poteze f3 ali 14, nakar nastane nejasna pozicija z mnogimi možnostmi za obe strani. 13) . . ., Lev—e6. 14) 12—f4, SfS—h5! 15) Tel x e8-i-, Dd8 x es. 16) Dg3—12, De8 x c6. erm je že dobil enega kmeta nazaj, ima pa veliko prednost, ker so njegove figure na dobrih mestih, med tem ko je bil v razvoju zaostal. 17) h2—h3, Lg4—c8. 18) Lb3— dl, sna—16. 19) sdì—02:.., Takoj Lf3.bi belemu dalo dobrih izgledov 00 protiigre, 19) . . ., Lc8—e6! 20) Ldl—f3, LeS—d:, 21) Lf3 X d5, DĆ6 x <13. sedaj je črni kljub kmetu manj že v odločilni prednosti, ker njegove figure obvladajo vsa važna po ija. Belega lovca na ci zapirajo lastni kmeti. 22) a2—a4, Ta8—eb. 23) a4 x DS, a6 x 03. 24) Sd2—II, H7—h6. 25. Lel—d2, Dd5—b3: 27) Ld2—e3, D5—b4! 2/)c3 x 04 . , , Na Tel sledi Sd5, ki popolnoma Diokira Delo pozicijo. 27),, . Ld6 x b4. 28) d4—da,. 'Be li vrača Kmeta, da pnoe lovec na e3 do igre, kar mu pa ne ipo maga zaradi močne crne pozicije. 28 j.. ;, Sf8 x d3. 29 ) Le;;—dl UD3—d3 s pretnjo Tezi 30) sri—g3, Lb4—el! crni še dobi Kmeta 31) Tal x el, Te8 x ei-f-. 32) Df2 x el, Dd3 x d4-f-..33) Kgl-rhl. . , ,, Na Df2 pride ao Slične pozicije Df2 x -f34, Kf2 x Sf* }. + . 33) .. . Dd4 X tt! 34) Sg3—n, g7—g6. 35) Del—e2, Kg8—g? 36) Kili—gl, DI4—d4-j- . 37) Kgl—hi, h6—h5. 38) Khl—h2, Sd5 —D4. 39) Sf!—e37,... to je napaka, ki pospešuje izgubo partije 39) . .., Dd4—e5-j- . 40) KH2—gl, Sb4—d5. 41) Kgl—f2, Sd5 X e3 Beli se je vdal, kèr ima popolnoma izgubljeno končnico. Na De3 x Di se siedilo u'o2 x+ Kg3 uts z Dc!64-c5, Dd4 s forsiranjem prostega c kmeta, črni pa mora vzeti enostavno na 42) De3 x-f-, ker je nastala Končnica za belega Izgubljena.
Firc je partijo igrat v odličnem stilu,, ing. M. Vidmar
ŠPORT
Ponziana - Metalac 1:1
tor z napetostjo r-mo pritako\oii pričetka pomladanskega dela jugoslo-vaosltega nogometnega prvenstva. Ra-Uovertnt smò bili, kaj nam po goka-zala Ponriara po svojem trcningo v <)pwiji in neksterlti nastopih na lički 'm v Splitu, a radi b! že tudi videli v. Trsttt Dinama,- Hajduka, partizana.
Prvi je sicer priše! beograjski Me talae. . Nsslendjo nedeljo ?e ne bomo gledali klubov iz «gornje hiSe». Ob krasnem vremena se Je vendar libralo lepo Število gledalcev, ki so prisostvovali Igri. Ki je v prvem polčasu postajala že kar nekoliko dblgočasna. Ponziana je v začetku pokazala silen polet in nekaj dobrih potez, a kmalu se je videlo, ds ni človeka, ki bi znal zabiti gol. Metalac si je pa kot «zbiralce 'neodločnih rezultatov» <5est iz desetih tekem!) že v naprej zastavil nalogo, da bo samo pazil, da ne dtd)i 8d!z-
V osmi minuti drugega polčasa je Kohkianlinovič sicer zabil Ponziani gol.'toda sodnik ga ni priznal, V 22. minuti pa jc uspelo Malati potresti Metalčevo mrežo. Osem minut pred koncem pa Metalac vendar rtói neodločen rezultat, ko (udi Konstantinovi? Zabije gol. ■
; Daši Ponzisna til igrala slalre, smo Vendar pričakovali od nje več. Metar la-, ki ima dobro obranobo !n vsaj včasih dobre iKtìameZnike, ni pokazal bič posebnega. In kakor SG pred nasprotnikovim golorn Ponziana ni zna-5la, tako je tuđi Metalac v enakem položaju pokazal vse premalo odločnosti, dejal bi tudi volje.
Z saniirianjem pričakujemo ostalih tekem, Pimztahi pa predvsem priporočamo več odlbčnosH v streljanju.
Wrìsnte	9	6	1	2	27:12	13
Hajduk	8	6	0	S	16:8	12
Grv, zvezda	e	S	5	1	14:8	11
'Partizan	0	4	3	2	31:12	11
Metalac	10	2	e	2	Ml	10
LoUomoiìva	9	4	s	3	11:12	50
Ponziana	10	3	2	5	6:23	8
Spartak	0	3	1	5	8:15	7
Sarajevo	6	t	4	4	8:18	0
Verda-	«	ji	2	,6	9:14	4
teni se n zatoljl s san ano ioio
Na ankaranskem igrišču, sta se srečali moštvi Milj jn Skednja, eno izmed zadnjih na lestvici in pa prva Z goli so pričeli Miljčani, toda nato je Skedenjc Žerjal po vrsti zabil tri gole. Zmaga Skednja se je .".dela torej zagotovljena, toda Milje se še niso udale, tri res jim je u-speSo še dvakrat pretresti nasprotnikovo mrežo. Sodnik je imel še kar devo'j de’a, da se igra ni iz-ma'iči'a. — V predtekmi k srečanju I,j. Ponziana : ivleta’ae sta se spaiprije'a Sv. Ana in Ponziana; .prva je smagala ?. 1:0. Po glavni tekmi, pa sta nastopita Dreher in Nabrežina: »kamnarji« so podieg’i »pivarjem« z 2:0. Aurora iz Kopra je kot gost doseg’-à zmago nad Tovarno strojev 1:0. Pristan ličniki .so pa Umagu iztrgali le eno točko <1:1).
Skedenj	U	12	3	1	St	IS	2t
Magdalena	18	It	9	3	41	38	»
Piran	U	18	4	4	2t	It	24
Sv.Ana	18	U	2	3	25	17	24
Dreher	17	»	S	3	33	17	23
Izola	17	»	«	3	27	11	22
Aurora	It	»	4	3	21	21	22
Tov. strojev	U	?	4	4	17	17	tt
Lioag	1«	5	7	6	It	27	17
L]. Ponziane	t«	S	3	It	21	34	13
Pristanisčsik!	It	5	»	It	18	3t	13
Ceatainngs	17	8	t	11	33	31	It
Milje	17	3	4	)«	It	M	It
Nabrežina	17	*	2	tl	17	4t	It
Rojan	17	3	4	It	11	41	It
Montebello	11	3	4	U	38	33	tt
kan neMii reztiitai Triesis
Kar je Metalne med klubi, ki igrajo za jugodovandro nog-OTeb no prvenstvo, namreč »zbira’ec neodločenih rezultatov«, to je Triestina v italijanskem prvenstvu. Zopet ti je namreč u.spe’o rešiti se 2 eno
M [aÉinprt »imv i Beisils« ta
VRATAR METALCA IN NAPADALEC PONZIANE STA SKOČILA VISOKO ZA ŽOGO.
NI BIL GOL — £OGA JE SLA MIMO STEBRA.
CE BI IGRALCU PONZ1ANE D-SPELO PRAVOČASNO DOSEČI ŽOGO...
■Ml
točko v ijp-i 2 Salemitano (2:2), tako da irna med 23 odigranimi tekmami H neodtečertih rezultatov in (poleg Mi anaj najmanj porazov: satino tri. Po dolgem času 'je apet Milan izgubil in šker z Genovo <3T). Dingi milanski Vub- Intcr, pa je utrpel poraz na domačem igrišču po Sanipdurui (4:2). Ostali rezultati: Lazio : Napoli 0.-0, Torino : Rtruia 4:1, Bari : Vincenza 1:0, Bologna : Alessandria 3:2, Fiorentina : Pro patria 1:0, Atulanta : Juventus 0:0, Livorno : Modena 1:1.
» * *
Mednarodna tekma v košarki med Italijo in Svico v Milana sc je k unča1 a z visoko zmago Italijanov: 40:25. Tržačan Romanutti je sam dosegel 10 točk.
Piramida
veznik,
ploskovna ntčra; povodna žival; država v Aziji, pomožni duhov nik,
polutnik,
industrijski delavec, kruška planota v Slovenji.
V kvadrate postavi posamezne črke. Vsako naslednjo besedo sestaviš tako, da uporabiš črke prejšnje besede in dodaš eno črko.
MOŠTVO BEOGRAJSKEGA METALCA.
Teku za Vojkov pokal na Vojskem
V soboto in nedeljo je bilo na Vojskem nad Idrijo tekmovanje za Vojkov pokal. V' okviru tega tekmovanja je tudi tek na 30 lun, ki šteje tudi za državno prvenstvo na tej progi. Pokal si je letos zopet priborilo (izkulturnd društvo Jože Gregorčič z Jesenic, državni prvak na 30 km pa je postal Tone Razinger. Razen Jeseničanov so se tekmovanja udeležili Tržačani, Ljubljančani, Mariborčani in drugi.
Vse proge za tekmovanje so bile dokaj težavne, organizacija pa ne najboljša.
Proga za smuk je bila dolga 2208 m s eoa m višinske razlike. Doseženi rezultati:
Ciani: L Lukane Slavko (Tržič) 2:10,9.. 2. Hladnik Damjan (Enotnost) 2:25,2. 3. Stare Marjan (Gregorčič) 2:27,5. 4. Krmelj Janko (Tržič) 2:30,1.
5,	Bertoncelj Jože (Partizan) 2:31,1.
6.	Jalen Srečko (Gregorčič) 2:37,5. Članice: 1, Katuik Vida 3:52,5. 2.
Lukane Darinka 3:37,8. 3. Pohar Sil. va 3.4S.0. 4. Praček Lojzka (vse Gre-gordi) 3:54,2. 5. Hunus Mili (Enotnost) 4:32,2.
Proga za «lalom je bila dolga 250 m in je imelu 80 m višinske razlike. Rezultati:
Ciani I. Huter Zvonko (Gregorčič) 1:36,4. 3. Hladnik Damjan (Enotnost) 1:37,3. 3. Stare Marjan (Gregorčič) 1:38,1. 4. Lukane Slavko (Gregorčič) 1:38,1 Si Krmelj Janko (TtŽič) 1:39,4. €. Bertoncelj Jože (Partizan) 1:39,5.
Članice: L Praček Lojzka (Gregorčič) 1:57,9. 2. Kalnik Vida (Gregorčič) 2:02. 3. Lukane Darinka (Tržič) 2:07,1.	4. Pollar Silva (Gregorčič)
2:15,6. 5. Han uš Mili (Enotnost) 2:43,8.
Štafete 4X1* km. so »e udeležile ekipe Gregorčiča, Partizana, Enotnosti, Idrije, Postojne. 1. Gregorčič (Benedičič, Smolej, Pogačnik, Knific) v času 2:20:55 uri. 2. Partizan 2:36:08. 3. Rudar, Idrija (v postavi Miklavič, Gnezda, Likar, Ogrič) 2:50:00. 4. £-notnost 2:53:08. 5. FD Postojna (Kie-de, Sever, Zagrande, Pavšič) 3:32:15.
Rezultati v teku ca 30 km. t. Razinger Tone (Partizan) 2:01:17, 2. Smoej Franc (Gregorčič) 2:06:16, 3. Ko: dež Matevž (Kropa) 2:08:24. 4. Knific Jože (Gregorčič 3:12:45, 5. Fa-neld Drago (Fužinar) 6. Istenič Rado (Enotnost).
Končni rezultat tekmovanja za Voj. kov memorial je naslednji:
1.	FD J. GREGORČIČ (JESENICE) 105 točk.
2.	FD ENOTNOST (LJUBLJANA) 92 točk.
3.	CD J A PARTIZAN 53 točk.
Tim» na Črnem urim
Odsejc za zimski šport pri ZDTV je organiziral v nedeljo tekme za prvenstvo STO ja v teku na 12 km Prijavilo se je 31 tekmovalcev, od katerih jih je 29 prispe o na cilj. Tekmovalci so pripadali petim društvom. Prvih deset jc prispelo na cilj v sledečem redu: 1. Mauri (CAT), 2. Levini (Arzena ), 3. Tomai (CAT), 4. Štete (Sv. Ivan), 5. Mesetti (CAT), 6. Pavletič (Planinsko društvo), 7. Z ivi c (Pi. dr.),
0.	Corsi (Pi istumščniki), 9- Niki (Sv. Ivan) 10. F’ega (Arzena’). Društva so se plasira a: L CAT. Ž. Arzenal, 3, Sv. Ivan, 4. Planin-_kt, društvo, ž. Pristaniščniki.
Mednarodni tekmovanj na Poljskem So se udeležili tudi Matevž Lukane in Tinček Mulej za alpske discipline ter Rudi Finžgar in Zoran Zalokar za skoke. V skokih je Zalokar s skokoma 63 in 66 m zasedel četrto mesto (prvi, Marusarz je skočil 67 in 73 m. drugi, Beclorek pa celo 75 m), Finžgar pa je bfl zelo rt «siguren in jc pri obeh skokih im S7 in 78 m padel. Bolje sta se odrezala Mulej in Lukane. V smuku je med 45 tekmovalci zasedel Matevž Lukane 3. mesto, Mulej, pa četrto. Se lepši uspeh pa sta Jugoslovana dosegla v slalomu, kjer je Mulej zmagal, Lukane pa se Je plasiral na na 3. mesto. V končnem plas. manu v alpski kombinaciji sta Lukane in Mulej zasedla 2. in 3. mesto.
V DM
Prvi otvoritvi dveh skakalnic v Delnicah «a Hrvaškem (Gorski Kotar) so se vršila razna tekmovanja. Na večji skakalnici, ki je preračunana za skoke do 50 m, so skakali tudi Slovenci, v
Rezultati: 1. Mežik «37,5 m. 40,5 4« in 42 m); 2. Langus (39,5, 37, 37): 3. Razinger (37, 35, 33,5); 4. Merki (Zagreb, 33, 33, 34.5) itd.
Dve posetrva
Lado L Fister
Greta
Kaj je ta tovariš?
Kali Fon-Stele
Kaj je ta tovarišica?
Stopnice
—	veznik,
—	igralna	karta,
-----pevski	g.as,
--—.— reka v Aziji,
—--------napev,
------------go.:jei	vladar,
——-—- — ------celina
—.—  ---: — --letalo
Namesto črtic postavi črke A A AAAAAA.AAAAEEHII I J K L L L M M N O P R R R R
R S T G. — Zadniii navpična vrsta da mesto v Sovjetski zvezi,
Premikalmca
desetina
strugar
kozorog
plutoviaa
snimek
plaketa
smaragd
Gornje besede premikaj drugo ped drugo v vodoravni smeri tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah naslove naslednjih literarnih del: L Prešernove pesmi, 2. Cankarjeve knjige, 3. slovenske tragedije.
Rešitev ugank št. 55
Uganka v uganki: L kapital, 2. pomol, 3. por, ter, • trs, 4. poleno, Bartol, 5. k(*rak, kra, salon, 6. do, as, it, Ig, 7. il, ta, sn, rv. 8. repar, da, teboj, 9. ata. Aca, 10. madama, porok, H. ak, la, A. B. (Anton Breznik), lo, 12. pa, Goa, niz. Ra, 13. teror, lij, opora, 14. tirani, Afrika, 15. kad, sen, ali, 16. staja, 17. primera, A,
Športni dogodki
doma in po svetu
KOLESARSTVO
V nedeljo so kolesarji tekmovali za prvenstvu STO-ja v vožnji z ovirami, to se pravi, da je tetono-vulna proga izpeljana tako, da je treba često zadeti kolo na rame in peš preteči del poti. Proso 15. Jtm, je prvi prevozil (in pretekel) Česen (Sv. Ivan) v 33 min. 2 st k. 2, Sosič Rudolf (Opčine), 3. Rebula (Olimpia), 4. Kravos (Arzenal), b. Pecoti (Arzenal). 6. Vcrai Hinko, (Opčine), 7. Ponton (UCT), 3. Pečarič (Olimpio), 9. Di linciano (Arzenal), 10. Verni Edvard (Općine).
KROS
Prvak tržaške cone v krosu je postaj Faidutti Umberto (Zol-IL-VA), ki je nedavno zmagal v tekmi za poka. demokratičnega tiska. Sledil mu je Vece Met, ki je bil »odkritjcfl te prireditve, saj ie bil doslej bolj znan kot nogometaš .y moštvu Magdalene. Sledili so: 3. Bembi (ZcULVA), 4. Bitežnik (Sv. Alojzij), 5. De Gasperi (Sv. Vid), 6. Fuks (Nabrežina), 7. Sedmak Lucijan (Sv. Ivan), 8. Gier-getti, 0. Vetri, XX Caldi.
Med ženskami se vedno pojavi kako novo ime. Zdelo se je, da se bo tekma vršila v znamenju dvoboja Vrtovec-Tcmasi. toda pojavila se je nova zvezda, ki jc zmagal*
1.	Patini Corinna (Rinaldi);
2.	Tomasi Idi lana (Rinaldi);
3.	Vrtovec Ježka (Sv. Ivan);
4.	Miškulin (Sv. Alojzij);
5.	Pescatori, ti. Poggiasti.
ODBOJKA
V Ljubljani je bil turnir v odbojki, ki sc ja je poleg Enotnosti (Ljubljana), Poleta (Maribor), Partizana (Beograd) udeležilo tudi moštvo društva Ganz (Budimpešta) in pa izbrano moštvo Trsta. Tržačani, med katerudl je bil najboljši Igralce Gaio, zaradi nezadostnega treninga še niso mogli pokazati prave vigranoati, vendar so nudili dokaj žltav odpoz vsem ostalim udeležencem turnirja razen ljubljanski Enotnosti, s katero so izgubili Se kar preveč občutno (15:0, 15:2, 15.-0). Prvo mesto sl je osvojil Partizan, ki si izgubil nobene igre, sledi Enotnost, nato Polci: in na predzadnjem mestu Je Ganz, Trst, ki ni dobil nobene Igre, je na zadnjem mestu.
SLALOM
Ob krepki udeležbi iraiteoskiti, avstrijskih in italijanskih smučar, jev se je tekmovanj« v tolomi xa meške končalo tukoV:
1. Chiemati (Italija) je v o-beh tekih dosegel najboljši čas, 157,4; 2. Aivora (Italija) 158,8; 3. Haider (Avstrija) 158.9; A KneissI (Avstrija) Kil,9; 5. Laeedrfli (Italija); 6. Con'et (Francija); 9. O-rei’ler (Franclja).
Zenske: 1. Seghi (Italija) 103,7; 2. Mead (ZDA) 114,4; 3. Beiser (Avstrija) 116.9; 4. Fraanf (Avstrija).
Miramar. B. letak, C. pod, Pad, pet, C. porota, Alarik, D. kola, aroma, orač, E. '. Reka, grad, F. ap, S.R. (Simon Rutar), G. potok, kapitalisti, H. ime, ZA M, L torba, godrnjanje, J. aT, ari K. Trst, Zora, L. črta, Stepa, pila, M. soli::c. obroki, N. log, bar, ara, O. Rocoli P. Sv. Jakob.
Spremlnjevalnica:
PARA RAST SAVA MARA RASA SAVI MIRA ROSA SAMI MILA KOSA ‘ SOMI SILA KOLA LOMI
ZložtiBka: Brač, I.zop, dote, Laba, nimb, Jera. laik. — Brez dela ni Jela.
Kupon št* 58
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik Jože Koren
Tiskala Zadi'užna tiskarna v Trstu
j re a
p,“ PEPI
DRAGA PEPA!
Ohnl tharcc po vsem svetu se kot praznik ien proslavlja, ìndi tam. kjer zaenkrat Se Zenski spol se zapostavlja.
:Va TrZaSkcm smo ozemlja v lepem sc Številu, zbrale, pa kopra v so v tem pogleda nam oblasti nagajale.
Delegacijam sosednim niso dovoljenja dali ; jaz ne vem, zakaj gospodje, so par Zenskih glav se zbali.
C’e pa kak fašist bi hotel naše mesto obiskati, , v enem dnevu dokumente bi mu dali oleati.
Od povsodi pa prejele smo pozdrave brzojavne, so med drugimi poslale ■ tene jih iz Moskve'slavnc l amerikanske Senc na nas niso pozabile, tudi te so 2 brzojavko se čez morje oglasile.
Naš program za osmi marec bil je: Mir naj sc spoštuje!
Naj zašiitena bo deca!
Ona naj sc nadzoruje! ,
Na kulturni prireditvi pa sc jc Zena kar trlo, sem sc Zc prav resno bala, da dvorano bo podrlo,
S svojo totl(o pionirji največ imeli so uspeha, kar ni konca in ne kraja bilo ploskanja in smeha.
1’rcd dvorano pa so stali policaj pri policajcu ter trudili se, da našli kakšno dlako bi v jajmi-Naše Zone na svoj praznik vsem so jasno pokazalo, da sc v borbi za pravico ne bodo motiti dale.
Boj bo trajal brez prestanka, dokler Ženam ne priznajo tistih vseh pravic, ki nanje upravičenost imajo.
Naša Zena sc zaveda, kaj je v borbi Žrtvovala, in da s časom ji bodočnost lepša bode posijala.
Do tedaj pa še pošteno se bo morala boriti, ker le preko borb mogoče ji bo do pravice priti.
Se se najde kak nasprotnik,
M pokret naš zaničuje, ki enakopravnost bode ga v oči, jo zasmehuje.
Ali v borbi so Jašisti dobro Zensko pest spoznali, marsikdaj pred njeno puško so pete ji pokazali.
Tudi listi, ki dandanes preprečuje našo zmago, svoje upe je postavil na papirnato podlago.
Kdor je vidci naše vrste, kdor je videl našo silo, la sc je lahko prepričal, kaj sc bo nekoč zgodilo, ko enakopravnost imele bomo Zone priborjeno, takrat po vsem ljubem svetu bo za bratstvo poskrbljeno.
In zato se me borimo Z-ene s severa in juga, da ne bo več moral biti reveZ bogatašu sluga,
Te pozdravlja
Tvoja JUGU.
Strah v Tržaškem zalivu
Levo:
«Parnik «Vida*, Majka svetal Novo vojno nam obeta!»
Desno:
«Majha sveta! To je barka mirnodobskega poudarka!»
Kar nenadoma se je zvedelo,, da v j tržaSkem pristanišču straši. Vest so raznesli italijanski pomorski mono» I polisti in njim naklonjeno Časopisje. Preiskava je dognate, da ima strah |
obliko lepe ladje ž Imenom «Vida». Ugotovljeno je nadalje, da se strah pojavlja določene dneve ob napovedani uri. Doslej ta strah ni Se nikogar pojedel, kaže pa, da bi ga z
užitkom kar za južino požrli razni gospodje, Idi mislijo, da je bog ustvaril morje le zato, da bj ga izkoriščale šovinistične družbe.
Iz dežele pomaranč
Dokaz niidtilžiiosU
Sestali so se De Gasperi, Ma raz za in Scelba in govorili o generalu Roatti. «Meni», je dejal De Gasperi, «ni ta človek nič naredil». «Tudi meni ne», je pritrdil Marezza. «Meni ni skrivil niti lasu na glavi», je pristavil Scelba. «No», so sveto ugotovili vsi trije soglasno, «če nam ni ničesar naredil, je prav, da ga oprostimo.» In izpustili so ga na svobodo.
Ponoven dokaz Itumano-: sli De Daspcrijevc vlade
Vsem tistim, ki še niso prenehali j s klevetanjem De Gasperijeve vlade in njegovega režima, je kar sapo zaprla vest, da je ta režim izpustil na svobodo vojnega zločinca Roatto. Upajmo, da bo sedaj prenehalo vpitje o nesocialnosti rimskega režima, saj je vendar pokazal vso velikodušnost, ko je oprostil celo tako zloglasnega zločinca kot ie Roatta.
lin gius ut;»:!
«Tale De Gasperi jc pameten mož», pravijo v Rimu. Zopet je bliže zmagi pri volitvah. Zagotovil si je spet en glas več. Roatta bo prav gotovo glasoval zanj. Se nekaj takih glasov in upanje ie tu, na pošteno zmago!
Papež in volitve
I «Z božjo pomočjo bomo zmagali», j je pripomnil te dni papež, ko je
bito govora o bližajočih se volitvah. In še je pristavil: «Vendar nam bo pa kljub njegovi potrebna tudi izdatna ameriška pomoč.»
fUe pomaga !
Skoj Santin za Živo duše bere maše črne, pa kljub temu v Pragi se • nič ne spreobrne!
Papež so jezni
Vatikan je ■vmeSan v afero z izginotjem dragocenosti za 100 tisoč
_________.So
GRČIJA
V naši je dedalici talca komisija.
ki iz dneva v dan vse bolj si svoj nos razbija,
CESKA
Kar tez noč pobrali sé šila in kopita tisti, ki iskali so si pri nas profita
ITALIJA
Vsako noč De Gasperi sanja o pomoči,
To je znak, da bližajo se mu dnevi vroči.
dolarjev. Papež so zelo jezni. Ne zato, ker spada zadeva v kriminal, pač pa zato, ker ne bi bil rad ob dragocenosti za 100 tisoč dolarjev.
V nekem firenškem samostanu so odkrili zalogo orožja. Papež so zelo jezni. Nc zato, ker so se nune obo-roževale, pač pa zato, ker so se izdale.
Vatikan se je vmešal v volivno propagando. Papež so zelo jezni. Ne zato, ker bi bil zoper propagiranje demokristjanske stranke, pač pa zato, ker kaže, da vsa propaganda ne bo dosti pomagala,-
svetu _
AMERIKA
Pol Življenja Truman da i in Se pol imetja,
če bi rakom ZviZgat šla tista stranka tretja.
SVOBODNO OZEMLJE
Vse pomoči, kar jih je nam bi radi dali, le da guvernerja bi nam doUni ostali.
ALBANIJA
Vsak dan kakšen nov fašist mejo prekorači, na Balkanu pa vse to nit- ne predrugači.
To metoda je zapada, taksna moda v Trstu vlada!
Bayliis kislo se drli, nekaj mu pogodu ni. Paragraf, ta zvita reč, Bayllisu ni prav nič všeč,.
Iz kovačnice se čaje:
paf, puf, pafj kak nekdo kuje, Kaj pomeni ta: paf, paf?
Bay Ili s kuje paragraf!
Na tej sliki moZ pravice je dobil smehljaj na lice. Paragraf to zvito stvar, mo£ je prekoval v dolar.
LJUDSKI
TEDNIK
NAROČNINA: Cona A: mesečna 60.-—, četrletna 180.--, polletna 330.—, celoletna C00.— lir. — Cona B; 10.—, 120.—, 240.—, 400.— jugolir. — FLRJ: 24.—, 70.—, 140.—, 280.— din. — Tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik«; Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime »Primor, ski dnevnik«, uprava. Ljubljana G-90601-19. — Cena oglasov: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40.— lir, finančni in pravni 60.— lir, osmrtnice 70,— lir. — OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. — TELEFON: štev. 93-807,