List 35.
Gospodarske stvari.
Skušnje o reji svilnih črvičev.
V tolažbo vsem svilorejcem, kteri mislijo, da se reja svilnih črvičev mora čisto tako ravnati, kakor se v bukvah bere, — da se namreč mora skrbeti, da se vse go-senčice en dan izvale, da se v začetku z rezanim perjem rede, da se jim v mrzlem vremenu kuri, da se ne pre-hladijo itd. itd., morem jez naravnost povedati, da nisem na noben tak poduk gledal, ampak jih le njih prirojeni naturi prepustil; moja največa skrb pri svilodih je le ta bila, da sem jim dobrega perja pokladal in jih čedne in snažne držal. Da sem pa pri sviloprejkah čednost ohranil, jim nikdar nisem pokladal posebno obranega perja, ampak le listnate češuljice (vejice); zato sem jih pa tudi prav lahko prenašal na druge lese, ki so bile z ribškimi mrežami prepete, skoz ktere je nesnaga od njih na tla cepala. Zidne črviče z listnatimi češuljicami krmiti je tudi zato koristno, ker se dajo veje o deževnih dneh za dva ali več dni, ako se v šope skup zvežejo in v vodo postavijo, frišne in suhe ohraniti. Ko me je gospod fajmošter Pesenbock iz Weickersdorfa na Saksonskem pred enim letom jajčic poprosil in pa poduka, kako jih glestati in rediti, mu jajčica poslavši nisem druzega dal, kakor le rekel: Nate jajčica, pa redite črviče brez vsega modrovanja. Gospod fajmošter se je mojega sveta natanko držal in nasledek je bil ugoden.
Kaj se učimo iz teh naznanil?
To, da sviloprejke najbolje teknejo, ako se ž njimi ravna prav prosto in se ne uganjajo nobene posebnosti. Kdor je preveč v strahu, kaj naj bi ž njimi počel, da kaj ne izgreši, bo največkrat napak opravil.
Naj bi naše gospodinje in gospodičine, ktere pri pletenji nogovic in kračkanji (heklanji) romane bero, raje se z ubogimi sviloprejkami pečale in jim z vso skrbjo stregle; to bi domovini naklonilo drage svile (Žide), ktera se s svitlim srebrom plačuje, sebi bi pa prelep žlahen svilnat Šapel za poroko spletale.