DNEVNIK« Pošt, Centr- UPrava »Ljudske '"va 6 P,ač- v gotovini pravice« Ljubljana GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE jgto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sreda 15. decembra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 292 (1077) Ob sedmi obletnici mučeniške smrti mžlč, KOS, IVAIIČIČ, IIIDIIIIL, BOBEK EINKQ TOMAŽIČ Oanes bomo polastili spo-% pred sedmimi leti na da-nji dan ustreljenih mučenikov: jflNKA TOMAŽIČA, SIMONA KOSA, IVANA IVANČIČA, IVANA VADNALA in i VILKA BOBEKA. N so na openskem strelišču od fašističnega* svinca. Samo nehaj tednov pred rotacijo je pisal Pinko Toma- Mč; 'Nas narod se je vedno mo-boriti za svoj obstanek in '••napredoval le z neizmernim PMjenjem. Pa čeprav so bili pražniki sto in stokrat mo£-NSi, ga niso mogli zatreti %b vsem naporom. , Soj za nas obstoj, za naS Nk, za pridobitve, s kateri-^ Se pred svetom upravičeno Vnašamo, je bil dolga stolet-4 strahovita nažo zgodovino pisali z naso krvjo, i Toda Trubar, Prešeren, Lev-Cankar in drugi so predali temo s svetlo plamenico. J ta plamenica ne bo v naSih ^kah nikoli ugasnila! » ■Da, plamenica ni ugasnila, ^niveč se je po mučeniški (Krti Tomažičevi in tovarišev r rokah. slovenskega naroda ^plamtela kakor nikdar do-fef v zgodovini ter pregnala ®istttno temd z vse slovenske 'fnlje. In, Tomažič s tovariši v prvi vrsti tistih< ki so s ^ojim neizmernim trplje-;?ew za to med najzaslužnejši s pridobitvami borbe bujenimi na tem trpljenju L SIMON KOS danes resnično ponašamo. Toda e vsi. TrZaški, goriški, z-neiki, kanalski in koroški ;'0venci smo za te pridobitve iyadi imperialističnega nasi-ostali prikrajšani. Vendar J* in prav zato nosimo platnico naših velikanov toli-5* bolj čvrsto v svojih rokah. ,°simo jo tem upornejc, tem Releje in tem više, čim ne-^Amn&jša, trdovratnejša in *šnei$a je gonja novih in sta-fašistov, ki v senci moči J1Perialističnih oblastnikov, P°» ie četrto leto po naši zma-nad faHzmom ponovno dvi-Vejo glavo. ^rpijenje našega naroda• o Iverem je višal pokojni To-^~ič v ilegalnem listu «Pla-pa kakor vidimo, zati-(®Jcc7#' in zasuznjcvalcem ter ftoriščevalcem zasužnjenih :Mstev sveta, ne zadostuje. jfcto nas se vedno čaka novo oljenje ,nove Žrtve-. i *Ta burka je stara ze tisoč i6et». j e dejal Ivan Cankar. Mi se z njim zavedamo, kakor ? «e zavedali v usodnih zgo-°Dinskih dneh Tomažič in to-CarW. da je to trpljenje, ki ga ‘irihteva naša nenehna borba• Oofl|03, brez katerega se naše hrepenenje po svobodi ne more uresničiti. Borba, ki jo vodimo danes za tiste pridobitve, za katere so padli Tomažič, Ivančič, Vadnal, Kos in Bobek pred sedmimi leti na današnji dan, danes v drugi polovici četrtega leta po zmtxgi nad fašizmom, ki je z zločinsko roko ugasnil njihova mlada življenja, je borba za demokraciio> za mir, proti vojnim hujskačem, proti obnovitvi novih vojnih strahot in za spoštovanje mirovne pogodbe. Pri nas v Trstu je ta borba naperjena predvsem proti starim fašistom, kakršen je bivši nacistični prefekt Coceani, ki se v fašističnih glasilih napihuje in ponaša s svojo ogabno hlapčevsko sluZbo. ki io je vršil pod peto Hitlerjevega škornja v Trstu, češ da se je boril proti «slovenski nevarnosti», proti nevarnosti tistega ljudstva, ki ga je zatiral ves rimski imperij dolgo četrtsto-letje> ki pa ga niso mogli in ki ga ne bodo mogli zatreti nikdar! Naša borba gre danes vsem tistim današnjim okupator- IVAN VADNAL skim oblastnikom, ki so v soglasju «s splošno politično linijo, kakor se izražajo na tiskovnih konferencah predstavniki angloameriškega imperializma v Trstu, ustvarili pogoje, da je starim fašistom v naših krajih sploh še mogoče dvigati njihov glas. Naša borba gre tistim, ki vsakodnevno kršijo svečano podpisane obveze sprejete z mednarodnimi dogovori in sporazumi, tistim, ki nam nočejo priznati elementarne človečanske pravice ter nam kratijo, da bi bili naši osebni podatki na naših osebnih dokumentih pisani tudi v našem materinem jeziku in ki so se po treh in pol letih od osvoboditve Evrope od fašizma končno le odločili, da izvedejo tudi pri nas nekakšne volitve, toda tako da z njimi omogočajo volivno pravico številnim fašistom, ki komaj čakajo> da bi nam ponovno stopili za vrat. Naša borba ob sedmi obletnici mučeniške smrti openskih mučenikov gre istim gospodarjem, ki s svojo protiljudsko politiko onemogočajo našemu delovnemu ljudstvu polno zaposlitev s prirodno gospodarsko povezavo našega mesta na njegovo prirodno zaledje> temveč vklepajo njegovo gospodarstvo v nekakšne prekomorske Marshallove plane, da bi aa tako gospodarsko in po- IVANCiC IVAN pretepaške metode in ki — kakor nekoč fašisti — zahtevajo, da se iz sedežev demokratičnih organizacij našega mesta odstranijo slovenske knjige, v kolikor smo jih pred fašističnimi razbojniki rešili ognja, kakor se je to zgodilo pred desetimi dnevi n. pr. v Skednju. Skratka: naša borba je ob današnji obletnici na liniji programa. Osvobodilne fronte slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju, katerega besedilo objavljamo prav na današnjo obletnico. V znamenju te borbe vzklika slovensko ljudstvo Trsta in o-zemlia ter z njim vsi resnični demokrati Trsta: SLAVA SPOMINU TOMAŽIČA, KOSA, IVANČIČA, VADNALA IN BOBEKA! PARIZ, 14. — Jugoslovanska delegacija na glavni skupščini OZN je včeraj zvečer zapustila Pariz. Na kolodvor jo je spremljalo osebje poslaništva ter predstavniki jugoslovanskih ustanov y Parizu. Boji v predmestjih Pekinga Osvobodilna vojska napada mesto od vseh strani - Pred evakuacijo Kalgana - Velike sile osvobodilne vojske v bližini Šanghaja - Sirijo se vesti o Cangkajškovi ostavki PEKING, 14. — Uradno poročajo, da divjajo bitke že samo 7 km severno od Pekinga v bližini Poletne palače. Kot poroča agencija ((France Presse», je danes pričela narodnoosvobodilna vojska napadati Peking na vseh frontah. Noben vlak ni zapustil mesta. Letališče zapadno od mesta so evakuirali, medtem ko čete demokratične vojske ogrožajo že tudi drugo letališče južno od Pekinga. Letala, ki prihajajo z juga, pristajajo v Tien Xsinu. Vse sile generala Futsoyia, vrhovnega poveljnika čet Severne Kitajske, skupno štiri armade so se utrdile v mestu bodisi v parkih, v privatnih stanovanjih in v ^ govinah. Vsi izhodi iz mesta so zastraženi. Splošno se misli, da ne bo prišlo do bitke za Peking. Po vesteh iz tujih virov se bo baje nacionalistična vlada skušala pogajati pod pritiskom ZDA z navodno-osvobo-dilno vojsko za prenehanje sovražnosti v Pekingu. Neki vojaški glasnik je pa sporočil, da bodo Peking in Tien Tsin branili, pač pa je do- pustil domnevo o bližnji evakuaciji Kalgana. Iz Nankinga »poročajo, da je radio svobodne Kitajske objavil zavzetje Paoyinga ob Velikem prekopu po četah demokratične vojske, ki napreduje proti jugu. S tem da je pooblaščeni glasnik nacionalističnega mornariškega poveljstva izjavil, da so potopili čolne narodno-osvobodilr.e vojske v Kiang Yinu, je podal prvo m a dno potrdilo, da so demokratične enote dospele v to pokrajino po reki Yang Is e, kar predstavlja veliko važnost zaradi napredovanja narodnoosvobodilne vojske proti jugu vzdolž Velikega prekopa. Po mnenju nevtralnih opazovalcev so sile demokratične vojske, ki sodelujejo pri teh operacijah, z nacionalistične strani doslej podcenjevali, ter so mnogo bolj številne, kot bi se dalo sklepati po uradnih poročilih. Agencija ((France Presse« poroča iz Londona, da niti zunanje ministrstvo niti kitajsko veleposlaništvo ni potrdilo vesti neke agencije, po ka- terih naj bi Cangkajšek podal o-stavko. Tudi v Nankingu je neki uradni obveščevalec odločno zanikal te vesti. Glasnik državnega tajništva v Washingtonu je odločno zanikal, da bi ameriški diplomati v Nankingu in drugih kitajskih pokrajinah skušali izvajati pritisk na Cangkajska, da bi sestavil koalicijsko vlado, v kateri bi bili tudi komunisti. Jugoslovanski ooslanjk v SZ H v BEOGHAD, 14. — Jugoslovanski veleposlanik v Sovjetski zvezi Karel Mrazovič je danes odpotoval v 'Moskvo. Pri njegovem odhodu so bili na letališču pomočnik zunanjega ministra Vlado Popovič, šef protokola Smodlaka in Govorušič. Bila sta prisotna tudi predstavnika sovjetskega veleposlaništva y Jugoslaviji svetnik Sniukov 'in tajnik poslaništva Zudov. PODATKI 0 TRGOVINSKI POGODBI med Soi/jetsko zi/ezo in Italijo PARIZ, 14. — Moskovski radio I veda ni ugodno sprejel sklenitve te daje podatke a trgovinski pogodbi | pogodbe in trdi, da je za Italijo med Italijo in ZSSR in pojasnjuje, da se je Italija n predhodnem dogovoru 6. novembra 4. 1. obvezala izročiti Sovjetski zvezi 33 vojnih ladij pričenši od 5. januarja 1949. Sovjetska zveza je sprejela na račun reparacij vso italijansko imo-vino, ki je y Romuniji, Bolgariji in Madžarski. Razlika med vrednostjo te imovine in sto milijoni dolarjev, ki jih dolguje Italija za račun reparacij, bo krita z blagom iz tekoče industrijske proizvodnje. Določbe trgovinske pogodbe pa predvidevajo izmenjave v vrednosti 30 milijard lir z ene in druge strani. Sovjetska zveza b olzvažala v Italijo poljedelske pridelke, žito in surovine — železno rudo, les in naravna gnojila. Italija bo pošiljala industrijske proizvode, stroje, ladje, tekstilne izdelke, kemijske izdelke, žveplo, živo srebro, pluto in druge surove ali izdelane proizvode. Dogovor predvideva tudi dobavljanje italijanskih industrijskih proizvodov za dobo treh let za znesek 60 milijard lir. V zameno bo Sovjetska zveza dobavljala Italiji žito in surovine. Dogovor določa za plačila klirinški sistem med obema državama v italijanskih lirah. Dalje vsebuje dogovor ugodnostno klavzulo glede trgovine, posebno V vprašanjih carinskih tarif, transportov in plovbe, ter nekatere posebne prednost ne konvencije. Italijanski reakcionarni tisk se' neugoden. V Moskvi pa sklenitev tega dogovora ugodno komentirajo. V rimskih uradnih krogih izjavljajo, da odgovarja dogovor zahtevam italijanske industrije, ki potrebuje sovjetski trg. Ugotavlja se, da je Sovjetska zveza sedaj podpisala trgovinske pogodbe z večino držav, ki so pristale na Marshallov načrt, izvzem-ši Francijo. Tudi Italija je sklenila trgovinske dogovore skoraj z vsemi državami Vzhodne Evrope na podlagi .vzajemnih gospodarskih koristi. Čitajte na četrti strani program OF in organizacijska načela OF kakor so bila sprejeta na zadnji seji glavnega odbora OF slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju Sile miru na pohoda NEW YORK, 14. — Včeraj je odbor za prijateljstvo med ZDA in Sovjetsko zvezo organiziral zborovanje miru na čast obletnici oktobrske revolucije in petnajsti obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo. Prisostvovala sta med drugimi canterburyski dekan in Henry Wal-lace. Peter Melisy, ki je bil med organizatorji zborovanja, je poudaril, ^o v letih 1943, 1944 in 1945 bili ameriški vladni voditelji vedno navzoči ob podobnih manifestacijah, sedaj pa so odsotni. Nato je Henry Wallace, ki so ga vsi navdušeno pozdravili, pripomnil, da je bil ravno paradi svojega govora, ki ga je imel ob neki priliki, odstranjen iz vlade leta 1946. Končno je Wallace ponovno zahteval sestanek med Stalinom in predsednikom Trumanom, -3f V/ v Jjtifluinj viiti SKUPINA BORK DEMOKRATIČNE MARKOSOVE ARMADE, KI SO SE UDELEŽILE KOT DELEGATKE SVOBODNE GRČIJE KONGRESA MEDNARODNE DEMOKRATIČNE ZVEZE ZENA V BUDIMPEŠTI. VILKO BOBEK litično zasužnjili ter iz njega ustvarili nov Singapur. Naša borba gre danes vsem hlapcem in podrepnikom teh oblastnikov od italijanske šovinistične reakcije do belogardističnih izdajalskih odpadnikov slovenskega naroda, ki se niti ob priliki sedme obletnice openskih Žrtev ne sramujejo Zaliti spomin najboljšega sina Trsta, Pinka Tomažiča, prvoborca slovenskega trZaške-f/a Življa za njegove pravice temveč rajši skrbijo in v svojem glasilu objavljajo skrbi polne beleZke in navodila za tiste, ki so ušli pred pravično kaznijo lastnega naroda. In končno gre naša borba ob današnji obletnici tudi vsem tistim zavestnim in nezavestnim agentom Imperializma v našem demokratičnem gibanju, ki se za izpolnjevanje svojih zahtev poslužujejo okupatorske policije, ki uporabljajo fašistične parole in fašistične (J§pešni napadi grške osvobodilne vojske Položaj monorhofašistov se slabša - Velik plen pri napadu na mesto Kardica - Poročilo predsednika glavne skupščine OZN o pogajanjih med Grčijo in njenimi severnimi sosedi ATENE, 14. — Napad, ki so ga izvedle enote grške narodnoosvobodilne vojske v noči med 11. in 12. decembrom na mesto Kardica v Tesaliji, je predstavljal vojaško akcijo večjega stila. Kot poroča France Presse ,se je napad pričel opolnoči pod vodstvom kapitana Kara-giogija bivšega ravnatelja lista «Rizospastis» in kapitana Diaman-disa, poveljnika Markosove vojske v srednji Grčiji. Partizanski oddelki so napadali mesto z vseh strani s konjenico, drugi oddelki pa so porezali telefonske in telegrafske kable. Obleganci v Kardici, ki šteje okrog 50 tisoč prebivalcev, so se rešili šele tedaj, ko so jim prišle na pomoč vladne čete iz Larise in Prikkale. Partizani so odpeljali s seboj ogromen vojni plan. Tudi neko vladno letalo je bilo zbito. Ta vojaška akcija je dosegla svoj cilj, kajti javno mnenje je silno vznemirjeno kakor tudi nekatere visoke osebnosti. Zelo značilna je na primer brzojavka, ki jo je grški kralj Pavel poslal dvema tesalski-ma poslancema. V tej brzojavki pravi med drugim. Neverjetna tragedija mesta Kardice je simptom, da se položaj slabša in vlada je za to odgovorna. Radio svobodna Grčija je objavil poročilo grške začasne demokratične vlade, ki sporoča, da je bil ameriški inženir Gebner, ki so ga 8. t. m. ujeli, izpuščen na svobodo. V poročilu se poudarja, da je bil Američan Gebner izpuščen, ker je preiskava dognala, da on ni častnik in da torej ni soodgovoren za zločine in divjaštva monarhofaši-stične vojske, ki ji poveljujejo ameriški častniki. Predsednik glavne skupščine OZN Evatt je nocoj izročil tisku besedilo sporočila o pogajanjih za sporazum med balkanskimi državami. Poročilo pravi: ((Posredovalni odbor, ki je imel nalogo najti način za posredovanje med Albanijo, Grčijo, Bolgarijo in Jugoslavijo, je napravil velik napredek in po sprejemu številnih stališč posameznih strank je bil sestavljen osnutek sporazuma. Vendar pa je eno od važnih vprašanj, glede katerega ni bilo mogoče doseči sporazuma, formalna zahteva, na podlagi katere bi morala Grčija smatrati kot dokončne sedanje meje med Albanijo in Grčijo. Praktično so sedanje meje med obema državama dejansko priznane in je jasno, da jih nobena stranka ne skuša spremeniti v nasprotju z načeli in cilji ustanovne listine«. Evžtt je dalje pripomnil: «Zelim se zahvaliti predstavnikom štirih držav za njihovo sodelovanje z posredovalno komisijo in vsem svojim kolegom v odboru za dragoceno sodelovanje. Delo odbora se bo formalno nadaljevalo v Lake Suc-cessu, ko se bo skupščina tam sestala, ter bova jaz in glavni tajnik na razpolago štirim strankami). Johnson zo sodelovanje med SZ in ZDA Kot poroča list «Daily Worker» je dekan iz Canterburry-ja Johnson imel pred kratkim govor, v katerem je pozval na medsebojno razumevanje med ZDA in SZ. To njegovo izjavo je toplo pozdravilo 3000 oseb, ki so poslušale njegov govor. Z odobravanjem so bile tudi sprejete njegove besede, da je možen stalen nemir samo pod pogojem sodelovanja med ZDA in 9Z. ##/. KONGRES AFŽ SLO VENIJE DELO BO NAJBOLJŠI ODGOVOR vsem, hi Mevelajo novo Jugoslavijo Kongres sprejel resolucijo o bodočem delu AFŽ in resolucijo, ki obsoja krivične obsodbe Informbiroja LJUBLJANA, 14. — Na včerajšnjem zasedanju tretjega kongresa AFZ Slovenije je tajnica glavnega odbora tov. Minca Zupančičeva podala referat o delu in organizacijskih vprašanjih. Poročala je o delovanju organizacij AF2 pri obnovi in pri gradnji države, o delu na področju socialnega skrbstva in o napredovanju na kulturnem področju. Posebno je poudarila važnost vključitve žena v gospodarski sektor in njihovo vztrajno borbo za zvišanje proizvodnje.. V zadnjih treh letih je bilo 2650 žena proglašenih za udarnice v LR Sloveniji, veliko število od njih pa so večkratne udarnice. V sindikalnih organizacijah LR Slovenije dela danes nad 4000 ž°na. ?.ene so udeležene pri vseh. delih javnega življenja. Samo v tednu za popravljanje cest so žene Slovenije dale nad 200.000 ur prostovoljnega dela. Organizacije AFZ skrbijo tudi za otroška zavetišča, šolske kuhinje, vzgojevališča in za vse druge ustanove za otroke. Glede bodočih nalog organizacije AF2 je Mima Zupančičeva po-udarila potrebo kulturnega delovanja med ženami, podpore delovnim j ženam in matersm ter čim večje mobilizacije žena, da izvršijo naloge, ki jih določa pptletni načrt. Ob zaključku je poudarila, da je treba posvečati večjo pažnjo akti-vizaciji žena v drugih organizacijah. Izboljšati je treba sodelovanje s sindikati, delati je treba med za-družnicami povezano z zadružnimi upravami, itd. Zaključila je z besedami, da bo delo rajbolj?i od govor tistim, ki klevetajo novo Jugoslavijo. Danes so na kongresu sprejeli resolucijo o bodočem delu in resolucijo, ki obsoja krivične obsodbe Informbiroja Er°ti jugoslovanskim narodom. Resolucija o delu poudarja, da AFZ Slovenije popolnoma sprejema program KPJ. Resolucija poudarja dalje, da bo AFZ Slovenije najbolj aktivno sodelovala pri socialistični izgradnji na vasi posebno v borbi proti ku lakom in drugim kapitalističnim elementom na vasi. V resoluciji, ki obsoja krivične obsodbe Informbiroja, izraža kongres Komunistični partiji Jugoslavije popolno zaupanje, ki ga vse napredne žene Slovenije gojijo do nje. V resoluciji je rečeno: Me, žene, kakor vse jugoslovansko ljudstvo, ki je odgovorilo na klevete, s tem da se je še bolj strnilo okrog svoje partije in tovariša Tita, se bomo še bolj strnile v AFZ, ki se bori za izvedbo velikih nalog, ki nam jih postavlja program KPJ. POČASTITEV SPOMINA Pinka Tomažiča in tovarišev DANES dopoldne ob IO poklonitev na Tomažičevem grobu na tržaškem pokopališču popoldne ob IS spominska svečanost na openskem strelišču. «Ni ječe, ki bi imela take zidove, da bi se ne dali porušiti! Sicer pa je ta doba za nas le priprava za bodočnost. Saj je dandanes človeka Ze sram. če je na prostem. In rajši nego uZivati tako ■. ■ prostost, počakamo tudi de set let, dokler se bodo naše 'el j e uresničile■ Pa saj ne bo treba dolgo čakati/» (Iz pisma, ki ga je pisal PINKO T0MA21C spomladi leta 1941 iz ječe v Trstu). „Splošna politična linija“ minister svoMie Grčite na obisku v Pragi PRAGA, 14. — Na češko vabilo prišel dai>s v Prago minister za socialno skrbstvo in prosveto republike Svobodne Grčije Petros Kokalis. Med drugim je izjavil, da mo) i.to Anglo-američani priznati, da je njihova intervencija v Grčiji propadla. Kokalis je poudaril, da dosega demokratična vojska na Peloponezu in v Tesaliji velike uspehe. Kakor smo pred dnevi že javili, smo pred enim tednom za tiskovno konferenco pri anglo-ameriški vojaški upravi oddali sledeče vprašanje: «Na podlagi kakšnega kriteriju je ZVU dala ukaz za izdajanje novih osebnih izkaznic, ki so enojezične, ko proti starim osebnim izkaznicam, ki so štirijezične ni bilo nobenih pritožb in so jih .vsi sprejeli?® Na to vprašanje smo prejeli odgovor šele na včerajšnjem sestanku novindrjev s predstavniki VU, ki so za odgovor očitno rabili precej časa. Glasi se: «Iz čisto upravnega vidika je ZVU smatrala za potrebno izdati nove osebne izkaznice, da se popravijo številne pomote, ki so se pojavile pri izdaji in obtoku starih izkaznic. V soglasju s splošno politično linijo (podčrtali mi) se je sklenilo, da se pri tem sledi j italijanskemu vzorcu in se izde- j lajo nove izkaznice točno po ita-! lijan&kem obrazcu. Od tega pravila se je odstopilo tam, kjer je drugi jezik bolj prikladen za lastnika ali čitatelja. Osnova za izdajo vseh izkaznic je stalno bivališčem. Kakor vidimo torej je vzrok za izdajanje novih izkaznic, enojezičnih pa še posebej »splošna politična linija». Ta splošna politična linija je tudi vzrok, da se izdajajo izkaznice po italijanskem vzorcu in izdelajo po italijanskem obrazcu ali bolje rečeno po obrazcu, ki je predpisan v sosedni republiki Italiji. Iz tega dejstva nam postane hkrati jasno tudi, danes že prav nikomur več neznana vsebina te linije, Jci se ji pravi: pripraviti z vsemi mogočimi dekreti po «italijan-skem vzorcun pot k priključitvi Trsta k Italiji t. j. k izvedbi revizije mirovne pogodbe z Italijo v skladu s znanim predlogom treh vlad od 20. marca t. I. o priključitvi Trsta k Italiji. Človek bi mislil, da bi bilo logično za vsakogar, ki neko obljubo podpiše, da to obljubo tudi lojalno izpolnjuje in izpolni. Logično bi torej bilo, da bi predstavniki britanske in ameriške vlade v Trstu, ki sta določbe mirovne pogodbe z Italijo podpisali, te določbe tudi lojalno izvrševali. Toda ne! Predstavniki vlad postopajo danes tako kakor da ne bi bila v veljavi mirovna pogodba, na temelju katere obe vladi držita pod okupacijo cono A Tržaškega ozemlja, temveč kot da bi bil njihov predlog ali bolje rečeno njihove želje glede priključitve Trsta k Italiji že uresničene. Dokazov za to, imamo dovolj vsak dan; zato jih ne bomo naštevali. Vsemu temu pa se pravi: kršitev mirovne pogodbe. Zato je tudi bistvo «osnovne politične 11 nije», ki jo omenja zgornji odgovor vojaške uprave: kršitev mi' rovne pogodbe. Mi smo neštetokrat poudarili, 'da smo proti novim enojezičnim osebnim izkaznicam zaradi tega, ker predstavljajo grobo kršitev mirovne pogodbe. Sedaj pa VU z omenjenim odgovorom sama priznava to kršitev. Se več! Očitno se sami VU pomote in ((splošna politična linija* zdijo nezadostni ali vsaj premalo prepričljivi vzroki za izdajanje enojezičnih osebnih izkaznic. Zato dodajajo, po našem mnenju popolnoma neutemeljen razlog, da . se enojezične izkaznice izdajajo tam «kjer je drugi jezik bolj prikladen za lastnika ali čitatelja«. (Ta drugi jezik je namreč slovenski jezik, ki ga odgovor iz prav zares neznanih vzrokov noče imenovati s pravim imenom!). Predvsem zahtevamo (in je ta zahteva v skladu z mirovno pogodbo), dvojezičnost izkaznic. Zato si lastni k ali čitatelj izkaznice lahko izbereta italijanski ali pa slovenski jezik, kakor je pač kateremu lastniku ali čita-telju italijanščina ali slovenščina bolj prikladna. Menimo, da idealnejia rešitev na Tržaškem ozemlju v resnici ni možna. Toda po sredi je revizionistična politika oziroma «splošna linija«, Jci se ji pravi kršitev mirovne pogodbe v ofcuiru imperialistične linije kršitev mednarodnih sporazumov, ki morajo logično vo- diti do netenja nesprotsteu in novih spopadov. In v tem je bistveni pomen krivičnega ukrepa glede enojezičnih izkaznic tukajšnjih imperialističnih predstavnikov. Zato je proti takšnemu ukrepu vsak resnični demokrat brez ozira na narodnost in na državo, l:ateri pripada. Predvsem pa smo proti takšnemu ukrepu mi tržaški Slovenci, ki nočemo in ne bomo nikdar pristali na omenjeno splošno politično linijo kršenja mirovne pogodbe in ponovne priključitve Trsta k Italiji! V skladu s to «splošno politično linijo» so sestavljeni tudi odgovori na vprašanja, ki jih je postavil časopis aTrieste sera» in velja tudi za te odgovore tisto, kar smo povedali zgoraj. Francoski rudarji sc zahvaljujejo jugoslovanskim delavcem BEOGRAD, 14. (Tanjug) — Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije je prejel od Nacionalne zveze francoskih rudarjev v zvezi s prejeto pomočjo 10 milijonov frankov nasleduje pismo: «Dragi tovariši! Izrazi globoke simpatije in solidarnosU, ki so jih pokazali delovni ljudje vaše države in vaša organizacija našim stavkajočim rudarjem, so nas zelo ganili. V njihovem imenu se vam iz vsega srca zahvaljujemo za vse, kar ste storili, da bi jim pomagati v njihovi borbi. Vi ste vsekakor pazljivo zasledovati stavko, zato veste, da so bila uporabljena vsa sredstva, da b ifrancoskim rudarjem navzlic njihovemu junaštvu in borbenemu duhu onemogočili zmago. Naši rudarji so se s težkim srcem morali v ponedeljek 29. novembra vrniti na delo. Ta huda borba, ki je trajala osem tednov proti nedostojni in brezobzirni vladi, je povzročila veliko pomanjkanje v rudarskih domovih. Solidarnost, ki je prišla do izraza doslej, nam je omogočila, da smo vzdržali v borbi. Sedaj je stavka končana, toda ni še končana beda naših delavcev. Rudarji ne bodo prejeli nikake plače ves mesec. Aretiranih je nad 2200 rudarjev. Večina je obsojenih na dolgoletno kazen zapora, drugi pa na velike denarne kazni. Vlada je odpustila na tisoče delavcev in zagrešila zločin tudi proti otrokom, ker je ukinila družinske doklade. Naši tovariši pa morajo jesti in hraniti tudi svoje otroke, ki ne smejo stradati. Povsem iskreno vam slikamo naše stanje. Kakor vidite, moramo izlečiU še mnoge rane in ublažiti mnogo bede. Rudarji Francije niso demoralizirani, so zelo hrabri in polni vere v bodočnost. Naša dolžnost je, da vas prosimo, da storite VFe, kar morete za ublažitev njihovega trpljenja, da bi tako omogočili njihovo jutrišnjo zmago. Prepričani smo, da bo naletel naš poziv na odziv in da bomo tudi v bodoče deležni mednarodne solidarnosti, kateri toliko dolgujemo. Se enkrat se vam iskreno zahvaljujemo in vam pošiljamo izraze našega bratskega prijateljstva. Za zvezni biro: generalni sekretar: Victor Duguet, l. r. Madžarski protest italijanski vladi BUDIMPEŠTA, 14. — Podtajnik madžarskega zunanjega ministrstva je izročil italijanskemu poslaniku v Budimpešti protestno noto madžarske vlade glede izjave italijanskega zunanjega ministra Sfor-ze v italijanskem parlamentu o tako imenovani nameri madžarske vlade, da poveča svoje oborožene Sili V noti se zavrača izjava grofa Sforze, ki je trdil, da ima Madžarska namen zvišati efektivno vojaštvo na 85 tisoč mož, t. j. več kakor določa mirovna pogodba z Madžarsko, kakor tudi trditve, da sovjetska vojaška misija kontrolira madžarsko oboroževanje. Ferlanijada Tako-le piše v Vidalijevem glasilu Šovinistični kričač Ferlan: « ... tutto mi autorizza ad aj-fermare, a titolo di conclusione di questa mia dichiaraitone che i trotsklsti prevedendo fino dal 1946, guanto poi e' accaduto, nei segreti accordi di Lubiana, ave-vano progettato di costruire nel cuore del rione di S. Giacomo un fortilizio nazionalista sloveno contro il movimento democratico italo-slavo di Triesten. Ti utrockistiv so prav zares od hudiča! Profesor Ferlan (ne zamenjujte ga s profesorjem Furlani jem, ker pisanje obeh je zadnje čase postalo namreč enako!) bo prav gotovo z isto logiko svoje globokoumne misli razvijal dalje in prav nič se ne bomo iznenadili, če bomo nekega dne brali, da je napisal: «1 precedenti degli attuali trotzkisti prevedendo fin, dal 1894 quanto poi e’ accaduto, nei segreti accordi di Lubiana, aveva-no progettato nel cuore del rione di S. Giacomo un fortilizio nazio-\alisth contro ec c. ecc.». Leta 1894 so namreč naši predniki že sklenili sezidati «fortili-zio» pri Sv. Jakobu, ki je bil «fortilizio» le za šoviniste, iredentiste in poznejše fašiste, danes pa je postal ((fortilizio nazionali-sta sloveno« tudi za šovinističnega kričača Ferlana. Volk dlako menja, toda svoje narave nikdar t Prehratti& učna Soba strokovnih tečajev Ze več kot šest mesecev posluje blizu vile Giulia nekaka šola za zidarske delavce, kjer se vršijo izpopolnjevalni tečaji za zidarske in mizarske delavce. Sola kar dobro napreduje pod vodstvom g. Businelli-ja. Tečaj traja točno šest mesecev in po odredbi urada za delo bi moral tečaj v tem kratkem času izučiti delavce, ki morajo takoj nastopiti službo, v zidarskem ali mizarskem poklicu. Ni nam potrebno še posebej poudariti, da je taka kratka doba Učenja, kateremu manjka skoraj popolnoma praktično učenje, mnogo prekratka, da bi lahko iz nje izšli dobri in izvežbani zidarji in mizarji. Zato je popolnoma jasno, da se ti komaj izučeni zidarji praktičnem delu ne znajdejo ter da zaradi tega njihovo strokovno, znanje ne odgovarja zahtevam zidarskega ali mizarskega poklica. Posledica tega je ta, da delodajalec takšnega delavca zaradi njegovega strokovnega neznanja odpusti z dela ali pa ga uvrsti med čisto navadne težake, ki opravljajo najna-vadnejše posle in ki so seveda tudi svojemu delu primerno mnogo niže plačani. Zgodilo se je tudi, da so nekateri učenci teh tečajev prosili da jim v delovni knjižici ne napišejo njihove nove strokovne izobrazbe, ker so se bali, da bi se zaradi svojega pičlega strokovnega znanja na delu osramotili. Mnenje vseh zainteresiranih pa je, da bi se morala učna doba tega - ___ TT K Z A K DNEVNIK zakon o podpori brezposelnih vajencev Seja občinskega sosveta 'Z VČERAJŠNJEGA sestanka novinarjev pri vu izdajajo zelene z dvojnim tolmačenjem žrtve pa so vedno le najrevnejši ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? tečaja podaljšati vsaj Se za šest mesecev in sicer tako, da bi se prvih šest mesecev strokovno izpopolnjevali, v ostalih šestih mesecih pa bi imeli obiskovalci tečaja možnost dodobra izpopolniti svoje teoretično in praktično znanje ter bi lahko na ta način nastopili delo kot resnično dobri in sposobni kvalificirani delavci. Prepričani smo, da je rešitev tega vprašanja, kot 2a mi predvidevamo, možna ter da je za to potrebno le nekaj dobre volje. Le na ta način bodo namreč dosegli strokovni izpopolnjevalni tečaji svoj namen, ki je v glavnem ta, da izučijo čim večje število delavcev, kateri bodo lahko s svojim strokovnim znanjem koristili gospodarskemu razvoju našega ozemlja. S tem, da bi naše ozemlje razpolagalo z zadostnim številom kvalificiranih delavcev, bi ne bilo več potrebno jemati na delo tujih delavcev. Našega mnenja so tudi vsi učenci strokovnih izpopolnjevalnih tečajev, ki zahtevajo, da vojaška u-prava preuči to vprašanje ter podaljša njihovo učno dobo. Tržaška borza Zlati sierling 9300, papirnati Ster-llng 1900, dolar (telegraf.) 671, dolar 662, Švicarski frank 164, 100 francoskih frankov l4o, avstrijski šiling 15.50. Namesto vode je pila žvepleno kislino 33-letna Teodonno Lorenzi iz ul. Traversale del Bosco 3 je snažilka na sedežu Italijanske liberalne stranke na Korzu. Kakor običajno je tudi včeraj zjutraj prišla v urad in pričela s svojim delom. Ker je bila žejna, se je hotela z vodo ute-ilti žejo. Zato je zagrabila steklenico, ki je bila na mizi misleč, da je v njej voda. Komaj pa je napravila nekaj požirkov je začela kričati «na pomoč*, zvijajoč se v krčih. Bližnji so ji priSIj na pomoč in z grozo ugotovili, da je bila v steklenici namesto vode žveplena kislina. Ponesrečenko so takoj odpeljali z rešilnim avtom v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na splošni oddelek. Zaradi njenega obupnega zdravstvenega stanja, prežgano ima vso ustno votlino in verjetno 5e naprej grlo, zdravniki le niso izrekli prognoze. Zelo malo ali pa skoraj nič se je do sedaj razpravljalo o spremembi zakona št. 392, ki jo predvideva zakon št. 244 vojaške uprave. Ker je prav ta zakon zelo zanimiv in bo njegova vsebina zelo zanimala vse brezposelne vajence, hočemo prav temu posvetiti danes nekaj vrstic. Vsebina tega zakona je sledeča: podpore bodo deležni le tisti brezposelni vajenci, ki žive v težkih Življenjskih prilikah. S tem bi se torej vsi strinjali, ker smo pač prepričani, da ne živi prav noben vajenec v izobilju, najmanj pa še če je brezposeln, zaradi tega po našem ne bi bilo treba izstavljati kakšnega posebnega zakona, ker bi morali prejeti podporo vsi brezposelni vajenci. Teda z našo razlago se prav gotovo ne bi strinjali tisti, ki so ta zakon izdali ter so njegovo vsebino prikrojili kar po svoje. V samem zakonu niso namreč dovolj «jasno» nakazali, da smatrajo vse vajence, tudi tiste, ki so brez zaposlitve kot ljudi, ki se jim čisto dobro godi in jim je dajanje vsakršne podpore odveč. Temu primerno so tudi postopali pri reševanju vseh prošenj, ki so jih vložili brezposelni vajenci, kateri ne morejo dobiti nove zaposlitve in so zato mislili, da je dolžnost odgovornih oblasti, nakazati jim vsaj začasno prejemanje določene podpore. Kakšno je bilo njihovo presenečenje, ko so po enomesečnem šakanju prejeli odgovor, s katerim je njihova prošnja odbita iz «enostavnega» razloga, ker te podpore niso potrebni. V odgovoru seveda ni bilo točneje označeno, na podlagi katerih podatkov je bilo ugotovljeno, da ti vajenci' niso potrebni podpore. Tako je bilo sklenjeno in nihče se tej tako «resnični» in dodobra »preučeni« ugotovitvi ne more protiviti. Saj je vendar v zakonu samem rečeno, da bodo podporo prejeli le tisti vajenci, ki žive v težkih življenjskih prilikah. Skoda zares, da niso v tem zakonu še pristavili, da ne bo podpore prejel nihče, ker je po njihovem tudi nihče potreben ni. Kako so gospodje, ki so odgovorni za reševanje teh prošenj, »točno« ugotovili, kdo je potreben podpore in kdo ne, nam najbolj jasno kaže primer, ki ga bomo opisali. Družina, ki lpna skupno 30.000 mesečnih prejemkov, lahko po mnenju teh gospodov vzdržuje tudi sina vajenca, ki je brez dela, ker namreč po njihovem vsakemu družinskemu članu zadostuje 10.000 lir mesečno za kritje nakupa najnujnejših življenjskih potrebščin. Res radovedni smo, kdo je bil ta, ki je ugotovil, da zadostuje v sedanjih težkih časih tričlanski družini za celo mesečno vzdrževanje 30.000 lir. Predlagali bi, da bi se temu gospodu znižala njegova plača, ki je prav gotovo mnogo višja in izdatnejša, da bi tudi na svoji koži poskusil, kako »sijajno« se živi z mesečno plačo, ki znaša 30.000 lir. Druga stvar, ki je ti gospodje prav nič niso upoštevali pri reševanj uprošenj, pa je položaj, v katerem se nahajajo vsi tisti vajenci, ki so bili odpuščeni z dela pred določenim terminom. Zakon namreč predvideva, da bodo podporo prejeli le tisti brezposelni vajenci, ki so v dveh letih učenja plačali vsaj 52 obrokov za primer odpustitve z dela. Ker pa je nešteto vajencev, ki so bili odpuščeni z dela še preden je potekel določen rok, jim je bila prošnia za prejem podpore odbita in nimajo niti pravice PROCES PROTI TURCU ODGODEN Obtoženca bodo še enkrat psihiatri pregledali V dvorani porotnega sodišča je bila včeraj zjutraj sodna razprava proti 58 letnemu Josipu Tureu, bivšemu sodnemu uradniku, ki je bil zasposlen pri izdajanju nravstvenih spričeval. Zagovarjati se je moral, ker da je ponarejeval uradne dokumente In da je izsiljeval. Obtoženec je včeraj napravil vtis razvaline življenja. Moralno in telesno skrušen ni imel niti tolike moči, da bi odgovarjal na predsednikova vprašanja. Obtoženec je izjavil, da že več kot teden dni ne (nore spati. Ctprav se je obtoženec pojavil pred sodiščem v takem stanju, je zdravniško poročilo profesorja Giopčeviča, ravnatelja psihiatrične bolnice, ki je pred kratkim preiskal obtoženca, zanj precej neprijetno. V poročilu pravi zdravnik, da je Turco navaden simulant. Na vsak način, kdor je včeraj videl Turca, si je kljub zdravniškemu poročilu moral nehote zastaviti vprašanje ali je Turco res duševno bolan in uničen ali pa je tako premeten simulant. Ker s takim obtoženčevim vedenjem ni bilo mogoče nadaljevati razprave, je sodišče po kratkem zasedanju sprejelo predlog branilca odvetnika Oiannlnija in odgodllo proces. Med tem časom Pa bodo Turca še enkrat podvrgli psihiatričnemu pregledu. DAnevi napada nadoiiisnikaTaiijuoa 9. junija 1946 so golobradi neo-škvadristi na ul. Carducci napadli tovariSa • Slavka Štoko, dopisnika Tanjuga. Pri tem so ga do krvi pretepli in pobili na tla. Dogodek je imel svoj odmev na okrajnem sodišču septembra meseca lanskega leta. Toda zadevo je okrajni sodnik poslal naprej na okrožno sodišče, kjer se je včeraj popoldne vršila razprava- Tovariš Stoka je tedaj kot napadalce spoznal Vitalija Maria in Pellegrinija Lucijana. O teh dveh golobradcev je bil včeraj na procesu prisoten samo Pellegrini. Glede prvega obtoženca, katerega ni bilo na razpravi, se je sodišče zadovoljilo z zagovornikovo izjavo, da je obtoženec trenutno odsoten zaradi študijev v Bologni. Značilno za ves potek zadeve je dejstvo, da ni bilo med obtežilnim materialom sprejeto poročilo policijskega stražnika, ki je prvi prišel na kraj pretepa in spremil nato Štoko z obema obtožencema na policijo, Niti niso tega policaja v začetku klicali na proces. Sele na predlog zastopnika zasebne stranke odvetnika Baše, je sodišče popoldne poklicalo na pričanje policijskega agenta. O zapisniku oziroma o pisanem poročilu tega stražnika pa ni bilo niti govora. Obramba je privlekla na sodnijo dve priči, ki nista bili niti prisotni pri dogodku. Zanimivo je tudi to, da sta obe priči tujca, doma izven Tržaškega ozemlja in sicer iz Italije. Stokove izjave na policiji in včeraj na sodniji, da sta oba obtoženca sodelovala pri napadu, da ga je Pellegrini prvi udaril s pestjo po obrazu, Vitali pa da ga je prvi napadel, niso nič zalegle. Zgodilo se je to, kar je vsakdo pričakoval, če je sledil procesu oziroma vedenju sodnikov. Kljub tožilčevem predlogu, da bi sodišče obsodilo oba obtoženca na tri mesece ječe, sta bila ta dva oproščena, češ da nista zagrešila nobenega kaznivega dejanja. protiviti se takemu postopanju. Zakon je pač zakon... Lahko torej rečemo, da so odgovorni krogi prav dobro rešili svojo nalogo. Izdali so sicer zakon, ki V3aj na zunaj pošteno rešuje to vprašanje, v bistvu pa so se s ((preučevanjem« posameznih primerov obvarovali vsakršnega izplačevanja predvidenih podpor. Jasno je, da tisti, ki je izdal ta zakon, ne pozna ali pa noče poznati problema te kategorje delavcev ter da mu je prav vseeno, ali bo to vprašanje rešeno v njihovo korist ali ne. Ponovno opozarjamo odgovorne oblasti, da se pozanimajo nekoliko za to stvar ter preprečijo, da bi bili stalno žrtve vseh mogočih zakonov in uredb vedno le najrevnejši in najbolj prizadeti delavci. Prav posebno pažnjo pa bi zaslužili ravno naši vajenci, ki bi lahko postali v bližnji bodočnosti najboljša delovna sila v naši industriji in gospodarstvu. Na seji občinskega sosveta, ki je bila v ponedeljek pod predsedstvom župana odvetnika Mianija, so imenovali odvetnika Bruna Mercantija za predstavnika mestne občine v komisiji za določevanje srednje vrednosti predmetov, ki so površe-ni plačevanju trošarine (o tem določa člen II. odredbe 360 VU). Nato so določili oziroma odobrili znesek za kritje primanjkljaja občinske kmetije v letu 1948. Finansiranje te vsote, ki znaša 1.830 tisoč lir, je že odobrila VU. Dnevni red je bil nato izčrpan z odobritvijo 15.610 lir za čiščenje nekega vodnjaka v ulici Romagna 11 in 140.000 lir za zidanje peči in pleskanje dveh prostorov v šoli «Damiana Chiesa» v Skednju. Potem ko je bil imenovan gospod Anton Marino za podnačelnika računovodskega oddelka, je sosvet pooblastil občinskega pravnega zastopnika, naj uredi zadevo glede najemninske pogodbe Domenica Moscarda. Ta je kot najemnik stanovanja v neki občinski vili v Koloniji še pred svojim odhodom v Argentino prodal oziroma oddal v najem svoje stanovanje drugi stranki, ne da bi za to dejanje imel kakšno pooblastilo. Provokacije časopisa „Voce libera" VU o finansiranju podjetij iz fonda lir ERP Na včerajšnji tiskovni konferenci je dala VU odgovor na vprašanje «Astre», katera podjetja je predlagala VU za finansiranje iz ERP načrta za Trst. Odgovor: industrije, ki so že vključene v ERP načrt in za katere je bilo zadevno finansiranje že odobreno so: ladjedelnice (CR-DA, Arsenale Triestino, Cantiere Giuliano), rafinerija rastlinskih olj (Gaslini), tvornica barv (Zonca), mehanične delavnice (FOMT), industrija ribolova (Konzorcij med ribiči) ter Industrija rib v kon-servah. Finančna pomoč se bo uporabila bodisi za obnovo od vojne poškodovanih naprav bodi;: za njih modernizacijo in nakup novega materiala, kar naj pospeši produkcijo in zniža proizvodne stroške. Prav tako pa tudi za okrepitev tržaške ribiške mornarice in za obnovo industrije rib v konservah, ki je po- Znižati je treba ceno vodi za namakanje povrtnin in zelenjave Kakor je vojaška oblast izdala uredbo o povišanju cen najosnovnejšim življenjskim potrebščinam, tako je tudi izdala nalog o povišanju cen vodi in elektriki, ki je hudo prizadelo vse kmete v tržaški okolici. Ker se večina kmetov, slasti pa oni s Kolonkovca, iz Sv. Marije Magdalene, Rocola in Sv. Ivana itd., bavi predvsem z vrtnar-stvem ter zalagajo z zelenjavo skoraj ves tržaški trg, zato je. ta ukrep vojaških oblasti še toliko bolj krivičen. Kmetje namreč porabijo za zalivanje velike količine vode, in to ne-le y vročih po's triih dneh, marveč tudi v zimskem času, ko burja včasih popolnoma izsuši že itak peščeno zemljo. Imamo primere, ko kmetje porabijo tudi nad 100 kubičnih metrov vode na dan. Tako mora z novim poviškom cene vodi od 14.78 lir na 26.30 za kubični meter plačati na dan 2.6Q0 lir več samo za vodo. Eo tem novem povišanju bo moral plačati kmet samo za vodo 900 lir na dan več kot prej, da niti ne računamo ostalih izdatkov, ki jih ima dnevno. O tem ukrepu vojaških oblasti ni bilo niti govora in hvale na tiskovni konferenci. Kmetje so se že za časa fašizma borili za to, da bi jim takratne fašistične oblasti znižale cene vodi, ki so jo uporabljali za zalivanje zelenjave in drugih povrtnin. Končno so tudi fašistične oblasti spregledale, da je cena vodi previsoka, zlasti za kmete in one, ki jo za svojo produkcijo več potrebujejo kot zasebniki za domačo uporabo. Xa’?o so torej fašistične oblasti, ki so zatirale s svojo proti-ljudsko in šovinistično politiko predvsem našega slovenskega kmeta ter ga spravile večkrat celo na boben, uvidele upravičenost te zahteve ter so znižale ceno vodi za 33% pri kubičnem metru vode. Dočim je znašal kubični meter vode za zasebnike 1.20 50 plačevali kmetje za kubični meter vode le 80 c. Po vojni pa je vojaška okupa- Borba za izboljšanje življenjske ravni delavstva Kot smo že prejšnji teden naglasili bi se morala v teh dneh pričeti pogajanja o mezdni pogodbi za u-službence gostiln in restavracij; pred nedavnim je bil namreč sklenjen sporazum o normativni pogodbi za delavce te kategorije in že takrat smo predvidevali, da bodo pogajanja za mezdni sporazum najtežja in najbolj dolga. Ze po prvem sestanku zainteresiranih strank je bilo jasno razvidno, da nimajo delodajalci nikake namere rešiti tega vprašanja, najmanj pa še v korist svojih uslužbencev ter da so pripravljeni po-služiti se vseh mogočih nakan in manevrov. Sindikalni predstavniki so iz zadržanja predstavnikov delodajalcev takoj uvideli, da nimajo ti nikakega namena sporazumeti se ter da bodo sporazum na vse mogoče načine tudi otežkočili. Čeprav so bile zahteve delavcev o povišanju mezd več kot upravičene in zmerne, so se delodajalci upirali vsakršnemu tudi najmanjšemu povišanju plač. na to, da bi se pogajanja prenesla na urad za delo. Njihovo nepopuečanje s vprašanju mezdne pogodbe je prisililo predstavnike sindikalnih organizacij, da so prenehali s pogajanji ter da so predložili vso zadevo uradu za delo. Zato pa je dolžnost vsakega posameznega člana te kategorije, da sledi zelo pazljivo poteku pogajanj ter da je vedno na tekočem o vsem, kar se na teh pogajanjih razpravlja, ker bodo namreč lahko delavci le na ta način preprečili, da bi delodajalci uresničili svoje nakane ter slavili zmago na škodo vsega delavstva. Da bi čim bolje poučili vsakega posameznega člana te kategorije delavcev o vseh najvažnejših stvareh, ki jih mora v sedanjem trenutku vsakdo poznati, če hoče voditi proti delodajalcem uspešno borbo, sta sklicali sindikalni organizaciji prejšnjo soboto izredno glavno skupščino, na kateri so obrazložili govorniki vsa še premalo jasna vprašanja. Na tej skupščini so tudi obvestili vse delavce, da bodo na uradu za delo razpravljali o draginjskih dokladah uslužben- Pri tem so prav gotovo računali | cev barov, kavarn in slaščičarn. cijska oblast ponovno izenačila obe ceni vode; ter ni hotela več priznati kmetom ugodnosti pri plačevanju vode. Tako mora torej plačati kmet, ki uporablja vodo za zalivanje zelenjave zanjo enako ceno kot jo plačuje gospoda, ki jo uporablja v svojih kopalnicah. Gotovo je, da je to povišanje cene vodi, ki predstavlja za našega kmeta eno izmed osnovnih potrebščin pri obdelavi zemlje, velik udarec, saj plačujejo naši kmetje v mnogih primerih tudi od 6.000 do 7.000 lir in več na mesec. Vse kaže, da vojaške oblasti niso do podrobnosti preučile vprašanja o povišanju cene najosnovnejšim življenjskim potrebščinam in v našem primeru tudi povišanje cene vodi, ker smo velikokrat pisali o tem, da bi morale vojaške oblasti s primernimi fondi zgraditi še v onih krajih, ki nimajo vode, potrebne vodnjake, ki bi služili kmetom za namakanje njihovih zemljišč. Tako pa vojaške oblasti s takimi ukrepi le otežkočajo položaj kmetov na Tržaškem ozemlju in to zaradi tega, ker se niso prej posvetovali s kmetijskimi strokovnjaki in z zastopniki kmetov. Te dni se je zglasila pri kapitanu Wellu delegacija kmetov s predstavnikom Enotnih sindikatov ter mu razložila vse težave kmetov ter zlasti ukrep vojaških oblasti glede povišanja cene vodi in elektriki. Vojaški oficir se je zanimal za njihove težave ter jim je. obljubil, da se bo obmil v tem pogledu na finančne oblasti pri vojaški upravi, od katerih je odvisen povišek cene. Omenil jim je tudi, da se danes podjetje ACEGAT nahaja v težki finančni krizi in da mu mora vojaška oblast nakazati velike kredite, ker je podjetje pasivno v svoji finančni bilanci. Naj nikar ne mislijo vojaške oblasti, da bodo s povišanjem cene osnovnim življenjskim potrebščinam in zlasti s povišanjem cene vodi dvignile aktiv finančne bilance na Tržaškem ozemlju in odpravile velik deficit ACEGAT-a. Upamo, da bo vojaška uprava v kratkem uredila to vprašanje v korist delovnih množic in zlasti v korist kmečkega prebivalstva, katerega že itak tarejo previsoki davki. prej delala na ozemlju cone B Tržaškega ozemlja. Predlogi za nove tobačne tvor-nice. in tvornico vžigalic še preučujejo. Podrobneje je o njih govoril že finančni ravnatelj VU na nedavni tiskovni konferenci (Ga!-loway-White). Tvornica pločevine je del načrtov za obnovo konserv-ne industrije, ki je sedaj v preučevanju. Tako odgovor, poprej pa je bilo zapisano, da je konservna industrija že uvrščena v finansiranje. Torej, ali je že uvrščena ali pa je še v študiju? Na vsak način vprašanja, ki kažejo večji ali manjši interes privatnikov, čeprav jih postavljajo agencije, ne dobe javnega odgovora! «Voce liberau je znova pogrela interese nekaj ljudi okrog «Istria-Iriesten in vpraševala o reciproci-tetni pravici. Radovedni smo, koliko njenih pristašev se neki vozi na progah, ki naj bi jih dobila «Istria-Trieste»?! Po njihovem naj bi vozila kar do Zadra preko Pulja, češ da &o družbe, ki opravljajo sedaj promet s parniki «Vida» in «Trie-ste», jugoslovanske ali sodelujejo z jugoslovanskimi družbami. Gospodje so' najbrž prespali 30 let in mislijo, da so tam nekje okrog leta 1920, ko so gospodarili kakor se jim je zdelo z lepimi ladjami, čeprav so bile ((avstriakant-ske», torej zapuščina stare države. Razen tega so v vprašanju kar zatajili ladjo «Itala», ki je last, če hočete, «čisto italijanske)) družbe in ki promet v redu opravlja. VU je odgovorila, da sta parnika «Trieste» in «Itala» vpisana v tržaškem pomorskem registru, «Vida» pa v Piranu. (Torej vse na STO-ju!). VU tudi ne misli, da dosedanja mornarica (trije parniki in več manjših plovil) ne zadošča za promet. Glede linije proti Pulju pa VU ni mogla nikjer ugotoviti, da bj se bila družba «Istria-Trieste» obrni- Božična in novoletna voščila sprejema uprava Primorskega dnevnika, ui. Ruggero Manna 29, telefon 83-51 do vključno 20. trn. la na oblasti v Pulju, kakor ji je bila VU Se avgusta naročila. Prav tako ve VU, da so oblasti VUJA-e izrazile svojo pripravljenost sprejeti družbino sodelovanje glede opravljanja prometa, ako dokaže, da obstaja za to resnična potreba. (Dasi VU poprej sama ugotovi, da te potrebe ni!). Na podlagi vsega tega smatra VU, da načelo recipro-citete. nikakor ni bilo kršeno, tem manj, ker opravljajo večji del prometa med Trstom in pristanišči cone B ladje, ki so vpisane v tržaškem registru. Na končno vprašanje, ki zavzema nezaslišan primer provokacije na naslov jugoslovanske vlade in VUJA-e, kaj misli VU proti temu ukreniti, če bi zavrnili zahteve družbe ((Istria-Trieste«, je bil odgovor sledeč: «Ker vprašanje ne temelji na dejanskem dogodku, je nemogoč«; reči, kaj bi storila VU v okoliščinah, ki so doslej le namišljene.* Družba okrog »Istria-Trieste« mori} biti res izzivalna po eni strani in nenasitna po drugi. Potem ko so hodili po vseh De Gasperijevih ministrstvih v Rimu in razlagali, koliko škode imajo, ker so «esuli» in ne opravljajo plovbe itd., kar vse jim je seveda gotovo prineslo podpore in «odškodnine» Med povratniki iz Rusije v Domju Malokdo v Trstu ve, da živi v tržaški okolici zlasti v Domju precejšnje število «Rusom, to je onih bivših italijanskih državljanov, ki so se morali v zadnjih letih. pred to vojno izseliti iz Sov-jetske zveze, ker niso imeli ruskega državljanstva. Zanimivo je, da so ti Ijudje po svojih prednikih irristni Italijani, večinoma iz južnih provinc, iz Neaplja, Barija itd., od koder so se njihovi očetje oziroma dedi v prejšnjem stoletju bolj po naključju kot namenoma izselili v Rusijo. Med njimi so bili mornarji, ki so se po kakem brodolomu rešili na Krimski polotok. Dalje je bilo mnogo delavcev zlasti poljskih delavcev, ki so se pa bodisi priženili na kakšno rusko kmetijo ali pa so si prislužili z dolgoletnim delom revno posestvece. Večinoma so se ti Italijani naselili ob črnomorski obali zlasti na Krimu, kjer jim je kot južnja-kom podnebje najbolj prijalo. Kljub temu da so se njihovi potomci popolnoma porušili, so vendar ie obdržali italijansko državljanstvo. Po oktobrski revoluciji jih je mnogo optiralo za Sovjetsko zvezo, a vendar jih je še precej še nadalje obdržalo italijansko državljanstvo. Vsi oni, ki do leta 1925 niso optimli za Sovjetsko zvezo, ko Je bil določen kot zadnji rok, so se morali v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno izseliti obenem z vsemi ostalimi tujimi državljani iz Sovjetske zveze. Po dogovoru med Sovjetsko Zvezo in italijansko vlado so | prodali vse svoje imetje, ki so ga imeli v Rusiji. Za imetje je nakazala vlada Sovjetske zveze italijanski vladi odgovarjajočo vsoto, Vendar pa do danes, to je po desetih letih, niso dobili od Italije razen malenkostnih beraških podpor še ničesar. Kljub temu da se je Italija vedno zelo potegovala za povratek svojih izseljencev in so v ta namen za propagando trosili milijone med inozemskimi Italijani, so doživeli povratniki iz Rusije zelo hladen sprejem in nezaupanje fašističnih oblasti. Večinoma so jih preselili v notranjost Italije in le redkim se je po posebnih zvezah in priporočilih. posrečilo ostati v Julijski krajini in no današnjem Tržaškem ozemlju, kjer so ravnali z njimi kot s političnimi osumljenci ter jih celo zaprli ob Mussolinijevem prihodu v Trst. Velik del teh povratnikov so bili kvalificirani delavci ali sicer strokovnjaki v poljedelstvu ali industriji. Vendar dolgo časa niso dobili zaposlitve in Še potem so morali sprejeti bodisi nekvalificirano delo ali pa so postali koloni in poljedelski delavci veleposestnikov. Okrog 20 teh ruskih družin živi v Domju, nekaj jih je v Zavijali, pri Sv. Ani in na Kolonkovcu. Ko smo jih obiskali, je bilo treba precej časa, da smo si pridobili njihovo zaupanje ter da se jim je razvezal jezik. Vsi brez izjeme so potrdili, da so živeli v Rusiji neprimerno boljše življenje in jim je razen kakšne izjeme Rusija še danes njihova prava domovina in ruski jezik njihot? občevalni jezik. Z zanimanjem smo opazovali te ljudi, ki izhajajo od prednikov, ki so bili pravi Italijani, kako so se privadili ruskim običajem in navadam, da so v resnici po svojem značaju in navadah le del velikega ruskega naroda. S svetim spoštovanjem pripovedujejo o rodovitni ruski zemlji, o življenju, ki jim je potekalo v Sovjetski zvezi brez strahu, da bi osta- li brez posla in brez strehe. Pripovedovali so nam o modrem ruskem nebu ter o vodki, ki so jo pridelovali iz žitaric in celo iz grozdja. Ne, ti ljudje niso pozabili in ne bodo mogli nikdar pozabiti matjuške Rusije, zlasti še, ker jih danes skoraj vse brez izjeme izkoriščajo veleposestniki in žive v naravnost neznosnih razmerah. O tem prihodnjič. Boj influenci Zaradi sedanjih, za razširjenje influence ugodnih vremenskih prilik se lahko zgodi, da se ta bolezen, ki je nekatere sosedne dežele Že dosegla, razširi tudi tu pri nas. Moramo opozoriti, da je Influenca zelo nalezljiva bolezen in da se zelo hitro razširja. Prav zato predstavljata bolnik in rekonvalescent največjo rezervo do sedaj nepoznanih bacilov. Slina, ki jo pljuje bolnik pri kašljanju in pri kihanju, vsebuje na milijone bacilov, ki povzročajo to bolezen. Ce ti bacili ostanejo na tleh ,kjer se pomešajo a prahom, ne zadostuje če mi s suho krpo ali samo z metlo obrišemo ali pometemo tlak. V tem primeru je treba pometati z mokro krpo, ker le ta način preprečimo, da bi se bolezenske klice zopet s prahom ne vzdignila v zrak. Perilo, posebno še robci in brisače bolnika in rekonvalescenta, je prav tako nevarno, ker je okuženo z bacili. Zaradi tega je treba previdno ravnati s temi predmeti. Isto velja za kozarce, krožnike In prtiče. Pri pranju teh pred- Povratmki v Domju pripadajo skupini 200 Italijanov, ki so se pred tremi rodovi naselili v Rusiji in so se morali po izbruhu druge svetovne vojne kot tuji državljani izseliti iz SZ SPOMINSKI DNEVI 1846 so izšle v Ljubljani v Blasni. kov i tiskarni «P oezijen dr. Franceta Prešerna. PRESKRBA Scpral sporoča, da se bo danes 15. decembra prenehala delitev belih testenin težkim in najtežjim delavcem, ki so zaposleni pri vojaških silah v coni A in ki se je začela 13. novembra t. 1. Na zapadle bone ne bodo več dajali živil. Olje za menze. V teku današnjega dne naj dvignejo vodje raznih menz pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za semensko olje za prvo polovico tekočega meseca ENOTNI SINDIKATI Glavna skupščina brivskih nameščencev bo danes IS. t. m. ob 29 na sed«žu v ul. Imbriani 5. Ker je na dnevnem redu važno vprašanje mezdnega sporazuma, priporočamo udeležbo vsem in prosimo za točnost. Stroka mesarskih nameščencev. Danes 15. t, m. ob 19 se sestane glavni odbor. Prehrambena stroka. V četrtek 16. t. m. seja glavnega odbora. Sindikalni plenum. Glavni odbor ES, glavni odbori strok, tovarniški od-beri, pododbori, zaupuiki imajo danes 15. t. m. ob 18.30 v ul. Conti 11 sindikalni plenum, na katerem se bo razpravljalo o mezdnem vprašanju. Prehrambena stroka. Danes 18. t. m. ob 18.30 se sestane glavni svet v ul. Imbriani 5. Kovinarji. Danes 15. t. m. ob 19.30 seja glavnega odbora stroke. Stroka kemičarjev in petrolejskih nameščencev. Jutri 16. t. m. ob 18 seja glavnega odbora. Lesna stroka. Jutri 16. t. m. ob 18.30 seja glavnega odbora. Krojni tečaj. Nadaljuje se vpisovanje za krojni tečaj v ul. Montfort 3 in ul. Imbriani 5. Telefon 36-75 in 29-008 int. 7. RAZNO Prekop grobov na pokopališču pri Sv. Ani. Opozarjamo, da bo v kratkem kripta št. XXVI (oddelek IV) mestnega pokopališča pri Sv. Ani, kjer so ostanki umrlih med 13. novembrom 1938 in 10. januarjem 1939, uporabljena za nove grobove. Sorodniki, ki žele prenesti ostanke svojcev, morajo do 15. januarja 1949 nasloviti prošnjo na občinski urad javnih nebom«, Denis Morgan. VIALE. 16: Ostrina britve«, T. Pow«i MASS1MO. 14: «Zoro»„ R. Hadehj. KINO OB MORJU. «Zapeljana mladH na», Raimus, Jean Tissier. NOVO CINE. 14: Ostrina britve«, ® Povver. ODEON. 14: «Mi je ljubši soprog*. 6 Flynn. IDEALE. 14: «Na Karaibskem morju*! MARCONI. 14: ((Spomladanska P®rS da», Deanna Durbin. ARMONIA, «PiIot na MissiSSlP”0*1 F. March. AZZURRO. (Železna krinka«, Joai»« Bennet BFLVEDERE. 14: «Glas v neviht'9' Merle Oberon. SAVONA. 14: »Tragika vzhoda«, To® Neal. . VITTORIA. »Vražja avantura«, P»* Muni VENEZIA. 14: »Boj močnih«, 304 Kirchwood. H ADUA. 14: »Kavboj na meji*, ” Brlen. RADIO. 14: »Lidija«, Merle OberolK ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. decembra 1948 so se rodili v Trstu 3 otroci, umrlo je 8 c6eV’ poroke pa so bile 4. Cerkvene poroke: agent civilne P® llcije Crisanaz Guerrino in gosp0®* nja Mlhovilovič Ljubica, urar Carp? ni Silvan In gospodinja Vlttorl M3” ja, inženir Schromek dr. Franc * g-ospotjinja Caffieri Marija, P0^3^ nik civilne policije Panslmi Girol* mo in uradnica Roza Dolores. „„ Umrli so: 66-letni Domio Karlo, '*, letni Paludetto Viktor, 3 mesece s**" Covra Sergij, 72-letni Fertilla Anton. 94-letna Rocco Marija Angela. Rocco, 84-letna Benussl Alojzija, VT Manzonl, 90-letna Kastner Ana, v“' Vasari, 82-letna Spessot Clementm . vd. Supanschitz. metov lahko uporabljamo dezinfekcijsko sredstvo — 2 odst. lizolo-vo raztopino. Na vsak način pa moramo rabiti pri pranju toplo vodo In sodo. Obiski bolnikov niso priporočljivi in že to posebno osebam, ki se zelo hitro prehlade. Tudi javne lokale ni priporočljivo obiskovati, kajti ni izključeno, da so med množico ljudje, ki so okuženi z bacili influence. Zgodi se lahko, da traja pri njih že Inkubacijska doba in so zato še bolj nevarni. Inkubacijska doba bolezni traja komaj 18 ur ali kvečjemu 4 dni. Po tem času izbruhne bolezen z vsemi posledicami. Začne se z vročino, tresljaji, splošno utrujenostjo, bolečinami v hrbtu in križu. Ne smemo pa pozabiti, da so včasih bolezenski znaki mnogo mi-' lejši. Pojavi se kvečjemu kot navaden nahod. Prav ti pojavi so najbolj nevarni pri raziirjanju bolezni, kar predstavlja težkoče pri uvajanju profilaktičnih sredstev. V primeru bolezni je treba takoj poiskati zdravniško pomoč. Bolnik mora takoj leči v toplo in dobro zračeno sobo. 12. t. m. je po kratkem trpljenju preminul v starosti 44 let, naš blagi Valerij Velcjet Potrti globoke Žalosti, soproga Pjerina, sinova Valerij in Bruno, oče Mihael, sestri Pjerina in Mcry s soprogom Josipom ter istall sorodniki naznanjajo to tužno vest zrtancem in prijateljem. Pogreb dragega pokojnika je bil v okviru ožjih sorodnikov. Iz srca Izražamo najtoplejšo zahvalo vsem tistim dobrim osebam, ki so na kateri koli način sočustvovali 1 nar-i Trst 15. decembra 1948. Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila v starosti 73 let, naša ljubljena mati, stara mati in tašča Jožefa Mupelj Pogreb drage pokojnice bo danes 15. decembra 1948 Iz hiže žalosti na Proseku žt. 49. Žalujoče družine RUPKLJ, STARC, MILIC, BARIČ in ostalo sorodstvo. 48 »MORSKI DNEVNIK — _---------------- GORIŠKI DNEVNIK Razočaranje Mmlm na setHiča PODRUŽNICA UREDNSŠTVA IM UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORiCl - SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749 Pogini iz ialesiiča nripoveiinie Krščanska demokracija izrablja tudi vero v svoje nizkotne ustrahovalne namene n Pred nekaj dnevi se je vrnil preko Gorice v Jugoslavijo črnogorski študent C. L., ki je prišel lani v Italijo, da bi v Bologni študiral agronomijo. Nekaj dni pred svojim prihodom v Gorico so ga za-fesno izpustili iz begunskega taborišča v Fraschetti blizu Frosinona, In sedaj se je rajši odpovedal nadaljnjemu študiju v Italiji, kakor Pa da bi šel nazaj v taborišče. Takega «študija» je dovolj njemu in Vsem drugim inozemskim študentom v De Gasperijevi Italiji. Dne 4. februarja letos so ga po-Ivali na urad za tujce na kvesturi v Bologni. Tam so ga takoj aretirali, ne da bi mu zato navedli kakrš-Oe koli vzroke. Na njegov protest so izjavili samo, da imajo ukaz za »relacijo po nalogu notranjega ministrstva. Na enak način so aretirali tudi Štiri sovjetske državljane, ki so Prav tako študirali v Bologni. Po 15 dneh potovanja iz zapora v zapor, kjer so jih imeli zaprte in so jih uklepali skupaj z navadnimi Zločinci in ubijalci, so končno prispeli v Fraschetto, kjer je begunsko taborišče, ali kakor mu pravijo italijanske oblasti, aCampo di rac-Colta dei profughi«. Za časa njegovega bivanja je bilo v taborišču stalno okrog 800 moških oseb, med katerimi so bili nekateri še skoraj otroci. Od teh jih le bilo približno 200 Jugoslovanov, lem je življenje v Italiji, pa četudi so prišli sem samo študirat, 2elo otežkočeno. Vsakega Jugoslovana, ki ni bil belo ali plavogar-iist ali ustaš, preganja italijanska kvestura kot nezaželenega komunista, ki ga je treba odstraniti iz države. Pri tem svojem delu se poslužuje kvestura kot ovaduhov ustašev, nazadnje pa skuša še te ljudi Vtakniti v kakšno zbirno taborišče in jih odposlati dalje v inozemstvo. Hrana v taborišču je slaba in ze- lo pičla. Zjutraj dobijo malo tople Vode, ki ji pravijo kava, opoldne iri zvečer pa skodelico brozge, v kateri plavajo češarki (ceci). Kruha dobijo za ves dan samo okrog 200 gr. Zato pa tisti, ki nimajo denarja, da bi kupovali po nezaslišanih cenah živež na črni borzi, kaj kmalu obolijo in nekateri so tudi Že umrli, ker so zaradi onemoglosti podlegli boleznim. Poleg tega Pa postopajo v tem taborišču z ljudmi zelo slabo in jih pretepajo. Zlasti se v tem odlikuje brigadir V., ki hodi vedno s pripravljenim Pendrekom naokrog. Omenili smo že, da so med begunci tudi otroci, ki imajo komaj 13 let. V taborišču so tudi ljudje, ki čakajo tam že po dve leti, pa 3ih niso v tem času niti enkrat zaslišali niti-poskušali dokazati kakšno njihovo krivdo. Bili so primeri, ko se je nekateremu izmed njih Zaradi nevzdržnega položaja celo Zmešalo. «Tam so zastopniki 42 narodovi), 3e dejal naš potnik, «in vse te ljudi, ki govore najrazličnejše jezike, tjruži samo ena stvar: sovraštvo do Italije, ali bolje do njenih oblastnikov, ki so krivi, da ti ljudje živijo v tako obupnih razmerah Kdor ne verjame, naj gre samo za ftekaj mesecev v Italijo, pa bo videl, da krščanska demokracija ne Pomeni drugega, kot nov in morda Še hujši fašizem, ki izrablja poleg drugega tudi vero v svoje podle Ustrahovalne namene«. C je še povedal, da ima po vseh Večjih mestih kvestura v svoji službi ustaše In dovolj je njihova ovadba, da spravijo kogar koli brez dokazov in brez vsakega zaslišanja v Zapor in potem v taborišče. Skozi Frascette je pred kratkim šlo že oki'og 3.500 lludj in malokaterega izpuste zopet na svobodo. Največ jih odpravijo v južno Ameriko in drugam v inozemstvo, kjer ravnajo z njimi zopet kot z modernimi sužnji. Onim pa, ki bi se radi vrnili v domovino, stavijo na pot v/e mogoče zapreke. Taka je pot tistih, I;i verujejo, ali pa so verovali v zapadno demokracijo. Ogenj pri svetogorski postaji V nedeljo zvečer okrog 13 se je vnela blizu svetogorske železniške postaje v Novi Gorici neka lopa, kjer hranijo taro uslužbeni železničarji razno ropotijo. Lopa je od-daljena okrog 200 m od postaje same in je zgrajena poleg železničarske hiše, nekaj metrov od proge. Cim s.o opazili ogenj, so ljudje, ki so *;!i v bližini, takoj prišli s škafi in drugimi pripomočki na pomoč in v eni uri pogasili ogenj, ne da bi koga s te strani klicali na pomoč. V pičli uri je bil ogenj popolnoma pogašen. Zgorel je del strehe omenjene lope in pa kramarija, ki je bila v njej shranjena in ki ni bila mnogo vredna. Bližnja poslopja, kakor tudi železniški material in lokomotive, niso utrpeli nobene škode. V zvezi s tem požarom so hoteli dati dopisniki raznih italijanskih šovinističnih časopisov primer svoje bujne fantazije, ld ne samo da dela iz muhe slona, ampak si izmišljuje stvari, ki se sploh niso zso-dile. Tako so napravili iz omenjene lope kar celo skladišče, v katerem je bila morda zopet ogromna količina raznega dragocenega materiala in živil, ksl-or so pisali o požaru v vipolškem gradu pred nekaj meseci. Ti ljudje vedo povedati celo o neki lokomotivi, ki da je zgorela. Očividci so sicer res videli lokomotivo, kar je na železnici nekaj povsem naravnega, vendar je la nemoteno in nepoškodovana vozila po progi. Ce tako «izdelujejo» novice o dogodkih, ki se pripetijo tik ob meji, si lahko mislimo, koliko je resnice v njihovih ('senzacionalnih odkritjihs iz notranjosti Jugoslavije. Razmejitvena komisija v Brdih 2e od ponedeljka zjutraj je jugoslovansko - italijanska razmejitvena komisija na delu na odseku meje, ki gre od Mirnika v zapadnih Brdih pa do kraja, kj.er meja zavije naravnost proti vzhodu, v bližini Plešivega. V ponedeljek so prišli jugosto vanski zastopniki preko cestnega bloka pri Mirniku na italijansko stran in od tam nadaljevali svoje delo proti jugu. Novo cesto gradijo ISTRA Mladina iz Baredov si je postavila v svoj enoletni plan za leto 1949 izgradnjo f >ve ceste Baredi-Ižola. To delo bo opravljeno prostovoljno in bo v veliko korist vsem Dosedanji kolovoz bo postal lepa velika in Široka cesta, dolga 5 km. KINO VERDI. 17: «Družina Sullivan». VlTTO*?!A. 17: «NihCe mi ne bo VerJeh, R Young in S. Hayward. Centrale.' n: «Neukroujivi», r. Scott In H Kelly. Moderno. 17: «doi z bogastvom«, A. Magnani i.i V. d« Sica. fcDEN. 17: «Pekel V pu8čavi», G. Tler-ney in B. Cabot. I I Slovensko planinsko drušivo v Gorici organizira smučarski tečaj na Ukvanski planini nad Ukvami v Kanalski dolini Tečaj je namenjen predvsem mla-dinsko-planinskemu naraščaju iz vseh slojev, vendar pa bodo dobrodošli tudi starejši ljubitelji tega zimskega športa Tečaj bo trajal te-ien dni in sicer od 26. dec. do 2. ij.nuarja 1949, če bodo snežne raz-nere dovolj ugodne. Prijave sprejema pisarna «Prosvete» v ul. S. Antonio 1-1. (na hodniku), do 22. decembra. Celotna pristojbina za hrano, prenočišče in za tečaj znaša 4500 lir za člane in 5500 lir za nečlane. Vožnja do Ukev in r.a?aj se plača posebej.. Ker je število mest za tečaj omejeno, bedo imeli prednost člani in zs njimi nečlani Smučarski tečaj je v režiji SPD. V oskrbi je vračunana izdatna hrana in prenočišče (vsak bo imel svojo posteljo) v posebnem prenočišču, ki je v rokah domačega podjetnika. Sobe bodo zakurjene in na željo bo na razpolago domač kruh in druge ugodnosti, ki bodo napravile bivanje prijetno. Tehnično bo vodil tečaj izurjen smučarski učitelj domačin in stalno bo prisoten tudi odbornik SPD. V prihodnjih dneh bomo objavili nadaljnja navodila. II Lunedi" na založni klopi Skupina pripadnikov akcijske ■stranke s poslancem Ferručcijem Parrijem na čelu je pred časom vložila proti videmskemu tedniku «11 Lunedi» tožbo zaradi nekega žaljivega članka. Danes se bo pred sodiščem v Vidmu vršila o tej zadevi razprava in bo ložitelje zastopal odv. Mario Livi. PRESKRBA Svetovni potnik v Bariči Francoskega kolesarja Bransa Lionela lahko imenujemo svetov, nega potnika. S svojim kolesom, ki ga je izdelal v domači delavnici v rojstnem mestu Asnieres, se je od. pravil 14. novembra iz Pariza na potovanje v Saigon, ki je v francoski vzhodni Indiji. Lionel Brans ima 36 let in je v soboto pripotoval preko Milana v Gorico. Včeraj je nadaljeval svoje potovanje preko. jugoslovanske meje proti Za. grebu, od koder namerava potovati preko Bolgarije, Turčije, Sirije, Iraka in Siama do svojega cilja v francoski vzhodni Indiji, Lionel Brans računa, da bo pri. šel na cilj morda meseca junija prihodnjega leta. Pri njegovem od, hodu iz Pariza sta kumovali njemu in njegovemu kolesu «Nadette»’ ki je napravljeno nalašč za to dolgo turo, dve francoski igralki. Ro svojem povratku v Pariz namerava ta nenavadni kolesar popisati vtise Razdeljevanje Jadkorja. Jutri 16. decembra se bo z?.čelo razdeljevanje po -t kg sladkorja za december, za vse potrošnike. Cena 300 lir za kg. Delitev na odrezek št. 2 živilske nakaznice traja do konca meseca. Proizvajalci morajo izročiti odrezek 33 in 34 polletne nakaznice. podaljšanje razdeljevanja moke. Izredna delitev moke posebnim kategorijam potrošnikov (upokojenci, državni uradniki, privatni uslužbenci itd.), ki bi se morala končati 10. t. m., je podaljšana do konca meseca. Zaplenjen kotel za žganjekuho Davčni oddelek finančnih stražnikov je zaplenil pri Valentinu ^Sturnu v Krminu, ul’ Pavia št. 4, kotel za žganjekuho, ko ie bil ravno v delu. Kotel je financa takoj zaplenila in z njim tudi 60 litrov žganja, lci so ga našli pri preiskavi, dočim so uničili okrog 400 kg tropin, ki so bile pripravljene za uporabo. Policijsko poročilo ve povedati, da je Sturn kupoval tropine in potem kuhal iz njih žganje, lci ga je prodajal svojim klientom. Tudi njegov brat je baje prodal nekaj žganja in zato so oba prijavili sodišču, da jima naloži predpisano kazen. Pravljica o deportirancih ni imela uspeha pred sodiščem - Tatovi bakrenih cevi - Oproščeni zbiralec žitnih zalog - Oboroženi esuli v Ronkah Mnogo hrupa je vzbudila včsraj na goriškem kazenskem sodišču razprava proti 40-letnemu peku Stefanu Viatoriju iz ul. D'Aosta in 35-letneinu Ladislavu Marašu iz Steverjana. Oba sta bila obtožena, da sta 4. maja 1345 zakrivila deportacijo v Jugoslavijo treh Goričanov in sicer: Antona Ballare, Vincenca Malita in Donata Pellegrina. Ti trije so se po nekaj mesecih prisilnega delt v Ajdovščini vrnili domov in takoj prijavili omenjena obtoženca. V prijavi so navedli, da ie Maraš kot pripadnik narodne zaščite na Goriškem vse tri aretiral in to le na izrecni ukaz njg-govega šefa, ki naj bi bil Viatori. Odvetnik Paglilla, ki j e zastopal tožilca, je hotel sodnikom na najostrejši način prikazati krivdo obtožencev, za kar pa ni imel nikakršne utemeljene podlage.. Skliceval se je, kakor je pri takih razpravah običaj, na čustvenost Italijanov v naši pokrajini, mešal in premeša-val je zadevo o deportirancih in za obtoženca zahteval «pravično» kazen. Na njegov govor mu je pa dobro odgovoril odv. Luzzatto, ki je branil Maraša. Dejal je, da ni treba smatrati sa zločin saipo to, kar se je dogodilo v naši pokrajini meja 1945 leta, ampak naj se vsak malo spomni vseh grozot, ki so jih slovenskemu narodu prizadejali Italijani in Nemci. V dvorano so se seveda za to priliko priklatili številni esuli, ki so vsako toliko dali duška njiho-vemu »trpljenju«, katerega se šele sedaj zavedajo. Na to je prevzel besedo odv. Devetag, zagovornik Viatorija, ki je dokazal, da Viatori sedi na zatožni klopi samo zato, ker je eden izmed največjih trgovcev v Gorici in da ga je tja privedla samo nevoščljivost italijanskih soobčanov. Maraš je bil, kakor je tudi njegov odvetnik zahteval, pomiloščen na podlagi amnestije za politične prestopke, Viatori pa vsled pomanjkanja dokazov. Qb zaključku dvorane se je dvorana izpraznila in esuli in drugi vneti branitelji «italianissime» Gorice so šli ogorčeni domov. Viatori bo proti razsodbi vložil priziv z zahtevo, da ga oprostijo, ker ni zagrešil tega dejanja. Nato je bila na vrsti razprava proti 16-letnemu Alojzu Šansonu, 19-letnemu Casasolu Avreliju in 52-letnemu Cardillu Lo Perfido, doma iz Tržiča. Prva dva sta bila obtožena tatvine treh bakrenih cevi na škodo tržiške ladjedelnice, tretji pa neprevidne kupčije istega blaga. Obtoženec Šanson je bil pomiloščen vsled mladoletnosti, proti Casasolu pa sodišče ni postopalo, ker je med tem umrl. Kazen je prejel samo Lo Perfido, in sicer globo v znesku 20 tisoč li^t Zaradi amnestije so ogtostili 46-Ittn^ga Alojza Jonnisa iz Honk, obtoženega, da je leta 1944 nabavil 5.75 stotov iitis in s tem kršil takratni zakon o prehrani. Ze večkrat obsojeni Julij Barat-tini, star 45 let, doma iz Eonk, je moral včeraj zopet pred sodnike. Tokrat se je moral zagovarjati proti obtožbi, da se je preteklega oktobra polastil kolesa, ki ga je Pr‘ njem pustil v varstvu neki Guido Taller. in da so mu ob preiskavi orožniki našli tri vetrihe in samokres. Barattini je znan kot navaden ropar in zato mu ni sodišče včeraj prav nič prizaneslo. Obsodili so ga na 'i leti, 9 mesecev in iQ dni zapora ter 6.800 lir globe, poravnavo sodnih stroškov in zaplembo samokresa. Nato so se morali zagovarjati trije esuli, ki so se nastanili v Ronkah, in sicer: 19-letni Martinolli Mario. 52-letna Fabrutti Ernesta in 26-letni Jaros Alcide, vsi doma iz Pulja. Martinolli je bil obtožen, da ie nezakonito hranil brzostrelko s 40 naboji, Fabruttiieva in Jaros pa vsak svoj samokres. Orožje so jim našli orožniki novembra lanskega leta. Obtoženka se je zagovarjala, da je samokres slučajno našla pod posteljo nekega njenega tovariša, ki pa ga ni več v Italiji. Ostala dva pa sta se opravičevala, da sta hranila gden brzostrelko, drugi pa samokres, da bi se lahko branila v primeru napada njim nasprotnih elementov, ki da jih je takrat kar mrgolelo po Ronkah. Fabruttijeva je bila oproščena vsled pomanjkanja dokazov, Martinolli in Jaros pa sta bila obsojena vsak na 8 mesecev zapora, t§da le pogojna Portorož Cankarjeva proslava Dne il. tega meseca so v Ljudskem domu Portorožani proslavili 30. obletnico Cankarjeve snjrti. Na odru je bila izvešena na rdečem praporu njegova slika in ob njej citati iz njegovih del. Tov. Erna Cesnikova je v obširnem govoru orisala njegovo življenje, njegove misli, težnje in njegovo globoko poznavanje slovenskega naroda. V lepi povezavi odlomkov in njegovih del je, razgrinjala neprecenljiva bogastva Cankarjeve duše. V slikah in recitacijah, naštudiranih z veliko skrbnostjo, so poslušalcem oživeli spomini na borbo, ki jo je Cankar vodil s peresom. Podani so i)ili odlomki iz zbirke «Za križen^«, «Kurent», (("Jakobovo hudodelstvo«, «Kralj na Betajnovi?), Maksov upor proti tovarnarju Kantorju, govor o slovenski kulturi in vsebina in jedro «Hlapca Jerneja«. Tu je tovarišica poudarila med drugim: »Tako se je uprl kmečki revolucionar — hlapec Jernej, ko je prišel do spoznanja, da le z lastno silo, z lastnim uporom pride v kapitalistični družbi do svojin človečanskih pravic«. To je bila pol, katero je že tedaj nakazal Ivan Cankar slovenskemu narodu. Ne z molitvami, ne s prošnjami in čakanjem, :r.arveč z lastnimi žrtvami in borbo bo prišel slovenski narod, narod hlapcev, do svobode in do naroda gospodarjev. Svoj referat je toy. Cesnikova zaključila z besedami: «Naj zapadni svet in vsi razbijači še tako precenjujejo svoje moči, mi gremo z našim naprednim jporom naprej, kot je šel naprej Cankar, s svojo napredno, uporno in revolucionarno besedo!« Sledila je še točka «Oče raš» z ritmičnem izvajanjem, ki ga je naštudirala Vuka Kumarjeva. K. L. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU • ULICA C. BATTISTI 301/a PRITI. - TEL. 70 III. konferenca Komunistične partije STO-ia za Istrsko okrožje Poročilo sekretarja IIP Julija Beltrama Dve zmagi pomorske akademije NAM1KNI TENIS. V nedeljo so igralci namiznega tenisa pomorske akademije iz Pirana odigrali prijateljsko tekmo s člani oficirskega kluba JA v Portorožu. Zanimiva igra se ie končala s prepričevalno zmago dijakov pomorske akademi je, ki so zmagali z rezultatom 5:1 NOGOMETNA TEKMA: V nedeljo popoldan so dijaki pomorske akademije igrali nogometno tekmo v Dajli s tamkajšnjim fizkulturnim društvom, ki so ga v lepi, ostri igri premagali z rezultatom 2:1 (2:0). Za akademijo sta skortirala dijaka Lozar in Borsellino, za domačine je padel gol iz enajstmetrovke, ki jo je povzročil dijak Spetič. Cankarjeva proslava v Kopru Danes zvečer bo v Kopru Cankarjeva proslava v dvorani nad Loggio sa Titovem trgu. Pričetek ob 20. Program bo obsegal govor dr. Pete-rina, recitacije njegovih črtic: Domovina in Moje življenje, pesem: Suita-nove sandale ter odlomek iz prizora Hlapec Jernej. Sodeloval bo tudi oktet prosvetnega društva Oton Zupan-člt Iz Kopra z nekaj pesmimi. S proslavo bomo tudi v Kopru počastili spomin 30. obletnice smrti Ivana Cankarja, največjega znanilca naSe socialistične revolucije. Utrditev vezi in poglobitev bratstva med Slovenci, Italijani in Hrvati predstavlja glavno nalogo KP v Istrskem okrožju Gostovanje SNG iz Trsta V nedeljo je gostovalo SNG v gledališču Allieto v Izoli z Gogoljevo komedijo «2enitev». Predstava je pričela ob 15 in je privabila polno občinstva, ki je, hvaležno za to prvo gostovanje v Izoli, izrazila željo, nai bi zopet kmalu prišli. Včeraj smo v glavnih obrisih podali potek konference in prinesli soglasno sprejete sklepe. Kakor obljubljeno, prinašamo danes najvažnejše točke izpolitičnega poročila sekretarja KP tov. Juliia Beltrama. ((Današnja konferenca delegatov KP STO-ja za Istrsko okrožje poteka v izredno važnem času, ko prevzemamo nove naloge za bodoče leto na vseh področjih gospodarske in kulturne dejavnosti. Zaradi tega mora ta konferenca pretresati zadnje dogodke pri nas v luči novih perspektiv vsestranske utrditve ljudske oblasti.)) Ko je govornik 'orisal zunanjepolitični položaj, pri čemer je poudaril, kako se stotine milijonov ljudi po vsem svetu bore za svojo neodvisnost, svobodo in za to, cta se otresejo zatiranja in izkorišča nja imperialističnia sil, je prešel na domače razmere. #V Jugoslaviji se navzlic vsemu gradi socializem. Ljudstvo premaguje vse težave in zapreke, v zavesti, da gradi sebi in potomcem boljše življenje. Nekateri listi nadaljujejo z napadi na Jugoslavijo in zmerjajo njene voditelje z izdajalci, mesto da bi pustili narode Jugoslavije v miru in bi raje pometali pred lastnim pragom. Ce hočemo bolje poznati položaj Istrskega okrožja, moramo primerjati današnje stanje z onim izpred vojne. V nekem poročilu, ki ga je leta 1939 poslal iz Kopra fašistični prvak svojemu nadrejenemu, je povedana vsa žalostna resnica o takratnem stanju v Kopru in okolici. V tem poročilu lahko beremo, da ie Koper «v mizernem stanju gospodarskega propada, za kar bomo imeli žalostno potrditev v neposredni bodočnosti, ako se ne bodo takoj podvzeli uspešni ukrepi za dvig tega mesta in njegovega okrožja.)) Nadalje poudarja vzroke tega propada, češ da je Trst kot gospodarski in trgovski center s svojo konkurenco vzel vsako možnost razvoja industrije v Kopru. Potem navaja neprestano padanje kupne moči prebivalcev, pomanjkanje ži- vine, pomanjkanje denarnih vlog, zaporo 12 denarnih zavodov in pra- vi dalje, da sili ravno to obupno stanje vsako leto nad 100 ljudi v emigracijo, čeprav so najtesneje navezani na svoje rojstne kraje. Tak je bil položaj v teh krajih pred 10 leti. Zahvaljujoč se dejstvu, da je fašizem doživel poraz in da je borba istrskega prebivalstva proti fašizmu izvojevala v NOB popolno zmago in neodvisnost so bile postavljene osnove, na katerih si danes delovni človek Istre gradi bodočnost. Samo zaradi zmagovitega zaključka oborožene vstaje, ki so jo v Istri začeli komunisti in kot prvo-boritelji vodili, so bili rešeni težki gospodarski problemi, kajti zdrave ljudske sile so prevzele oblast v svoje roke. Vprašanja, ki jih režim zatiranja in izkoriščanja ni zmogel, je rešilo ljudstvo. Priznati je treba, da smo šele na začetku in da bo treba še mnogo truda, prej ko bomo rešili vse naloge, ki smo si jih postavili. Vendar že danes lahko trdimo, da ie dobršen del težav, naštetih v poročilu omenjenega fašističnega prvaka, že rešen.. In ne samo to: dodali smo še nove naloge in jih uspešno rešujemo. Med temi zgraditev cele vrste važnih gospodarskih in kulturnih objektov, nadalje objektov, ki jih predvideva investicijski načrt za leto 1949. Od izvedbe tega načrta je odvisen nadaljnji razvoj tako v gospodarskem kakor v političnem in kulturnem pogledu. Zato je naloga vseh partijskih organizacij, da dajo vse svoje sile za izvedbo predvidenega načrta gradbenih del in zavzamejo pri tem delu prvo mesto na čelu ostalih demokratičnih množic. Od zadnje partijske konference nas loči nekaj mesecev. Takrat smo obračunali z Vidalijevo frakcijo. Odpadlo je nekaj slabičev, ki se končno nikdar niso strinjali z našim delom in z našo linijo. "Ti slabiči so ostali osamljeni in životarijo ter spletkarijo danes proti ljudski oblasti. Na tajnih sestan- j prej uničiti že pridobljene pravice kih sklepajo o nekih stavkah v to-' in se nato v mestni tribuni zopet varnah, zato da bi dokazali, kako boriti zanje. Klepetulja sanja in že je delavstvo proti ljudski oblasti, j danes brusi jezik, kako bo nekdaj kako je nezadovoljno itd. Čeprav nastopil na občinski tribuni in pro-naši delavci še nimajo vsega, kar dajal svojo kramarijo. bi potrebovali, vendar ne naseda- Najjasnejši dokaz o sodelovanju jo tem ne nasedajo, ker vedo, da z imperialisti pa nam kaže skupen se oblast, zlasti ES trudijo, izbolj- j nastop s policijo pri sekvestru ne. šati njihov položaj in ga dejansko tudi z uspehom izboljšujejo. Kako naj bi naši delavci ne spoznali vsega izdajstva po tolikih primerih odkritega sodelovanja Vidalija in njegove skupine z najhujšimi sovražniki delavstva in celo s civilno policijo, ki je še pred nedavnim streljala na delavce. Naštejemo jih nekaj: takoj v začetku so začeli z gonjo proti ljudski oblasti s tem da so si izmišljevali dogodke, ki naj bi pričali o terorju v coni B. Ker ni bilo dokazov, je Vidali zahteval konkretne primere. Ko je nekoč poslal človeka k Jaksetiču, naj mu da podatke o takem terorju v coni B, je ta vzkliknil: «Kaj misli Vidali, da se bom zaletel z glavo v zid, da si jo razbijem in s tem dokažem teror v coni B». Od Vidalija poslan človek še živi in bi poleg tega mogel povedati še marsikaj drugega iz onih časov. To naj bi torej bila poštena in iskrena pomoč partiji, da se vrne na pot internacionalizma. Vidali in njego-gova skupina niso izbirali sredstev pri razbijanju NOB in ljudske oblasti, ki je z velikimi napori premagovala težave in ustvarjala temelje za bodočnost Destradi je v odgovor naši delegaciji ES, ki ie v imenu 13 tisoč članov protestirala na zadnjem nezakonitem kongresu ES, izjavil: «Pometli bomo s temi trockisti, začenši z njihovo delegacijo.® Nadalje poziv demokratičnim množicam, naj dvignejo enojezične izkaznice, ki navajajo italijansko državljanstvo. Znano je, koliko se je v imenu SE Molotov boril za dosego enakopravnosti prebivalcev STO-ja. Danes Vidali v imenu iste SZ uničuje sadove pogajanj štirih pri določanju statuta STO-ja. Torej, naj- katerih privatnih zgradb. S tem ! nastopom se konča vsaka diskusija o dobri veri prj vseh, ki sledijo tej izdajalski skupini imperialističnih agentov. Utrditev vezi in poglobitev bratstva med Slovenci, Italijani in Hrvati predstavlja glavno nalogo naše partije. Izločeni bodo ostali samo oni, dobro znani šovinistični elementi, ki so sovražni ljudski oblasti. Zadnji proces proti teroristični skupini Driolija je razkril, na kakšnih «ideoloških)) osnovah sloni tako imenovani Istrski CLN. Po lastnih izjavah razkrinkanih predstavnikov CLN v našem okrožju lahko spoznamo, da je bila to navadna špijonska organizacija. Pomoč, ki so io ti teroristi dobivali bodisi iz Trsta bodisi direktno od De Gasperijeve vlade, dokazuje, kakšnih elementov in metod se poslužuje reakcija, da bi svetu prikazala stanje v naši coni na način, kakor si ga sama želi. Govorili smo o reakciji med italijanskim elementom, opozoriti pa moramo na sovražnika tudi v krajih, naseljenih s slovenskim in hrvaškim življem. Tu gre predvsem za nekatere špekulante, med katere spada tudi reakcionarna duhovščina, ki skuša z jezuitskim delovanjem rušiti ljudsko oblast. Očitno gre tu za izvajanje navodil, ki jih tej duhovščini daje škof Santin. Naša partija si mora biti na jasnem, da stoje pred njo še velike in težke naloge, ki jih bo lahko uspešno reševala le„ če bo imela jasno perspektivo in ne bo obstala na doseženih rezultatih. Oborožena mora biti z marxistično ideologijo, si jo vedno bolj prisvajati in izvajati dosledno nauke, ki iz te izha- jajo: ne se prevzeti v časih uspe* hov, niti izgubiti zaupanja v časih neuspehov. Tako bo naša partija brez dvoma kos vsem nalogam, ki se bodo pred njo postavile. Svojo sposobnost voditi ljudske množice v borbi za ljudsko oblast, za zgraditev in utrditev ljudske oblasti jc že dokazala. Na tej poti mora vztra-jati na čelu množic za zgraditev boljše bodočnosti. V diskusijo, ki je sledila poročilu tov. Beltrama, je poseglo nad 3Q aiskutantov, med njimi tov. Pe-terin, ki je poudaril, da je v istrskem okrožju zaščitena zakonitost. Vilhar Srečko js govoril' o »zgledih enoletke, ki pomeni dokončno gospodarsko obnovo cone B. Tov, Furlan Dušan se je bavil v svojih izvajanjih Z ideološko vzgojo članstva, ki jo je treba prenesti v prakso na polju revolucionarne borbe. Tov. Živa je označila naloge, ki so zaupane ženam in članicam KP. Za pravilno izvedbo enoletke bo treba izločiti in razkrinkati imperialistične agente, prav tako tudi šovinistične reakcionarje, ki so se vrinili v gospodarske ustanove. Tudi proti kulakom bo treba pndvzeti strnjeno borbo, kajti ravno oni skušajo že sedaj sabotirati gospodarski plan. Tov. Buič je očrtal naloge SIAU, ki jih bo imela pri izvedbi plana. Tov. Vovk pa je podal kratek prerez problemoy in nalog komunistične mladine, ki ima ravno v sedanji dobi svojo posebno misijo. Manian Pospešujmo nove nasede oljk, smokev in trt Oljka uspeva v koprski okolici samo v solnčni legi in bolj v ne preveč hribovitih krajih. Oljka, ki raste bolj na zapadnih legah in ob potokih, divja preveč kvišku. Najbolje ji ugaja laporna zemlja, četudi je nekoliko pomešana z ilovico. V visokih hribih, v senčni legi, v dolini in v ilovici pri nas olika ne uspeva. Tudi smokve so tu pri nas, odkar so oljka in trte. Smokve uspevajo v naši koprski okolici, najbolj pa jim ugaja ilovnata zemlja in senč. na lega. «Torej Vi mislite, da je mogoče napraviti v koprskem okraju mar-sikako izboljšanje?«, vprašam svojega tovariša, ki mi odgovori ! «Da samo recite na pristojnem mestu v Kopru, naj podpirajo nove nasa. de oljk, smokev in trt ter razpišejo primerne nagrade za najlepše nasade in za uspeh jamčim !». za Škropljenje in žveplanje Da so v resnici naši vinogradniki v borbi proti glavnim boleznim vinske loze na mestu, smo spoznali v tekočem letu, ko so morali jponekod 6-7 krat škropiti: vendar uporabljajo večkrat premočna škropiva. Normalno zadostuje trikratno škropljenje in to redkokdaj z več ko 1% raztopino modre galice. Žvepla se prvič, ko poganjki dosežejo višino 20 cm. Drugič žveplamo v času cvetenja in tretjič, ko je že zarodek gotov. pesek ali tina zemlja spojno mesto p!>vrš. zemlje navadna zemlja pesek ali fina zemlja hlevski gnoj pomeian z zemljo drenaža w (c. V /0 ^ w f, H < 'm. mu »I 4* 'I* \t; "l (o mitmm f„. f*. >* \ Kako sadimo trte apljenke (pesek ali tina zemlja, spojno mesto, površina temi Je, navadna zemlja, pesek ali fina zemlja, hlevski gnoj pomešan z zemljo, drenaža) Kako postavimo latnlk Vinarske zadruge Omenili smo že tipizacijo vin in modernizacijo naših kleti. Po-edinec pa more v tem primeru le malo ukreniti. Potrebna so denarna sredstva in strokovna izobrazba. Nai kmet je dober vinogradnik, toda slab kletar in zato se mora povezati v močno organizacijo, da pride do sredstev, s katerimi bo omogočeno izboljšanje kakovosti vin. To s j vinarske zadruge. Le z združevanjem bomo prišli do modernih kleti, v katerih se bodo na enoten in odgovarjajoč način predelavala naša vina v tipična vina, kakršna zahtevajo tržišča. Ameriške podlage in najpriporočljivejše vrste plemenite trte Po napadu ameriške uši (filoksere) so začeli precepljati trte na ameriške podlage. Od vseh doslej preizkušenih divjakov so se iska-zale našemu terenu najbolj odgovarjajoče naslednje vrste: 1. Kober 5 B B, 2. Rupestris du lot, 3. Berlandieri X Riparia 420 A. 1.) KOBER 5 BB je vrsta, vpeljana k nam pred 20 leti. Bitne karakteristike tega divjaka so: proizvaja mnogo lesa, kar je za vinogradnika velike važnosti. Cepiči se na njem radi primejo (rajši nego na ripariji). Podvržen je prav malo bledici. Ne poganja iz podlage •in cepljenkam ne odpada cvetje (cascola). 2Iahtne sorte na tej podlagi obrodijo kmalu in dobro ter dajo relativno dosti več sladkorja. Prenese do 70% apnenca. 2.) RUPESTRIS DU LOT je manj priporočljiva sorta, ker rada poganja iz podlage. Je zelo podvržena odpadanju cvetja. Cepljenke na tej podlagi dajo manjši odstotek sladkorja kot cepljenke na kobru. Prenese le do 30% apnenca. Priporoča se le za ilovnate ali suhe višinske predele, tam, kjer se ne obnese kober. 3.) BERLANDIERI X RIPARIA 420 A je priporočljiva za ilovnata zemljišča podvržena suši. Prenese do 40% apnenca. Cepljen, ke na tej sorti so zelo produktivne in tudi kvalitetno dobre. Traja več let kot kober. Zaradi teh dobrih lastnosti je z uspehom uvedena in razširjena v bujskem okraju. Glede odpornosti proti trsni uši so vse tri vrste enako dobre. Trsni material moramo vzgojiti v trsnicah, ki morajo biti poverjene strokovnjakom. Pri nas pride za vzgojo podlag predvsem v poštev trsnica v Celegi pri Novem gradu, v kateri bomo prihodnje leto pridelali 500.000 ključev. To produkcijo moramo zvišati na milijon ključev, za kar so vse možnosti. Omeniti je. da podlage, ki jih kmetje vzgajajo sami doma, ponajvečkrat ne odgovarjajo. Rozge (poganjki) na teh trtah so slabe in zakržljavele, ker se trte nikdar ne očistijo pravilno. Ameriške trte uporabljajo nekateri kmetje kot nekako ograjo za zaščito posestev. Samo ob sebi umevno, da ta material kvalitetno ne odgovarja. Z druge strani pa moramo opustiti Žlahtna istrska vina na gospodarski razstavi v Kopru vzgojo divjakov brez podlage. Ne smemo namreč pustiti poganjke, da plezajo po tleh* ker to škoduje normalnemu razvoju trt samih. (Se nadaljuje). PR06RAM OSVOBODILNE FRONTE slovenskega naroda za Tržaško ozemlje Objavljamo dokončno besedilo Programa in Organizacijskih načel Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje, kakor jih je sprejel njen glavni odbor na svoji seji dne 24. novembra t. I. V težki in krvavi osvobodilni vojni proti nacifašističnim okupatorjem svoje domovine, ki jo je slovenski narod — strnjen v svoji Osvobodilni fronti pod vodstvom Komunistične partije Slovenije — bil in zmagovito dobojeval maja 1945, so zdrave sile slovenskega naroda za vedno prekinile s svojo hlapčevsko preteklostjo in odločno stopile na pot svobodnega odločanja o svoji usodi ter se z graditvijo svoje socialistične domovine vključile v svetovni tabor naprednih demokratičnih sil z ljudsko— demokratičnimi državami in s Sovjetsko zvezo na čelu. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je v osvobodilni borbi preoblikovala slovenski narodni značaj, ki se po zmagi nad nacifasizmom in notranjimi izdajalci oblikuje v značaj novega človeka, kar daje slovenskemu narodnemu občestvu nove značilnosti predvsem to, da so v njem dokončno prevladale re-volucionarno-napredne sile slovenskega naroda. Napredna vsebina Osvobodilne fronte je omogočila in omogoča, da se v obrobnih predelih slovenskega naroda. kjer je slovenski živelj v zgodovinskem stiku z manjšinami madžarskega, nemškega, avstrijskega in italijanskega naroda, na tej napredni osnovi ustvarja brat sko sožitje med narodi, ker predstavlja neprecenljivo vrednost za utrjevanje in poglabljanje demokratičnega in protiimperialističnega gibanja v skladu z interesi svetovnega demokratičnega gibanja s Sovjetsko zvezo na čelu ter pomeni hkrati konkretno pomoč predvsem naprednim demokratičnim silam nemškega (avstrijskega) in italijanskega naroda. 1. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje ugotavlja, da mirovna pogodba z Italijo ni rešila narodnostnega vprašanja na STO-ju prebivajočih Slovencev; da je z narodnostnega stališča položaj tržaških Slovencev še vedno na osvobodilni stopnji njihovega narodnostnega razvoja in da je zaradi tega zedinjenje vseh Slovencev Se nadalje ideal tudi na STO-ju prebivajočih Slovencev. 11. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je dosledni čuvar pridobitev narodno-osvobodilne borbe, ki so plod brezprimernega junaštva in žrtev vsega slovenskega naroda, in smatra, da ie najtesnejša povezanost s slovenskim narodom — živečim in prosto se razvijajočim v svobodni domovini — življenjske važnosti za narodnostni obstoj in za gospodarski, socialni, politični in kulturni razvoj slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju. III. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje varuje enotnost slovenskega lj udstva na Tržaškem ozemlju kot neprecenljivo in nenadomestljivo zgodovinsko pridobitev osvobodilne borbe slovenskega naroda. IV. Osvobodilna fronta slovens kega naroda za Tržaško ozemlie izjavlja, zvesta tradicijam osvobodilne borbe za narodnostno in socialno pravičnost, da bo dosledno branila v skupni borbi proti fašizmu skovano slovansko-italijansko bratstvo, ki preko Slovansko-italijanske antifašistične unije združuje Slovence, Hrvate in italijanske demokratične množice v njihovi skupni borbi za demokratične in človečanske ideale in ki predstavlja nujno osnovo za rešitev vseh vprašanj političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja v okviru Tržaškega'ozemlja in v duhu politične in nacionalne strpnosti ter bratskega sožitja med vsemi tremi na tem ozemlju živečimi narodnostnimi skupinami V■ Osvobodilna fronta slovens kega naroda za Tržaško ozemlje sprejema ustanovitev STO-ja, kakor jo določa člen 21 mirovne pogodbe z Italijo, pri tem pa poudarja zavestno žrtev, ki jo slovensko ljudstvo tega ozemlja s tem prispeva k utrditvi miru v svetu. VI. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje naglasa, da bo ~ skladno z določbami stalnega statuta STO-ja — vsestransko razvila svojo dejavnost za uresničenje narodnostnih, gospodarskih, socialni h, političnih in kulturnih pravic slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju ter vedno dosledno branila načelo o narodnostni in jezikovni enakopravnosti. VII- Osvobodilna fronta slovens kega naroda za Tržaško ozemlje zagovarja načelo o svobodi govora, tiska, mišljenja, veroizpovedi, združevanja in zborovanja; hkrati pa naglasa, da se bo v Interesu demokratičnih svoboščin najostreje borila proti vsem ostankom fašizma ter novo nastajajočemu fašizmu, ki ga Imperializem vedno znova poraja. Vlil. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za TržaSko ozemlje icer Ščiti in pospešuje zdravo zasebno gospodarsko pobudo, a »oudarja. da mora biti ta zgodovinsko opravičena le, kolikor vojo zasebno korist podreja višjim interesom gospodarske in ocialne pravice delovnega ljudstva. Zato se bo borila proti go-podarskemu zasužnjevanju po finančnih monopolih, ki podre-a jo splošne gospodarske interese brezmejnemu izkoriščanju sega prebivalstva, predvsem pa delovnega ljudstva in ga tirajo gospodarsko in politično odvisnost od zunanjih imperiali- tičnih sil. < IX. Skladno z določbami stalnega statuta STO-ja in zvesta voji napredni vsebini bo Osvobodilna fronta slovenskega na-oda za TržaSko ozemlje — v okviru javnega življenja STO-ja - razvila svojo dejavnost v sledečih smereh: LJ POLITIČNO: 1.) za dosledno obrambo politične in gospodarske neodvis-osti STO-ja ter proti vsakršnim poskusom imperialističnega mešavanja v njegovo notranje življenje; 2.) proti vsem poskusom gospodarskega in političnega rotiranja enotnosti STO-ja, pri čemer se bo dosledno borila za hranitev gospodarskih, socialnih, političnih in narodnostnih ridobitev delovnega ljudstva na jugoslovanskem zasedbenem lodročju STO-ja; 3.) za demokratizacijo vsega javnega življenja na STO-ju in a uveljavljanje demokratičnih svoboščin — skladno z določ-iami stalnega statuta STO-ja; 4 ) za čim demokratičneiso obliko ustavno pravne ureditve ITO-ja; 5). za dosledno izvajanje enakopravnosti žena na vseh >odročjih javnega življenja na STO-ju; 6.) za dosledno izvajanje načela o narodnostni in jezikovni inakopravnosti■ J GOSPODARSKO: 1.) za dosledno obrambo tržaške industrije, katere obstoj rt razmah sta v življenjski odvisnosti od razvoja natega aledja; 2.) za dosledno krepitev in pospeševanje naravnega trgo-inskega prometa z državami natega zaledja; 3.) za dosledno krepitev in razvoj tržaškega pomorstva v skladu z vlogo, ki jo ima Trst kot pomorsko-prometno pristanišče za vse zaledne države; 4) za zaščito delavstva, njegove stalne zaposlitve in dviganje njegove življenjske ravni; 5.) za zaščito interesov delovnega kmeta; 6.) za zaščito tržaškega malega in srednjega trgovskega sloja; 7.) za zaščito tržaškega obrtništva; 8.) za nacionalizacijo tržaške industrije ter drugih gospodarskih in finančnih ustanov (bivše lastnine italijanske države), ki so po mirovni pogodbi z Italijo last STO-ja. CJ SOCIALNO: 1.) za ustrezno soodločanje sindikatov v podjetjih in na vseh področjih javnega življenja; 2.) za ureditev in izpolnitev sodobnega sistema socialnega zavarovanja, ki naj delovnemu ljudstvu uzakoni priborjene pravice in delavstvu mezde, ki ustrezajo sodobni življenjski ravni; 3.) da se ženski delovni sili za enako delo zagotovi enako plačilo; 4-) da se uredi mladinsko skrbstvo in vajencem zagotovi možnost strokovne izobrazbe ter odpravi izkoriščanje vajenske delovne sile. C.) KULTURNO: 1.) za dosledno spoštovanje pravice slovenskega jezika na upravnem, sodnem in ostalih področjih javnega življenja; 2.) da se dosledno izgradi in izpopolni slovensko šolstvo in vsakemu nadarjenemu državljanu zagotovi možnost srednje — in visokošolske izobrazbe ne glede na njegovo narodno pripadnost; da se Slovencem zagotovi pravica, da samostojno odločajo o slovenskem šolstvu na Tržaškem ozemlju in ga samostojno upravljajo; 3.) za nemoten kulturno-prosvetni razvoj slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju; 4) da se Slovencem na Tržaškem ozemlju v skladu z njihovimi potrebami zagotovijo primerni prostori (gledališča, prosvetni domovi itd.) in se tako omogoči popoln razmah slovenskega kulturnega življenja na STO-ju. Organizacijska načela Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje Clen 1. IME, SEDEŽ IN PODROČJE ORGANIZACIJE. Ime organizacije: Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. Sedež organizacije: Trst. Področje organizacije: Svobodno tržaško ozemlje. Clen 2, ORGANIZACIJSKA STRUKTURA OSVOBODILNE FRONTE. Osnovne organizacijske edinice Osvobodilne fronte so terenski, krajevni odnosno sektorski odbori, ki so povezani v okrajne odbore, ti v okrožne odnosno mestni odbor in slednji v glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje- Clen 3. Clan OF more postati vsak Slovenec, ki prebiva na Tržaškem ozemlju, ki se ni pregrešil zoper narodno čast in ki sprejme program in osnovna organizacijska načela OF ter dela za ostvaritev programa, osnovnih načel in sklepov nadrejenih organov. V Osvobodilni fronti so lahko tudi množične organizacije, če sprejmejo program in osnovna načela Osvobodilne fronte. Clan OF postane, kdor zahteva člansko izkaznico OF pri terenskem odnosno krajevnem odboru. Članstvo OF se pa izkaže s člansko izkaznico. Clen 4- PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OSVOBODILNE FRONTE. 1.) Člani Osvobodilne fronte imajo pravico: a) voliti in biti voljeni v vse organe Osvobodilne fronte; b) prisostvovati kot delegati kongresom, skupščinam, konferencam in sejam ter kot člani množičnim sestankom; c) predlagati, razpravljati in sklepati o vseh predlogih. 2.) Dolžnosti članov OF so: a) redno plačevati prispevke, katerih višino določi izvršil-ni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje: b) širiti program in osnovna načela OF ter z njimi seznanjati javnost; c) izvrševati sklepe organov Osvobodilne fronte. Clen 5. SREDSTVA ORGANIZACIJE Sredstva organizacije so: a) članarina, b) prostovoljni prispevki, c) darila in volila. Clen 0. ORGANI ORGANIZACIJE. Organi organizacije so: a) terenski odbor. b) krajevni odnosno sektorski odbor, c) okrajna skupščina, č) okrajni odbor, d) okrajni izvršilni odbor. e) mestna odnosno okrožna skupščina, f) mestni odnosno okrožni odbof, g) mestni odnosno okrožni izvršilni odbor, h) kongres, 1) glavni odbor, j) izvršilni odbor, k) tajništvo. Clen 7. Kongres Osvobodilne fronte Je vrhovni organ. Voli glavni odbor in ta izvršilni odbor. Sklicuje se najmanj vsako drugo leto po sklepu izvršilnega odbora ali na zahtevo najmanj 1/4 članov OF . Glavni odbor sestoji iz 45 do 65 članov; je vrhovni organ med zadnjim in naslednjim kongresom; njemu je odgovoren izvršilni odbor za svoje delo. Izvršilni glavni odbor sklicuje odbor najmanj vsake tri mesece s svojim sklepom ali na zahtevo ene tretjine članov glavnega odbora. Izvršilni odbor sestoji iz 15 do 21 članov; od teh so eden predsednik, dva podpredsednika in dva tajnika. Tajništvo sestoji iz predsednika, obeh podpredsednikov in obeh tajnikov. Clen 8. Mestna odnosno okrožna skupščina voli mestni odnosno okrožni odbor, ta pa mestni odnosno okrožni izvršilni odbor. Mestni odnosno okrožni odbor sestoji iz 30 do 45 članov, mestni odnosno okrožni izvršilni odbor pa iz 10 do 15 članov Okrajna skupščina voli okrajni odbor, ki šteje od 20 do 30 članov in ki izvoli iz svoje srede okrajni izvršilni odbor, sestavljen iz 7 do 12 članov. Na krajevnih odnosno sektorskih m terenskih sestankih članov OF se volijo krajevni odnosno sektorski in terenski odbori, ki štejejo 5 do 10 članov. Clen 9. Kongres in skupščino sestavljajo delegati, ki so izvoljeni v ustreznem razmerju na terenskih odnosno krajevnih sestankih članov OF. Clen 10. Izvršilni odbor OF sklicuje po potrebi konference ali posvetovanja ter zbore aktivistov OF, Clen 1L Pri glavnem odboru OF se lahko po potrebi ustanovijo razne komisije, katere vodijo delo organizacije OF na posameznih področjih. Clen 12. Razen terenskih, krajevnih odnosno sektorskih sestankov so vsi organi OF sklepčni, če je prisotnih več kot polovica upravičencev. Sklepi se sprejemajo z navadno večino glasov prisotnih. Clen 13, Organi OF so v svojem delokrogu samostojni v sprejemanju sklepov, s katerimi se ustvarjajo smernice za kongres in druge nadrejene organe. Clen 14- KAZNI. Za dejanja, ki škodujejo ugledu ali ki so kakor koli v nasprotju s programom OF. se smejo izrekati disciplinske kazni vštevši izključitev. Izključitev lahko predlaga kateri koli organ; izvršna pa postane šele, ko jo odobri izvršilni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. Proti sklepu o izključitvi je dovoljena pritožba na glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. ITVO VZTRAJNO ZANIMANJE I avstrijskih krogov za Trst L- Avstrijski gospodarski tednik «Die intemationale Wirtschaft» prinaša dne 4. t. m. članek izpod peresa dr. Siegmunda Solwis-a, višjega funkcionarja avstrijske vlade, pod naslovom «Avstrijske Želje za izpopolnitev tržaškega pristanišča. Avtor obravnava vlogo Trsta v avstrijski zunanji trgovini, ki ga imenuje «naravno pristanišče Avstrije» in poudarja, da je danes važnost naše luke za avstrijski promet velik. Povojni razvoj sili Avstrijo, da išče novih tržišč. Zlasti tudi vsled malega pomena za avstrijski uvoz in izvoz, ki ga ima danes Nemčija. Zato je prekomorski izvoz in uvoz mnogo važnejši. Kakor vse kontinentalne države, ima tudi Avstrija potrebo po raznih pristaniščih za svoj tranzit. Zanj tekmujejo danes razen baltiških luk še Hamburg, Bremen, Rotterdam, Antwerpen, francoska pristanišča in tudi Genova, Benetke, Trst in Reka. Trstu je mogoče uspešno tekmovati le s prednostmi prevoza, ki so tehničnega značaja. Pot do Trsta vodi preko raznih držav in prav toliko carinskih mej z vsemi težavami glede transporta, tarif in blagovnih manipulacij. Zato je treba napraviti vse, da se take težave odstranijo. Cimprej je potrebno sestaviti nove tarifne pravilnike — zaključuje dr. Solwis— in izdati primerne odredbe tehničnega in ekonomskega značaja, ki bi dosedanje formalnosti v pogledu prometa skrajšale. Zanimivo, da se je pred dnevi dunajski «Verkehr» pritoževal nad tržaško železniško upravo, češ da menja razne pravilnike in tarife, tako da jih izobesi na oglasne deske na tržaških postajah, ne da bi o tem takoj obvestila zainteresirane kroge, v tem primeru avstrijske. Prav primerno bi bilo, da bi se «odbor za promet®, ki posluje pri Zbornici za TOL reorganiziral tako, da bi bi- li v njem tudi zastopniki železnic in špediterjev držav, ki prometu-jejo preko Trsta. Valutne težave celo v Južnoafriški zvezi Po vojni, pa tudi med vojno samo, je izvršil britanski kapital velike investicije v južnoafriškem gospodarstvu. Britanci so že na splošno govorili o Južni Afriki kot o drugi Angliji, industrializacija je naglo napredovala. Zdaj pa nenadoma prihajajo vesti o najrazličnejših omejitvah v gospodarstvu. Kaže ,da so povzročile težave plačilni bilanci Južnoafriške zveze bodisi notranje prilike s porazom anglofila Smutsa pri volitvah in z okrepitvijo avtonomistične struje (čemur je odgovorila Anglija z omejitvijo priteka kapitalov), bodisi tudi neizpolnjena pričakovanja glede izvoza v področje funta in dolarja. Pred kratkim so morali znatno omejiti celo potovanja Južnoafričanov v države s trdo valuto zaradi zmanjšanja zlatih rezerv. Takšno zmanjšanje rezerv zlata vpliva negativno tudi na trgovinske odnose s tujino. Zlate rezerve Unije znašajo danes komaj 56 milijonov funtov ali polovico manj kakor pred letom dni. Odtok je moral kriti primanjkljaj plačilne bilance. Znaki krize tedaj postajajo vse pogostejši celo v dominionih, o katerih bogastvu do pred kratkem ne bi kapitalistični ekonomisti dopuščali najmanjšega dvoma. Treba pomisliti, da je Južnoafriška zveza bogata z žlahtnimi kovinami, dragimi kamni, rudami itd. P Vii f' Nemški tranzit le preko Rotterdama inAntwerpna Iz Bruslja poročajo, da je bil te dni sklenjen dogovor med holandskimi oblastmi in upravo Biconi-je, po katerem bosta obe navedeni holandski pristanišči služili kot edini luki za ves zapadno-nemški tranzit bodisi blaga ER? kakor tudi ostalega uvoza in izvoza. Dogovor je končno veljaven in je s tem borba raznih pristanišč za nemški promet končana. Madžarski izvoz z letali Po primeru Češkoslovaške, ki izvaža tekstilno blago v Turčijo in v dežele Bližnjega vzhoda z letali, bodo tudi madžarski krogi preizkusili možnost izvoza perut-! nine po zračni poti, da bi tako povečali odkup v tujini. Take po' šiljke bodo odpremili zlasti V CSR in v Anglijo. Pristojni budimpeštanski krogi tudi izjavljajo, da skladišča ma? džarskih tvornic stekla, usnja, ke-i mičnih izdelkov in lesne industrije trenutno razpolagajo z veli-' kimi viški blaga. Zato bodo skuša- li pospešiti izvoz zlasti proti Bližnjemu vzhodu. Razen tega pa bo letošnja obilna letina omogočila tudi povečati izvoz poljedelskih proizvodov in živil. V T 1 ks mm (Pred premiero Cankarjevih HLAPCEV") Izidor Cankar poroča v opombah k Cankarjevim »Hlapcem® (Zbrani spisi, XIV, 304), da je to delo nastalo v jeseni 1. 1909, ko je bil Cankar v gostih pri sarajevskem nadškofu Stadlerju. Kaj je hotel Ivan Cankar s tem delom dati Slovencem, je povedal jasno v svojem pismu Schwentnerju 10. septembra 1909: «Naredil sem veren portret naših sedanjih nad vse umazanih političnih razmer®. Dne 26. oktobra pa mu je pisal: »Ta drama je faktično moje največje delo. Delal sem na nji intenzivno cele tri mesece, zato pa je zgrajena iz kamna®. V knjigi so »Hlapci® izšli konec januarja 1910. Ko se je v 19. stoletju razvilo tudi med Slovenci strankarsko življenje, je avstrijski imperializem zlorabljal tudi to in netil med Slovenci razdor in sovraštvo. Vse javno življenje v Avstriji je stremilo za tem, da bi se posebno slovanski narodi z notranjimi spori slabili in bi jih nemški imperializem laže izkoriščal. Med Slovenci so tej tuji težnji najbolj podlegali konservativci, pozneje klerikalci. Njih geslo »Vse za vero, dom, cesarja® se je zlorabljalo v domačih razprtijah zoper narodne in zavedne Slovence in je hotelo zasužnjiti ves narod tuji vladavini. V Cankarjevi dobi je bila borba med klerikalci in liberalci tako strupena in grda, da je mrtvila kulturno življenje. To nizkotno strankarstvo je kvarilo značaje in poniževalo slovenskega človeka V «hlapca». Socialistična stranka se je odločno borila zoper te poniževalne razmere, skušala je organizirati delavstvo in mu vliti zavest človeškega dostojanstva v borbi za osebno, narodno in družbeno svobodo. Najbednejši stan, ki je bil žrtev tega omejenega in ponižujočega domačega strankarstva v Sloveniji, posebno na Kranjskem, je bilo učiteljstvo. V šolski politiki sta se borili in izpodrivali obe najmočnejši stranki, liberalna in klerikalna. Učitelji, ki bi se bili radi izognili večnemu premeščanju jz strankarskih razlogov, niso smeli imeti svojega političnega prepričanja, paziti so morali, da se ne zamerijo stranki, ki je v njih kraju vedrila in oblačila. Najtežje je bilo njih stališče ob volitvah. Kdo bo zmagal? S kom naj volijo? Kako naj pravočasno presedlajo, če zmaga druga stranka? T.o so bila zanje življenjska vprašanja. Take razmere so morale roditi vetmjaške neznačajneže, ljudi brez trdne hrbtenice, vzgojitelje brez vsakega lastnega prepričanja, prave kulturne in človeške ničle, omejene kruhoborce, skratka - hlapce. In ker je učiteljski stan eden najvažnejših, tisti, ki vzgaja nove rodove, bi prav ta stan ne smel biti hlapčevski. Te žalostne razmere so Cankarja iz-podbodle, da je zagrabil peščico ljudi, tri učitelje in učiteljice, z nadučiteljem na čelu, in razpredel na odru njih klavrne usode. Okoli teh usod je razpostavil malomeščanske predstavnike o-beh strank: župnika, župana, krčmarja, zdravnika, poštarja in nekaj manjših, a ne manj važnih moških in ženskih figur. V drami je precej socialnega realizma. Kos slovenskega življenja je zvesto in spretno izrezan iz resničnosti in postavljen na oder v vsej njegovi nazornosti, izrazitosti in barvitosti. Dejanje se spretno zapleta in razpleta. Nositelj Cankarjeve glavne misli je Jerman, ki se mu iz ljudstva vredno pridružuje kovač Ka-lander. Vpletenih je še nekaj stranskih, Cankarju ljubih motivov. Vsebina drame je preprosta. 2upanova Anka se odvrača od resnega Jermana, ko se ob volitvah naprednim učiteljem majejo tla pod nogami. Poštar prinese črno vest, da ie zmagala župnikova stranka. Vsi, razen Jermana, se nato klanjajo župniku. Nadučitelj trebi napredne pisatelje in pesnike iz šolske knjižnice. Župnik začrta učiteljstvu novo pot: učitelj bodi pokoren hlapec. Le Jerman se postavi po robu: «Besede so bile dolge, u-kaz pa je bil kratek: postavi se na glavo, kakor velevata vreme in čas. Ali jaz ostanem rajši na svojih poštenih nogah®. Ne mara biti danes bel in jutri črn, kakor ukazuje gospodar. Odklanja zahtevo, da bodi koleno ne od kosti, temveč od testa, zato da klekne sredi ceste v blato, če je prilika In ukaz. Jerman pozna slovensko zgodovino in opravičuje z njo slovensko hlapčestvo: «Zdaj pregledujem zgodovino protireformacije. Takrat so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica pa je pobegnila. Kar je ostalo, je bila smrdljiva drhal. In ml smo vnuki svojih dedov®. Podobno toži Ka-lander: «V naših krajih je malo mož, pa še tisti so le s težavo; za nas je Bog najprej babo ustvaril, dedca pa iz njenega rebra®. 2upnik obišče Jermana, ponovi mu: »Hlapec bodi hlapec in poslušen gospodarju® in ga svari pred posledicami, če se ne vda. Toda Jerman se dvigne v vsej svoji veličini: «Pokazali ste mi. kaj je moj posel — iz hlapcev napraviti ljudi®. 2upnik znova svari: «Namerili ste se hlapce v ljudi izpreobračat; pot je težavna in gre v kolobarju, nikoli je ne boste premerili do konca... nihče je še ni». Toda Jerman ne klone: «Pa če je ne premerim do konca — hodil sem, kamor je držala moja pravična pot®. In ta pot drži na ljudski shod s Kalan-dfom, kjer oba pobijata neumnost: «Hlapci, ki so se radovolj-no prodali, a so bolj goreči od gospodarja samega... Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar sc menja, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!® V pretepu je Jerman ranjen. Kalander ga reši. Jerman se poslavlja, omahuje, a zmaga v sebi. Z Lojzko odide v novo življenje, v novo borbo. »Hlapci® so ostra satira na resnične slovenske razmere, ki so Cankarja žalostile in dražile, da se jih je lotil prav tako temeljito kakor v igri «Za narodov blagor® in v «Pohujšanju». Ošvr-kal je brezznačajnost slovenske inteligence. Kritike o «H]apcih» so bile vsakovrstne. Slovenski Narod je pisal: »Cankar dokazuje v svoji drami, da smo Slovenci narod brez značaja in brez prepričanja, narod hlapcev, ki je na prodaj vsakemu in se da zasužnjiti, kakor kdo hoče®. V Ljubljanskem Zvonu je dodal A. Dolar: »Cankar je zopet posegel v sršenovo gnezdo, ali kakor se utegnejo drugi izraziti, visoko je zavihtel bič in opleta z njim neusmiljeno na vse strani... Cankar se je spravil na domačo, pristno slovensko politiko, kakor se prede pred našimi očmi... gledali jo bodo skozi politične naočnike in drug na dru- UKEDNISTVU: ULICA MONTECCH1 »t. 6, III. nad. - Telefon St 93-OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18, teL 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm •808. — UPKAVA: ULICA K. MANNA St. 29 — Telefonska Številka 8351. I NAKOCNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugoltr; FLRJ: 85, 165, 330, 650 din. višine v Širini 1 stolpca: trgovski 40, ftnančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. | Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnika, Trst ll-t'74; za FLRJ: »Primorski dnevnik®, uprava: Ljubljana 6-90601-19 Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. gegg kazali. In Cankar je že P0* skrbel, da lete udarci na ob* strani, medtem ko je svoj lastni politični nazor le od daleč na* mignil®. Dom in svet se je jezili da j.e to »persiflaža učiteljstva* kakršne bi ne smelo mimo pr®^ nesti, ako bi imelo splošno več časti v sebi®. Slomškova zveza J® protestirala v imenu klerikalnega učiteljstva in zahtevala od vlade* da mora uprizarjanje »Hlapcev* prepovedati, kar se je res zgodi* lo v februarju 1910, ko je vladna cenzura našla j: drami 62 spo* tekljivih mest. »Slovenec® je oz* načil knjigo kot beraško, č» da »vzbuja samo pomilovanje, da je Cankar tako naglo in globoko umetniško propadel in osirotel na mislih in celo v dikciji*. ^ Učiteljskem tovarišu je Ferdo Plemič delo zmerno pohvalil* »Umotvor je naravnout pisan 23 oder; igrali pa ga menda ne bo* do tako hitro kje zaradi stran^ karskih ozirov... Poznam tudi jaZ učitelje — sošolce, prave liberaP ne Rodomonte, ki so ob prveid vetru potegnili plašč po drugi strani... Generalizoval pa nihče ne bo teh učiteljskih tipov 'z »Hlapcev®. Imamo med nami tu* di mož, ki jim zabeljeni žganci niso istovetni z nazori®. Znova )a »Slovenec® mahnil po delu me' neč, da «sme »Hlapce® z niim® vestjo smatrati za zadnji kamen na Cankarjevi umetniški P°tu Rdeči prapor je pribil: »Razmer® med Slovenci so res tako klavr* ne, kakor jih slika Cankar-vrhunec pesniške objektivnosti Je pa dosegel z ustvaritvijo svojega junaka®. Za A. Prepeluha so bil* «Hlapci» v Naših zapiskih «nasa najlepša socialna drama®. Cafi' karju je bilo vse to v velik® umetniško tolažbo, kakor je Pr‘* znal prijatelju Lojzu Kraigherju 2.72.1910: «Gnusna in ogabna P®* lemika. ki se je vnela zaradi »Hlapcev®, mi je znamenje, da sem verno risal®. Poleg «Hlapcev» je' še več dru* gih Cankarjevih del takih, da 3e njih kulturni in občečloveški P0' men danes še vedno prav lak° aktualen, kakor je bil v njegovih dneh. Zato ni Cankar v teh tri-desetih letih po svoji smrti PraV nič zastarel. Prav to je znak ne" smrtnosti njegovih del, prav to j® znak njihove notranje sile in visoke umetniške cene. A. BUDAL - - ...................—-s*'