čine Logatec, 10. september 2008, letnik XXXIX, št.
Komet -
imenovan Matičič
v
Zupan sredi četrtega mandata
Najstarejši gasilci na Notranjskem
Marko Smole -predsednik Slovenskega I konzularnega zbora
Dvajsetič Kmečki praznik
volitve 2008
»Notranjci« -spet najboljši
»Notranjska« pod Triglavom in na njem
Dr. Ivan Merla biseromašnik
Leopold Petkovšek zvest »Franji«
anove urice
a
Nespodobno življenje
Urad za varovanje konkurence je ugotovil, da so naša elektrodistribiu ijska podjetja z »usklajenim ravnanjem« od k januarja letos opeharila gospodinjstva za 6%. Elektrodistribucijska podjetja pa odločno zavračajo trditev, da so se usklajeno dogovorila za dvig cen elektrike. In glej čudo: brez medsebojnega dogovora so vsa podjetja dvignila cene elektrike natanko za 6%. Kakšna neverjetna naključja, ki jih ne zmore ne ta urad ne ona agencija, niti parlament. Prava sreča tedaj, da se parlamentu izteka rok uporabe.
Bliža se torej čas izbire med ponudbo, ki nam jo ponujajo stranke s svojimi kandidati, ki si želijo blagodati poslanske službe in plače (ki so si jo konec leta 1992 pomnožili s štiri-kratnikom, in potem se čudijo, če se z njimi vztrajno uravnavajo zdravniki, sodniki, šolniki, akademiki, celo policaji, vojščaki in cariniki na Kolpi...) Skratka, vse stranke, kol pravijo, bodo reševale ključne probleme. Verjamemo, čeprav ne povedo, s katerim ključem se bodo lotili ključnih problemov. Ni čudno tedaj, če kandidatom toliko bolj uhajajo sladkohcscdnc obljube o lepši in celo pravičnejši prihodnosti, v kateri bodo ponižani in raz-
žaljeni uživali višjo kakovost življenja. Samo voliti bo treba njih in nikogar drugega! A, ja. /a, že slutim ugovore, češ da gre pri ponižanih in razžaljenih za pretiravanja'! Prav nobenega pretiravanja, prosim vas! Namreč: eden od pomembnih osivelih velmot nam je namreč naznanil, da »zdaj živimo slabše«! Torej, dragi moji,   na boljše, kajpak!
No, daje treba živeli če že ne boljše vsaj spodobno, nas prepričuje tudi Kari Erjavec, predsednik DeSI/S in obrambni minister, ki je prepričan, da 1000 evrov zagotavlja upokojencu spodobno življenje. Ja, to že! Ali dragi moj. minister in predsednik stranke upokojencev, pri nas živi nepregledno število upokojenskih parov s 1000 in manj evri na mesec - Torej živijo nespodobno življenje, dokler se ne utrudijo do onemoglosti.
Pač, premnoge upokojence utruja nespodobno življenje. Naši ljubi poslanci pa so se utrujali s pokrajinami, dokler se niso tolikanj utrudili, da od le utrujenosti pokrajin ne bo. Do 21. septembra jih ne ho.
Po 21. septembru />a tako slišimo ne bo več tako. kot je bilo.
Urednik
m
n
s
o
Vi
n
Naravnost iz županove pisarne
Prostorske rešitve za vrtce in šole
V   Rovtah so urejeni prostori /a dodaten oddelek tamkajšnjega otroškega varstva v pri-I  vatni hiši.
Wf   '" ^^^H   Na    Iržaški    I OS (Sta-
tf ra sodnija) pa bo stekla
gradnja vrtea, /a kar so j& projekti žc pripravljeni;
' občina pa se bo priglasila
Župan Janez Nagode za pridobitev razpisanih
sredstev Ministrstva za šolstvo in šport. Gradnja bo izvedena v dveh fazah: v I. lazi bo zgrajenih 6 oddelkov za potrebe med šolskim letom 2008/09, v II. fazi pa bodo zgrajeni 3 oddelki, predvidoma do 1. septembra 2009. Oddelki bodo zgrajeni s pripadajočimi prostori in opremljeni s potrebnimi igrišči; zemljišča zanje bo treba še odkupiti. Razumljivo, največji zalogaj pri naložbi, vredni milijon evrov, bo namenjen pridobitvi potrebnih sredstev, če bo treba tudi prek kreditov.
Sredi počitniškega časa se obnavljajo tudi prostori podružničnega vrtea v Hotcdr.šici ter nekateri šolski prostori.
Občinska prostorska načrtovanja
Priprava občinskega prostorskega načrta se vleče žc kar dolgo. Največje težave so bile pri usklajevanju sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč. Usklajevanja so trajala več kol 6 mesecev. »Upamo na pridobitev ustreznega soglasja Ministrstva za kmetijstvo,« pravi naš župan.
Na naslovnici: Vrvež na 20. kmečkem prazniku Foto: M.Š.
V prostorski načrt bo vključena ludi ureditev priključka Rovtarske na magistralno cesto v križišču pri Mercatorju. V izdelani študiji je bilo obdelanih več variant, vendar kol najustreznejša sc kaže varianta krožišča, ki terja odstranitev osmih lip: štirih starejših in štirih mlajših. Ugoden odgovor resornega ministrstva pa občina pričakuje do konca avgusta.
Zarisali so se temelji Upravnega centra.
Dokumentacija za nova kanalizacijska omrežja
Potem ko so bile pridobljene vse služnosti, so bili sklenjeni dogovori za traso kanalizacijskega omrežja iz Gorenjcga Logatca na Kalce, kar vse omogoča pridobitev gradbenega dovoljenja. Podobni postopki teko tudi za kanalizacijo in čistilno napravo v Rovtah, v Jakovici in v Grčarevcu.
Ta čas je v intenzivni obdelavi tudi dokumentacija za posebej zahtevno kanalizacijsko omrežje na Marlinj Hribu.
Špela Isten-it
CEHE)
Komet - Matičič
Stanislavu Matičiču, logaškemu dolgoletnemu raziskovalcu nočnih nebesnih prostranstev pripada odkritje prvega kometa, kije bil odkrit v Sloveniji
Logatčan Stanislav Matičič s Ceste 5. maja je stalni sodelavce observatorija v Črnem Vrhu. Večletno snemanje zvezdnega neba je torek, IX. avgusta letos, ob 21.31 pripeljalo Matičičado odkritja kometa. To je prvo odkritje tovrstnega nebesnega objekta, kijc bil kadarkoli odkrit v Sloveniji.
/, observatorija (''mi Vrh stalno pošiljajo podatke 0 svojih meritvah v Center za male planete v Cambridgc v ZDA. potem ko so v ZDA preverili podatke o nenavadnem objektu, so Objavili takoj poziv ostalim observatorijem za dodatne meritve na SV(>ji spletni strani.
Sledenje asteroidov ali kometov se na observatoriju Crni Vrh opravlja z računalniško podprtim teleskopom. Vsako opazovano območje se v noči posname štirikrat v presledku kakih 20 minut. Ker so slike usklajene s katalogi zvezd, računalnik hitro Ugotovi, če se na slikah pojavi objekt, ki se premika. Po pozivu Za dodatne meritve je tistega dne 17 observatorijev po svetu opravilo meritve in jih odposlalo v omenjeni (enter za male planete. Analize so pokazale, da gre v tem primeru za komet.
»Odkriti komet prihaja iz zunaj sončnega sistema.
Don
Komet
Uleve kažejo, da ga je sonce pritegnilo s svojo gravitacijo.
se iz severne hemisfere giblje proti soncu tako. da ga bo
Obkrožil in prešel v južno hemisfero in bo potem za nas neviden. Sedanje meritve kažejo, da gre za nepovraten komet. Stalne meritve se izvajajo prav za to, da bi določili njegovo orbito. Po Številnih meritvah se bo potrdilo sedanje vedenje o orbiti. Je pa Nožno, da bi prišlo tudi do korekcije le orbite. Trenutne merilve 'tažejo, kol rečeno, da se komet giblje v nepovratno smer. Morda n;i bodo nadaljnje merilve pokazale drugače.« je pojasnjeval Ma-
Obtsk pri odkrite/ju kometa Stanisluvu Matičiču (v sredini); dopisnik A. Čuk (levo), urednik M. Stejančič (desno).
ličič. očitno zadovoljen s svojim velikim odkritjem.
Program iskanja kometov in asteroidov, kol se mu skrajšano pravi PIKA, so izpopolnili dr. Jure Skvarč. Herman Mikuž In Bojan Dinlinjana. Sodelujoči člani so še Jure Zakrajšek, Blaž Mikuž in Jan Vales.
Stanislavu Matičiču gre tako prvenstvo pri odkritju lega kometa, zato mu za njegovo vztrajno in predano požrtvovalno delo ter za njegov izjemni astronomski podvig iskreno čestita tudi uredništvo logaških novic.
Albin Čuk
Srečen župan, kadar reši občanu še tako
neznatno težavo
Janez Nagode, uspešno vodi krmilo župana Občine Logatec že tretji mandat in pol četrtega - Sredi dopustniškega razpoloženja je stekel z županom tudi tale pogovor
°>> dob,
rodošlhi
* vami Je prvi polčas, sicer že
„    *a '»andara. S katerim mandatom e W« najbolj zadovoljni?
V največje zadovoljstvo mi je y fejsnji mandal    med leti 2002-2006. Isl°ni obdobju nam je uspelo izpeljali
vse zastavljene cilje, zlasti vse načrtovane investicije. Uspešnemu mandalu sla botrovali dve pomembni okoliščini: zelo dobro sodelovanje v občinskem svelu in učinkovito dogovarjanje z resornimi ministrstvi za sofinanciranje določenih projektov.
Katerega projekta ste bili najbolj veseli?
Težko bi odbral ravno en sam projekt. Naj zalo navedem vsaj dva: izgradnja in oprema večnamenske Športne dvorane ob šoli »X laleev« ler rekonstrukcija ceste od križišča na Kalcah do križišča Tržaške in Rovtarske pri Kramarju. Prav izvedba lega projekta se nam je razpotegnila skoz več let; zaradi izjemne zahtevnosti celoviti projekt še ni čislo pri kraju.
Kateri projekt vam je povzročil največ preglavic?
Ja. veste. Na svoj način povzroča
take ali drugačne preglavice kar vsak projekt. Vendar je bila z najzagonetnejšimi preglavicami obložena gradnja Doma starejših v Orapovčniku. Seveda, vse se je vrtelo okrog sofinanciranja. Z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve zlepa ni bil dosežen dogovor za plačilo naknadno zaračunanih dodatnih in več del, ki se jih je nabralo za 158 milijonov tolarjev (blizu 666.000 evrov). Dogovori s takratnim mi-nislrom, ki je zahteval, da naj dodatna in več dela plača občina, so lekli celo leto. Mili so zelo naporni in na momente nesramni, kočljivi. Ker izvajalec (SCT Ljubljana) v obdobju poganja in dogovarjanja ni prejel plačila, je sprožil celo ložbene zahtevke. Tu moram kar povedati, da je moja nepopustljiva trma dosegla, da je vsa dodatna in več dela vendarle plačalo resorno ministrstvo po letu dni napornih dogovarjanj.
fN
JS
>
C
o J*
03 Olj
Kateri od projektov bi moral hiti le zgrajen, pa ga še tako hitro ne ho?
Tu je prav gotovo rekonstrukcija in razširitev čistilne naprave v Logatcu. Obljuba o začetku prenovitvenih del sega že dve leti v preteklost, ko je občina pridobila gradbeno dovoljenje. Stvar seje zaustavila pri pridobitvi potrebnih sredstev. Namreč prek projekta »Čiste Ljubljanice« smo se odločili za kandidiranje skupaj še z nekaterimi občinami za pridobitev nepovratnih sredstev pri kohezijskem skladu Evropske unije. Vendar pri projektu »Cista Ljubljanica« je veliko zapletov in tudi zamudnih, birokratskih postopkov, veliko dogovorov in usklajevanj s posameznimi občinami in resornim ministrstvom. Ob vsem pa računamo, da bomo z. zahtevno naložbo začeli prihodnje leto, končali pa bi jo naj leta 2010. Seveda, za kohezijski denar seje vredno potruditi, saj pride s tega naslova 60 do 80% nepovratnih sredstev.
T?
rti ■o
n
K) O O
00
Sredi delu.
Kateri projekt pa vas ta čas najbolj zaposluje?
Tudi tukaj ne morem pokazali le na enega od zahtevnih projektov. Omeniti moram vsaj troje izzivov, ki vsak na svoj način terja velike napore. Za Upravni center so bili potrebni veliki organizacijski prijemi glede sofinanciranja cele vrste uporabnikov. Zdravstveni dom pa se je krčevito premikal skoz. projektno in finančno dokumentacijo in organizacijo rekonstrukcije stavbe, nc da bi prekinili delo po ordinacijah. Veliko .tehtnosti in projektnih spretnosti je nujnih pri pripravi projekta Centra za obdelavo odpadkov pred odlaganjem (COOL). S projektom se vključujemo v Strategijo urejanja odpadkov RS z medobčinskim programom. Nosilec, pobudnik regijskega projekta je prav naša občina in skupaj z direktorjem Komunalnega podjetja Igorjem Petkom vodiva in pripravljava projekt. Regijski center, za katerega intenzivno pripravljamo dokumentacijo, predvideva obdelavo odpadkov za 120.000 prebivalcev. Tehnološki postopki v centru pa predvidevajo reciklažo od 70 - S0% predvsem gospodinjskih odpadkov. Tehnologija, vredna 14 do 16 milijonov evrov,
tuje proizvodnje (v domačih logih ni projektanta in strokovnjaka), z morebitnim nadaljevanjem v termični obdelavi zagotavlja zaprt in za okolico nemoteč postopek reci-klažc. In kar je pomembno, in zaradi česar si prizadevamo umestiti regijski center za obdelavo odpadkov v našo občino, je denar iz kohezivnega sklada, ki je že rezerviran. V končni fazi pa to predstavlja nižjo ceno komunalnih odpadkov za naše občane. Pač, kdor prej pride, prej melje. Moramo se torej podvizati s projektno dokumentacijo, kar pa ni ravno mačji kašelj.
Kako ste zadovoljni s koalicijo?
Glejte, s koalicijami ne gre vselej vse gladko. Tudi s sedanjo koalicijo je na določene trenutke naporno, vendar v splošnem uspešno. Racionalni dogovori zagotavljajo izvedbo zastavljenih ciljev vse od začetka mandata.
se pravi, z ministrstvi mi svetuje državni poslanec Stanislav Brcnčič. Najbližje pa mi je posvetovalno telo v koaliciji, ki mi pomaga pri pripravi in sprejemu odločitev. V veliko oporo pa so tudi nekateri strokovni sodelavci na občinski upravi.
Kaj menite o predlogu za podaljšanje mandata županom od štirih na pet ali šest let?
Česa posebej imenitnega v tem predlogu ne vidim. No, daljši mandat bi utegnil omogočiti izvedbo projekta, ki gre prek štiriletnega mandata. Zvrstile bi se volitve na daljši rok, s čimer bi se politična scena ustrezno razmaknila; tudi kak denar bi se prihranil. Kakih zveličavnih prednosti pa ne vidim.
Vse kaže, da je bitka za pokrajine v tem parlamentarnem mandatu izgubljenu. Pa kljub temu kako vidite pokrajino, ki hi bila najbolj ustrezna zu našo občino?
Prepričan sem, da bi Logatcu najbolj ustrezala Notranjska, ki bi vključevala občine: Loška dolina. Bloke, Cerknica, Logatec, Vrhnika, Log-Dragomcr, Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul. Variantno bi se lahko našla tu še Idrija, laka pokrajina bi štela od SO do 100 tisoč prebivalcev, laka pokrajinska celota bi učinkoviteje reševala skupne probleme, denimo, najbolj akuten problem komunalnih odpadkov, slabo in neprimerno cestno infrastrukturo, To bi bile pomembne stvari, neprimerno bolj kot vprašanje sedeža pokrajine.
1'ač, -.umišljeno zugledun.
Kaj pa opozicija?
Reči moram, da je opozicija vsaj na določenih področjih dejavna. S svojimi solidnimi ravnanji pomaga pri usklajevanju in usmerjanju občinske politike v pravšnjo smer. Prihaja pa tudi do zapletov. Tudi do razočaranj. Bilo je več poskusov srečanja vseh svetniških skupin za reševanje pomembnejših vprašanj. Na tej ravni so bili doseženi dogovori, ki jih pa opozicija na seji sveta ni zagovarjala. Take nerazumne izkušnje sem obžaloval in se končno odrekel sklicevanju političnega vrha, ki v resnici nima pravega učinka, meni osebno pa jemlje dragoceni čas.
Koga vse imate za svetovalca pri raznovrstnih in zahtevnih projektih?
Kot strokovnjak za komunalno infrastrukturo mi je v nepogrešljivo svetovalno pomoč direktor Komunalnega podjetja Igor Petek. Pri pogajanjih z državo,
/;/', ta telefon.-
Kot slišimo, se odpovedujete kandidaturi zu poslancu na listi SLS> Homo sploh imeli poslanca z logaškegu koncu?
Ila-ha-ha... Volitve bodo povedale svoje. Moram pa priznati, da so me v kandidaturo prepričevali: članstvo, občinski odbor pa sam vrh SLS. Pa tudi nekatere raziskave so mi napovedovale ugodne
NajpreJM"j|
možnosti. Vendar pretehtal je moj premislek, s katerim sem se odločil, da se učinkovito posvetim še preostanku županovega mandata, ki narekuje realizacijo pomembnih projektov, kar pa pomeni angažma tako rekoč 24 ur na dan. Stranka je sicer iskala drugega kandidata, ki bi naj potegnil, kot se reče. vendar ni šlo. Tako je večina kandidatov iz Cerknice ali tamkajšnje okolice. Bili bi pa pripravljeni v stranki podpreti kandidata z logaškega konca tudi iz druge, predvsem programsko sorodne, politične °pcije, saj bi bilo koristno, da bi Logatec imel »svojega« poslanca.
Gospod župan, kaj va\ osrečuje >' življenju?
Takole bom rekel: vesel sem uresničitve kakršnegakoli projekta, srečen P« sem, kadar lahko rešim še tako neznatno težavo, ki tišči posamičnega občana, ko sc 28 pomoč obrne name.
Kaj pa zadovoljstvo zunaj županove funkcije?
Kajpak, tu je družina. Potlej pa še troje zadovoljstev. Najprej sta tu dve Čistokrvni lipicanki, ki mi dasta vsak dan kar nekaj dela, pri čemer mi pa pomagata družina in brat Marjan. Potem prek 30 let
se ubadam s čebelami, ki tudi terjajo svoj čas Petju, ki mije zmeraj veliko pomenilo, sem se moral v dobršni meri odreči, denimo, vodenju kvinteta Pomladni odmev, v katerem sem tudi prepeval. Ostal sem zvest le še nedeljskemu petju na koru in vodstvu
mladinskega cerkvenega zbora.
Gospod župan, hvalu lepu za čas, ki ste ga namenili najinemu pogovoru. Pa še veliko uspehov in modrih odločanj pri nadaljnjem uspešnem župunovanju.
Marcel Stefančič
SpoStovani občanke in občani, šc posebej lepo vabljeni na SLAVNOSTNO AKADEMIJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE I OGATEC
19. septembra 2008 ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj.
Spominsko plaketo z znakom občine Logatec prejmejo: I ojko Panie Župnijska Karitas Dolnji Logatec Župnijska Karitas Kovic
Slavnostni govornik župan občine Logatec Janez Nagode
V kulturnem programu nastopajo: Mladinski mešani pevski zbor Rovle pod vodstvom Martina Logarja Dramska skupina Medvedje Brdo pod vodstvom Bogdana Žerjula
Slovesnost povezuje Maju lllipič
Zupan občine Logatec Janez Nagode
Med seboj
Minister za promet Radovan Žerjav prisluhnil
Notranjcem
Tisti, ki sle menili, da ste na zadnji avgustovski petek po 'ogaških cestah videli peš hoditi dvojnika ministra za promet mag. Radovana Žerjava, sle v hudi zmoli. Po logaških ulicah je hodil kar minister sam.
V dopoldanskih urah 29. avgusta je namreč v prostorih 0heinc Logatec potekalo srečanje ministra z župani občin Bloke, -ogatec in Loška dolina
, 'J''Vv: hmez Nagode, župan občine logalee. Janez Mrle, župan občim 7**" dolina, Nada Skuk. kandidatka SIS za državnozhorskoposlanko. h"les, župan občine Hloke. in Hadovun Žerjav, minister za promet.
Na posvetu so župani ministru predstavili nekaj največjih cestnih ran na svojih območjih, s katerimi je povečini dobro Seznanjen. Tako je zagotovil logaškemu županu, da bo osebno govoril z ministrom za kulturo Simonitijem o pomembnosti rešitve zatečenega stanja dela Tržaške ceste v Napoleonovem drevoredu. Izpostavljena želja ureditve regionalke proti Rakeku čez Martirij Hrib z izgradnjo pločnika in obnovo ceste bo dobila svoj epilog v naslednjem mandatu. Prav tako bo na obravnavo morala počakati obvoznica v Cerknici. Investicijo na Babnem polju, kjer urejajo regionalno cesto 213, bo treba pospešiti. Minister /erjal je poleg tega zagotovila dal šc dve obljubi, in sicer, da bosta razpisa za sanacijo Lužarjcvega brega in cesto med Novo vasjo in Loškim Potokom objavljena že septembra, kar pomeni, da ministrstvo izpolnjuje obljube, ki jih je vlada dala na majskem obisku Notranjske. Med temami je bila izpostavljena tudi bojazen, da bi ob uvedbi novega sistema cestninjenja prišlo do invazije tovornega prometa po lokalnih cestah. Minister pa je pojasnil, da bo ravno ta sistem pomagal uravnavati nivoje tranzita. Na primeru uvedbe vinjet je namreč vidno, daje bila ta poteza dobra, saj so se dnevne migracije preusmerile na avtocesto. Števci na lokalnih državnih cestah so v primerjavi z razmerami v istih lanskih mesecih zabeležili od 30 do 50 "o upada prometa.
Besedilo in Joto: Renata (iutnik
Med seboj
Blaginja za vse
Z osrednje okrajne volilne prireditve Slovenske demokratske stranke na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja v Logatcu
Osrednjo okrajno volilno prireditev je 23. avgusta pripravil občinski odbor SDS Logatec. Povezovalec prireditve Luka Škrlj je po pozdravu vseh prisotnih naglasil troje izhodišč, ki naj bi koncipirale nadaljnja prizadevanja stranke: vlaganje v ljudi, gospodarsko rast in ohranitev zdravega okolja.
Zatem je zbrane nagovoril minister za šolstvo in šport ter podpredsednik SDS dr. Milan Zver. Najprej je spregovoril o pomenu Andreja Gosarja in njegovih nazorih za nov socialni red, ki je v mnogočem aktualen še danes; nadaljeval pa je s predstavitvijo koncepta dolgoročnega razvoja, usmerjenega v nadaljnji razvoj Slovenije.
Nadalje seje udeležencem prireditve predstavil kandidat SDS za poslanca v Državnem zboru iz našega volilnega okraja dr. Peter Vcrlič, sicer državni sekretar na Ministrstvu za promet. Naglasil je predvsem potrebo po uveljavitvi vrednot, kot so: pravičnost, poštenje, solidarnost, svoboda, blaginja za vse in zdravo okolje. »Investicije bodo še naprej nujne v ceste, v komunalno infrastrukturo (čiščenje odpadnih voda in obdelava komunalnih odpadkov), v šole, vrtce in kulturo,« je menil dr. Vcrlič, ki bo kot poslance odprt za vse probleme ljudi. V primeru izvolitve v Državni zbor, je zatrdil, da bo zagotovil eno štipendijo.
Na shodu SDS; v ospredju: Tinta Škrlj, dr. Milan /.ver, dr. 1'eler Verlie in Tone Kunlner.
Prireditev so kulturno uokvirili pesnik in igralec Tone Kuntner ter mlada harmonikarja: vsi trije so namenili »pozdrav domovini iz veselega srca«. Družabnemu razpoloženju je veljal tudi srečelov ob golažu in napitkih.
mAS
Osemletka doslej in nikdar več
Z začetkom letošnjega šolskega leta se končuje obdobje osemletk, ki so vzdržale dobrih 50 let. Obdobje devetlctk je steklo z dokaj deljenimi občutki, zlasti kar zadeva I. razred.
Kaj o dosedanjih izkušnjah menijo naši šolniki pa v naslednji številki Logaških novic, ko bomo poročali tudi o tem, kako so na Logaškem zaorali letošnjo šolsko brazdo.
ft    Kes je, vse so pospruvili; 7,duj so nu vrsti graditelji prepotrehnih novih šolskih oddelkov na šoli.
O
U ur.
—:-;—7.—
Utrujene pokrajine
Zemljevidi slovenskih pokrajin so se menjavali in menjavali do referenduma in še čez, dokler se niso pokrajine povsem izčrpale od utrujenosti. In ob koncu vseh prizadevanj se piše slabo tudi zadnjemu pokrajinskemu zemljevidu. Predlagatelji so pričakovali še pripombe iz Kamniško-zasavske pokrajine, iz Notranj-sko-Dolenjske pa menda nič. Pa čisto zares?!
,;
Nolrunjsko-Dolenjsku: od 1'olhograjskih dolomitov do Kolpe!'!
Joj, kako bi že razpostavili te pokrajine, da bi bile vsem dopadljive. Morda pa bi nas zgodovina utegnila česa naučiti. A kaj ko sc politika tako težko česa uči in se pri tem prehitro utrudi.
In tako pokrajin ta hip ne bo. Naslednji hip pa   Bog si
ga vedi!
Med seboj
Usahla slava Grajskega studenca
Letos mineva 20 let, ko seje nekaj zrelih mož i/ Logatca pod vodstvom Dušana de (ileria odločilo, da S prostovoljnim delom izboljšajo dostop do i/vira neoporečne studenčne vode v rineovi grapi. S pridnim delom so najprej utrdili stopnice do izvira, kasneje pa je množična uporaba zahtevala dodatno posodobitev odjema studenčniee. Ob pomoči Gradnika in nekaterih posameznikov so v letu I 0<>() napeljali nekaj deset metrov cevovoda do eeste in tam umestili dotok studenčniee, kot ga poznamo še danes. Ker naj bi prav tu nekoč zajemala čisto vodo že logaška grajska gospoda. SO mu nadeli ime Grajski Studenec.
Glas o dobri vodi in zveneče ime studenca sta hitro Prešla občinske meje, in ob studencu smo poslej videvali ločili vodo ljudi, ki so, po registrskih tablicah sodeč, prihajali prav od daleč. Celo v Ljubljani je bilo moč slišati, da izpod Žibrš priteka ae samo zdrava, ampak celo zdravilna voda. V sušnih obdobjih pa Je Studenec tudi ponagajal in ob oslabljenem curku so se pričele nabirali vrste na vodo čakajočih. Dušan de (ileria pa je lela 1995 Ponovno zbral ekipo in s pomočjo donatorjev so zgradili manjši Zbiralnik, v katerega so speljali še nekaj vode iz svežih bližjih žil. Od tedaj seje pri Grajskem studencu odžejalo mnnogo ljudi in mnog, so si tU natočili vode tudi za domače gospodinjstvo.
Pa je napeljava sIikIciičuicc sčasoma dotrajala; iz pipe
l'u naj bodo smeli, če :x' ni več vade.
pri cesti le še občasno curlja in kaplja. In zveneči glas o Grajskem studencu je izzvenel.
O, ja. nekateri pa se ga še spomnijo. Ko ne vedo. kam I smetmi, jih v tihi noči pripeljejo v zabojnik ob studencu; nekateri pa s smetmi posujejo tudi okolico.
Besedilo in joto: Branko Rupnik
Gospodarske diagonale
Marko Smole - podjetnik in častni konzul Republike
Sejšeli v Sloveniji
Magister znanosti, ki pripravlja doktorsko disertacijo iz diplomacije, opravlja konzularno funkcijo že deseto leto - Tudi predsednik Slovenskega konzularnega zbora in podpredsednik Evropske konzularne federacije
Častni konzul
Mag. Marku Smoletu iz Logatca je slovenska Vlada potrdila imenovanje za častnega konzula Republike Sejšeli (po-šiljateljice) v Sloveniji (sprejemnici) leta 1996. Častno funkcijo konzula opravlja s profesionalno zavzetostjo, vendar povsem brezplačno. Častnemu konzulu gredo namreč le določeni privilegiji, ki pa niso v zvezi z denarnimi plačili, značilnimi za karierno diplomacijo. Tako s statusom častnega konzula skrbi za promocijo države, ki mu je podelila status, torej za Republiko Sejšeli. V tem smislu se običajno navajata dve področji nalog: prvič razvijanje gospodarskih, trgovinskih, znanstvenih in kulturnih odnosov med drŽavo poliljateljico in državo, v kateri deluje kot konzularni uradnik, drugič zaščita interesov države pošiljateljice in njenih državljanov, ki potujejo ali bivajo na njihovem konzularnem območju.
Pomemben diplomatski institut
Zaradi vpetosti v okolje gre torej za pomemben diplomatski institut, ki državo, podeljevalko statusa častnega konzula, nič ne stane, v okolju promotivnoga delovanja pa je neprecenljive vrednosti. V marsičem je častni konzulat tudi brezplačen servis ljudem. Sploh če upoštevamo, daje delo častnega konzula ambivalentno, saj konzuli opravijo precej dela za državo sprejemnico v državi pošiljatcljiei (kar sicer ni njihova poglavitna naloga!);
''"/jetnik
m častni konzul mu/>. Marko Smole.
a.
0)
o
C
>t/3 03
Gospodarske diagonale
spričo tega, da je konzul praviloma državljan države sprejemnice, je ambivalentnost delovanja dopustna tudi brez formalnih pooblastil.
Podpredsednik Evropskega in predsednik Slovenskega konzularnega zbora
Že tretje leto je Marko Smole podpredsednik Evropskega konzularnega zbora, ki ga sestavljajo konzularna telesa iz Italije, Nemčije, Francije, Belgije, Nizozemske, Bolgarije, Lih-tensteina, Avstrije in Slovenije. Od julija letos pa mu pripada čast dovena predsednika Slovenskega konzularnega zbora, ki tako ali drugače, še posebej poslovno, komunicira z. blizu 2500 emi-nentnimi poslovneži. Na vsak način velja poudariti, da predstavlja konzularna diplomacija pomembnejši del svetovnega prebivalstva v primeri s karierno (plačano) diplomacijo. V Sloveniji deluje ta čas 3X konzulatov, in tu se Marku s predsedniško funkcijo ponuja pomemben izziv.
In kako se sploh pride, recimo, do statusa častnega konzula Republike ScjSeli?
Načinov je lahko več, sila različnih, seveda. Verjetno pa
je Markov primer svojsko izviren. Koje bil še zaposlen na slovenski Televiziji, je pripravil avtorsko oddajo o Sejšclih. In oddaja je bila uspešna, na vsak način tudi primerno odmevna. Kopija TV oddaje seje pojavila tudi na Sejšelih in zbudila je pravo pravcato zadovoljstvo na tamkajšnjem Ministrstvu za zunanje zadeve. In sekretar za zunanje zadeve je Smoletu ponudil status častnega konzula v Sloveniji, da bi sploh servisiral obsežen prostor, ki ni bil konzularno pokrit. Sejšcli so do leta 19% imeli svoja konzularna predstavništva le v Parizu, na Dunaju, v Moskvi in v Atenah. Po konzularnem logističnem servisu pa je naravnost klical velik del evropskega jugovzhoda. Kajpak, Marko je ponudbo sprejel, in tako opravlja funkcijo častnega konzula Republike Sejšcli v Sloveniji že dolgo desetletje.
Kaj pa statusni naziv eminenca?
Nazivanje z eminenco zveni Marku Smoletu, ki pravkar pripravlja doktorsko disertacijo iz diplomacije, že nekoliko arhaično. O sebi pravi, da sodi med tiste, ki jim funkcija častnega konzula veliko pomeni, naziv eminenca pa malo ali prav nič ne imponira.
Marcel Stefančič
rjq
7T
ZT
rs
Finančni minister obiskal KLI
Zemljevidi slovenskih pokrajin so se menjavali in menjavali dFinančni minister Andrej Bajuk je 1X. julija obiskal logaški KLI, družbo v likvidaciji, kjer je z likvidacijskim upraviteljem F.dvinom Makuccm izmenjal stališča glede razmer v lesarski industriji. Likvidacijski upravitelj pa je ministra seznanil s postopki likvidacije KLI in prizadevanji vodstva za ohranitev delovnih mest. Pri tem je Bajuk izrazil podporo uspešnemu dokončanju likvidacijskih postopkov.
Naj tu navedemo, da se je Javor iz Pivke kljub nameri kamniškega Stola, da objavi prevzem družbe v likvidaciji, odločil prevzeli zaposlene, stroje in zaloge. Tovarniško poslopje in nepremičnine pa naj bi odkupila Factor banka za dobrih 12 milijonov
Finančni minister dr. Andrej Rajuk.
P. S.:
Delničarji pa so 21. avgusta na skupščini podelili raz-rešnico upravi in nadzornemu svetu podjetja KLI v likvidaciji. Za revizijo so imenovali družbo ABC Revizija iz Ljubljane. Sprejeli so tudi poročilo o poslovanju družbe v letu 2007.
K-ur.
Obrtniki gradijo stanovanja za svoje delavce
Do zdaj se to dogaja le v Celju
Celjska Območna obrtno-podjelniška zbornica in Sindikat obrtnih delavcev sta 12. avgusta podpisala kolektivno pogodbo o reševanju stanovanjskih potreb delavcev, zaposlenih pri podjetnikih članih celjske Območne zbornice. Gre za tako imenovano »kolektivno pogodbo na nižji ravni«, s katero območna zbornica in sindikat rešujeta stanovanjski fond skupne Stanovanjske ustanove delavcev, zaposlenih pri tamkajšnjih podjetnikih.
Nedvomno srečujemo pri tem preudaren poslovni inleres obrtnikov za to, da bi imeli njihovi delavci urejeno življenje. »Celjski obrtniki smo tako edini v Sloveniji, ki za svoje delavec gradimo stanovanja prek posebne ustanove. Ne smemo pozabiti, da so vse druge območne zbornice večino stanovanj v zadnjih IX Iclih izgubile; večinoma so stanovanja prešla v lasi občin.
Z novim javno-zasebnim part-   HMHNR • JP»
nerstvom želimo doseči, da bi Miran (iraeer
tisti naši člani, ki bodo v tem
prepoznali tudi poslovni interes, v stanovanjsko gradnjo vlagali še več, saj bo šlo za poslovne naložbe,« pravi Miran Gracer, predsednik celjske območne zbornice, sopodpisnik kolektivne pogodbe, sicer tudi lastnik tiskarne, ki že šesto leto tiska Logaške
Gospodarske diagonale
Če zagori gora pnevmatik
Ekološka bomba v Za polju?
Ne dolgo lega so sredstva javnega obvešeanja dokaj obširno poročala o požaru v Lovrencu na Dravskem polju, kjer «> na deponiji v zapuščeni gramozni jami zagorele stare gume in povzročile pravo ekološko katastrofo.
Kaj podobnega se lahko dogodi ludi v IOC Zapolje, kjer sc razrašča vse višja gora pnevmatik, za predelavo menda. Dostop dokupov pnevmatik je mogoč prav vsakomur, ki si lega zaželi z dobrimi ali zli nameni.
V IOC so trije zasebniki pridobili koncesijo za predelavo gum. Zaradi okvare strojev predelava šc ni stekla, zalo sc je nabrala cela gora gum, ki bi v neposredni bližini Logatca in tamkajšnjih objektov ob vnetju pustila še hujše posledice kot ekološka katastrofa na Dravskem polju. Vprašamo sc lahko, kdo odobrava, koliko gum je lahko na takem skladišču, in kdo bo odgovarjal, če pride do požiga kot v Lovrencu. Sama ograja in oznaka za prepoved kajenja in uporabe ognja ter en sam hidrant niso dovolj za varovanje pred pretečo ekološko strahoto.
Ob vsem tem je morda prav, češe zavedamo, da ob izgorevanju gume sc M onesnažuje le zrak. ampak ostaja pepel / različnimi strupenimi produkti, ki nastajajo
pri izgorevanju gume pri nižjih temperaturah, kot so potrebne za neškodljivo kurjenje tovrstnega materiala. Tla v Zapolju so izrazito kraška in padavinske vode lahko izperejo globoko v podtalnico vodolopno umazanijo, ki bi naslala pri požaru pnevmatik.
P.s.: Inšpektorji za okolje so si 9.
Gum in nevarnosti je vse več in več.
julija ogledali to goro gum in ob lem naročili lastniku odpravo nekaterih nepravilnosti. Predlagali so spremembo predpisov, po katerih bi odgovornost za ustrezno ravnanje z gumami nosili tudi predelovalci, nc le koncesionarji, kot to velja zdaj.
- In to bo preprečilo morebitni požig gum v Logaški IOC v Zapolju??'.'
Besedilo in Joto: France Brus
Kot etno spomin
V Polhovem (iradcu jc bilo 6. avgusta 21. srečanje čebelarjev, ki ga je pn-Pfavila čebelarka Malti Božnar. Srečanje je bilo pred renesančno baročnim vrtom in dvorcem iz 17. stoletja. Po pozdravnih besedah predsednika tamkajšnjih čebelarjev in novega predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Cirila Smrkolja je s harmoniko in ^ Pesmimi nastopil igralec in elno pesnik Janez Škof. V gradnje bila pripravljena tudi Ccr>elarska razstava z različnimi izdelki čebelarjev, zlasti čebelarjev družine Božnar. Po-
«       k---- 1---.um In ■ In.mi
sebno
Pozornost pa je zbudila japonska družina Janeza Škofa z ženo Japonko in s tremi prisrčnii,„(,i,„k,
dosi       ( L'x';'rs''1' izdelki, le posebej lectova srca. so mi obudila spomin na moja mla-'eta na Klancu v Gorenjem Logatcu. Tam je pred drugo svetovno vojno živela srt      'enica, kije Stanovala V Stari hiši čisto blizu peskokopa inje izdelovala lectova ie s|' j        prodajala po okoliških sejmih. Sladkosnedni otroci smo komaj čakali, da sc ri leclarki pokvaril kak izdelek in smo kak sladek okrušek dobili tudi mi otroci.
Čebelarstvo Božnar ,/ Polhovega (iradea je za svoje izdelke prejelo ze razna ^»»nia, tudi mednarodna. Oko pa se mi je ustavilo tudi na simbolnem izdelku - na Sckir' v medu! Saj še vedno rečemo, če je kdo posebej uspešen, da mu je padla sekira v mcd- In med Božnarjevmi, različnim, izdelki jc ludi ta simbolni izdelek, v katerem je Sck|ra padla v mcd.
v med.
Ja, ooo, sc najdejo tudi v današnjih časih »junaki«, ki jim
sekira kar naprej pada
Albin Cuk
Spoštovani občanke in občani Logatca,
20. september, praznik občine Logatec, naj vam prinese nc samo enega dne praznovanja, ampak ves mesce dobre volje, zanimivih vtisov ob spremljanju bogatega kulturnega programa in veselja ob druženju s sorodniki in prijatelji.
20. septembra 1X75 je z delom pričeloj Okrajno glavarstvo Logatec, ki je bilo v tistih dneh preseljeno iz Planine v Logatec.
125 let kasneje je Občinski svet z.
Odlokom določil 20. september /a občinski praznik
občine Logatec.
Vaš župan
.lune:. Nagode
Turistične panorame
V5< 7T
Kmečki praznik v jubilejnem 20. letu
Prvo nedeljo v avgustu je Medvedje Brdo spet oživelo - Kot so v starih časih domačini stopili skupaj pri kmečkih opravilih, pa zdaj vaščane Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš že 20 let povezuje Kmečki praznik - Priprava programa je kar celoletni zalogaj
Letos so pripravili tudi lično brošuro, v kateri so zbrali zanimive dogodke preteklih suhih in debelih let. Začetki prireditve segajo v leto 19XX, ko so v trgovini na Tratah pripravili prvo razstavo poljskih pridelkov, že naslednje leto so dogodek obogatili s prikazom kmečkih opravil pod geslom »Cič ne da nič«. Tretje leto so prireditev preselili pred staro šolo na Medvedje Brdo in jo poimenovali »Praznik žetve«, leto kasneje »Praznik košnje«, leta 1993 pa seje rodil »Kmečki praznik«, katerega ime seje ohranilo do danes. Program seje z leti širil in bogatil, naraščalo je število sodelujočih, od prvih petih do letošnjih 170. Sodelujejo tako rekoč vsi prebivalci obeh vasi: Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš. Raslo pa je tudi število obiskovalcev, od skromnih 50 prvo leto, do nekaj tisoč lani in letos. In prav dober obisk ter izkupiček, ki ga vlagajo v razvoj kraja, sta največja nagrada prizadevnim organizatorjem.
Gneča pa tuka...
Obiskovalci so si na letošnjem Kmečkem prazniku lahko ogledali prikaz starih kmečkih opravil, pletenje košar, izdelavo brezovih metel, klepanje kos in košnjo, vejanje žita, pripravo prašičje krme, klekljanje, pletenje nogavic, izdelavo masla, ribanje ter tlačenje zelja, kuhanje žgancev, žaganje hlodovine, tesanje tramov, delo na stopi za ječmen in predstavitev starega načina žga-njekuhe. In tako kot nekoč so si tudi sedaj delo lajšali s petjem, kar pa seveda ni šlo brez Dua Mir. Ob prikazih so starejši obujali spomine na nekdanje opravljanje težkih kmečkih del, spet drugi pa začutili utrip, kako so se včasih naši predniki trudili, a tudi lepo imeli. Na ogled je bila tudi razstava drobnice in malih živali; obiskovalci so lahko pokusili več vrst sira, za kar so poskrbeli
rejci Notranjske. Svoje veščine so pokazali tudi jezdeci iz Žejne doline. Seveda, ni manjkalo slastnih dobrot, ki so jih pripravile skrbne gospodinje.
Dobrodošlico obiskovalcem je izrekel predsednik turističnega društva Vojko Panič, množico navzočih pa sta nagovorila tudi logaški župan Janez Nagode in predsednik KS Trate Bojan Rupnik. Slovesni del seje končal s spustom 202 golobov v znak miru. Naj ponesejo mir, upanje in prijateljstvo prav vsepovsod.
Za vrle plesalce pa prostora komaj kaj-
Veselica je med tem dobila zamah, plesalo se je, vriskalo in pelo. Igrala sla kar dva ansambla, Turbo Angcls in Modrijani, nebo pa je ob desetih razsvetlil tudi praznični ognjemet.
Anu Žukelj
Vsem bralkam in bralcem Logaških novic čestitamo za praznik občine Logatec
uredništvo
K)
8»
Ko seje vas na ogled postavila
Kulturno turistično društvo je v nedeljo, 22. junija, organiziralo že 15. Kresno nedeljo v Hotedršici - Pred množico obiskovalcev so obujali stare šege, navade m obtcaje ljudi,
živečih v Hotedršici in v njeni okolici
Prireditev na letošnjo Kresno nedeljo je bila nekoliko drugačna. Malo /aradi petnajstletnega jubileja, malo pa zato, kasnio na enem mestu /družili moči. Kulturno turistično društvo je namreč k sodelovanju povabilo vsa v vasi delujoča društva, krajevno skupnost. Podružnično osnovno šolo, vrtee in vse zaselke, ki sodijo k vasi (Ravnik, Novi Svet. Žihr.šc).
Po teh živopisnih predstavitvah je bilo občinstvo povabljeno k potoku Hotenjka (nekoč velikega pomena za tamkajšnje prebivalce), kjer sije bilo moč ogledali čisto pravi napad domačih gasilskih veteranov. Nato pa so spretni gasilski veterani v poprečni starosti 69 let prikazali še vajo raznoterosti. S temi vajami je veteranska ekipa, ki jo uspešno vodi mentor Janez Čuk, letos osvojila Notranjski pokal in se tako udeležila državnega prvenstva v Ravnah na Koroškem. Medlem so svoje delo ob potoku /c začele pridne vaške periec, ki so pokazale, kako je bil videli nekdanji "pralni stroj". Perice so bile nekoč menda znane po pranju perila pa tudi po pranju vaških novic.
zaplesali so lahkih nog.
V bogatem kulturnem programu, ki seje začel ob treh P°P»ldnc na osrednjem vaškem trgu pred cerkvijo sv. Jane/a Krsl-lika, so se predstavili raznoteri dejavniki. Vrtce seje predstavil s Prisrčnim plesno pevskim nastopom, imenovanim Pcnčiec, pod vodstvom Mojce Šcnirov. Moški pevski zbor je nastopil pod vodstvom Matije logarja s tremi pesmimi, ki so lepo dopolnile Program. Folklorna skupina, prav iako pod Logarjevim vodstvom J'c lahkotno zaplesala star ples "Slu ledi": gre za varianto polonc-*c- meManskega plesa, ki je pri večjih plesnih prireditvah veljal /a uvodni v ples z njim so se pari v koraku razporedili po ple-siSf"; Ples so izvajali v preprosti obliki, podobni valčku; ime Stu led»je dobil po spremljajoči pesmi inje bil v navadi v neposredni Golici Trsta; s pesmijo so fantje vabili ljudi na ples. sami pa SO lrncli pravico do prvega plesa. Otroška dramska skupina "Pik-t-ils|i Stoumf*, ki že Štiri leta deluje pod vodstvom Darje Merlak, je navdušila s tremi prizori iz Linhartove Županove Micke. Fran-Cka Čuk je predstavila zaselek Novi Svet z doživetim branjem Odlomka iz. knjige Tilke Jeričeve Moj mali veliki Novi svet; ob Predstavitvi Ž.ihrš je Francka Čuk prebrala Se svojo pesem Zelena dolir,a. Matjaž Petrovčič, ta dan predstavnik Žibrš in moj sovo-đitelJ Prireditve, je predstavil zanimiv način pridobivanja smole na 'ibrški način.'   Ravmške barve pa sta na prireditvi zastopala
Miha V
Ravnik
Petrovčič (povedal je, kako je nekoč potekalo kresovanjc na Ravniku) in Bogdan Steklasa, ki je na zanimiv način predstavil
in življenje na Ravniku, kakor ga sam doživlja.
Prijema povezovalca Matjaž Petrovčič in Darja Merlak.
Nato smo se ob zvokih harmonike preselili pred Lovski dom. Tam so nas čakale različne stojnice. Stojnica KTD Motcdr-šica je ponujala domače dobrote; na stojnici POŠ Hotedršica seje bilo moč z učenci in učiteljicami poigrati z igrami, ki so jih učenci sami izdelali v okviru eko projekta Mavričniki; na stojnici zaselka Ravnik pa si je bilo moč med številnimi ravniškimi dobrotami ogledati kresno obarvano izdajo "Ravniškc sapce", ob stojnici pa so najstarejši prebivalci Ravnika pripovedovali zgodbe iz nekdanjega ravniškega življenja. Prisluhnili pa smo lahko tudi Zgodbi o kresni noči, ki sojo posebej za Kresno nedeljo pripravile članice Starejše dramske skupine KTD Hotedršica pod vodstvom Rudija Čamernika. Lovci so postregli z odličnim divjačinskim golažem, ki so ga podarili obiskovalcem prireditve.
Prireditve seje udeležil širok krog ljudi od otrok prek mladine, srednje generacije do dedkov in babic. V I lotedršici, kjer je bilo tudi na letošnjo Kresno nedeljo pestro, veselo in zabavno, smo vsi. ki nam ohranjanje kulturne dediščine in sestavljanje mozaika zgodovinskih utrinkov pomeni vrednoto, na prireditev resnično ponosni.
Darja Merlak
O fN
B
i
cL
4>
> O C
4>
>IS> CS sij O
_)
M.
Turistične panorame
Prijetno, zabavno - dogodkov polno
Na vse konce obarvano Poletje v Rovtah - Športno društvo Kovk je pripravilo kar deset dni najrazličnejših športnih, zabavnih in družabnih prireditev, ki so privabile kar lepo število obiskovalcev
Poletje v Rovtah se je pričelo /. nastopom rockovskih skupin Sausagcs, Ly-bra, Abstrakt, katerim seje pridružila fantovska pevska skupina Pushluschtae. Mladi so lahko prišli na svoj račun. Naslednji dan so lahko plezalno steno preizkusili tisti, ki radi svet gledajo z višin. Potovati po svetu je zelo lepo, še posebej, če obiščeš daljno deželo, kot je Kuba. To sta storila Barbara Mcrlak in Miha Vencelj. Drobec njunih vtisov in dobrot smo lahko bili deležni ob njunem predavanju in posnetkih o za nas manj znani deželi onkraj oceana. Športno se je pričela nedelja, ko so se najbolj pogumni lotili tekaškega vzpona na Vrh Svetih Treh Kraljev. Tisti iz Popitovc grape so se morali kar dobro preznojiti, preden so dosegli cilj. Tisti na 5 km so potrebovali okoli 22,5 minut, na 1,5 km pa jc bil najboljši čas 5,32 minut. Tudi ponedeljek je bil športno obarvan, seveda, če lahko šah štejemo k športu. V Stari šoli se je namreč odvijal šahovski turnir, kjer je najboljše znanje pokazal Boštjan Jereb. Drugo potopisno predavanje sta ga pripravila mlada zakonca Primož in Valentina Kokalj, ki sta svoje poročno potovanje združila z obiskom Primožcvc sestre Nataše Jug, ki z družino že dobro leto živi v Novi Zelandiji.
Spomine na preteklost nam jc obudila torkova razstava fotografij starinskih predmetov iz naše okolice, ki jih na
prenckateri domačiji še vedno hranijo za spomin z nostalgijo na stare, težke, a vendar lepe čase. Razstavo si jc še vedno mogoče ogledati v Krajevni knjižnici Rovte.
Četrtkovo popoldne je bilo namenjeno otrokom, ki so v velikem številu obiskali krajevno knjižnico. Tam so bili deležni prijetne pravljice Radovedni medvedek v izvedbi pisateljice Darinke Kobal. Sledile so otroške delavnice, ki so popestrile počitniški čas (več o tem v rubriki Iz sveta mladih).
Lahkotncjši in zabavnejši je bil petkov Veseli večer. Malce so se ponor-čcvali iz lokalnih zanimivosti in ljudi, kar seveda, ni čisto nič narobe. Izvajalci so vso stvar začinili še z rovtarsko govorico. Ce gre verjeti reku, da je smeh pol zdravja, bodo Rovtarji še dolgo zdravi in veseli. Kako je včasih potekalo kmečko življenje, so prikazali domačini, ki so zamahnili s kosami na Zavškem griču. Za njimi so spretno zamahovale grabljice. Po končanem deluje druščina posedela in se poveselila, kot je bilo tudi nekoč v navadi. Športniki pa so se na Kovku pomerili v malem nogometu, balinanju ter v pikadu. Najboljši med ba-linarji je bil Roman Mivšck, nogometno žogo pa so najbolje obvladali Podlipci.
V sklopu teh iger je na Kovku potekala tudi predstavitev pranja avtomobilov imenovano Carvvash. Že napis »Pre-
povedano mlajšim od IX let« daje slutiti, da ni šlo za čisto navadno pranje avtomobilov. Verjetno bi to »pranje« sodilo v sklop kakšne druge prireditve, pa tudi čas ni bil najbolj primeren, saj popoldne Kovk obiščejo tudi mlajši od IX let.
Sklep Poletja v Rovtah je bil v nedeljo, 6. julija. V Križajevi dolini smo imeli priložnost videti tekmovanje psov in njihovih vodičev v agilitvju. Kinološko društvo z Vrhnike je prikazalo nekaj svojih dejavnosti. Zanimivo je bilo, da so vse pasje nastope vodile ženske. Le čemu gre to pripisati?! Psički so bili kar prijetni, predvsem pa zelo spretni, poslušni in ubogljivi.
Nedeljski večer jc bil na Kovku namenjen veselici z. Mladimi Dolenjci in Manco Špik. Ljudi se je trlo in precej spreten si moral biti pri iskanju parkirnega prostora. Glasbeniki so odigrali le nekaj melodij, prikupna Manea je nastop že izvajala pod dežnikom. Šc preden smo se lahko dodobra ogreli ob muziki, se je nad prizoriščem razbesnela huda nevihta, ki je v trenutku pregnala vse obiskovalce; ti so bili zvečine prikrajšani za čudovit ognjemet.
Poletje v Rovtah je bilo vseeno prijetno, zabavno in dogodkov polno. Organizatorjem pa želimo obilo idej za naslednje poletje.
Metka Bogataj
r-
o
o
<
Najprej novoletna obljuba
Avgusta letos pa vzpon na Triglav
Sredi triglavskega skalovja.
Različni so vzgibi, želje in dogovori, ki vodijo posameznika ali skupino na najvišji vrh naše prelepe Slovenije. Za ene je tO vsakoletni pohod, za druge zaključek pohodniške sezone, za tretje veliki podvig, plod skrbnega načrtovanja, za četrte pa jc lahko tudi izpolnjena novoletna obljuba. In ta se je zgodila trem sodelavkam, uradnicam občinske uprave. Ena izmed njih, z možem zaljubljena v gore, hribe, doline in jezera, je ob decembrskem novoletnem praznovanju v šali predlagala vzpon na Triglav. Takrat so vsi prikimali in nato skozi pomlad do poletja, v obilici dela in drugih opravkov počasi pozabili. In tako se jc skupina 4. avgusta ob napovedanem lepem vremenu odpravila na pot-
Turistične panorame
Najprej s kombijem do Rudnega polja, od tam pa peš mimo Vodnikove koče do Kredarice in po klinih, »zajli«, mimo številnih obeležij, ki nemo pričajo 0 smrti v gorah, ter po skalnih poteh, ki vzbujajo spoštovanje vsakomur: izurjenemu planincu ah le občasnemu občudovalcu gora. In srečno smo se pov/peh na vrh Triglava, na edj, ki se mu je v popoldanskih urah že bližal oblak, ki ni obetal nič dobrega. Zato so se In sodelavke s svojimi možmi po osvo-
jitvi vrha kaj hitro spustile proti Tržaški koči, kjer sta jih že čakala toplo okrcpčilo in prenočišče. Deževni noči je sledilo oblačno sobotno jutro, ki seje na poti k Sedmerim triglavskim jezerom začelo vedriti in jasniti. Po okrepčilu v Koči pri Sedmerih jezerih je že posijalo sonce, ki je nato spremljalo šesterico pohodnikov pri spustu prek Komarče do Koče pri slapu Sa\ ice, kjer je že čakalo vozilo, ki gaje ta dan prijazno od enega konca Triglavskega pogorja
3*.
do drugega prepeljala četrta sodelavka treh planink.
Veselje, utrujenost in zadovoljstvo nad izrednim izletom, ki so ga zaznamovale lepote planinske pokrajine, cvetje čarobnih barv. pogovori (pa ne o službi), številni drobni dogodki in ne nazadnje še skok v čudovito Bohinjsko jezero, bodo ostali v spominih v vseh, ki so si rekli »ob letu osorej pa spet«. Najbrž pa kam drugam po krasnih slovenskih planinah.
NevMa
Kulturni razgledi
Pesem »Notranjske« v podnožju in na vrhu
slovenskega očaka
Spodaj je državna proslava počastila 230-letnico prvega vzpona na Triglav, na vrhu pa seje Planinska zveza Slovenije s posebno slovesnostjo zahvalila prvim junakom najvišje slovenske gore - obakrat tudi s pesmijo OMePZ »Notranjska« ob podpori Občine Logatec
spremljavi citrarja ter Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« in postojnski oklet Bori   oboji pod vodstvom Janeza Gostila. Tri dni zatem, 25. avgusta, pa je bila še slovesnost, ki jo je pri-
Letos 26. avgusta je minilo 230 let od prvega vzpona "a najvišji slovenski vrh. Kakšen podvig je bil to, si dandanes, ko se ob lepih dneh po zavarovanih plezalnih poteh proti vrhu I "glava pomikajo kolone vrhunsko opremljenih planincev, težko Predstavljamo, Tri dni so tedaj potrebovali štirje srčni možje " Bohinja Lovrenc Willomitzer, Štefan Rožič, Matevž Kos in LUka Korošec  . da so našli pot. se povzpeli na vrh in se vrnili v
dol
no, danes si naj zmogljivejši, za tO vzamejo dan časa.
- *#* mi planine moje... >"'": E U**W*
V e;>st temu smelemu dejanju I "glav je bil osvojen prej kol vrh blanea in Grossglockncrja je bila 22. avgusta v Bohinju Pri spomeniku triglavskim prvopristopnikom državna slovesnost. Na Piej so govorci, med njimi slavnoslni govornik predsednik Vlade RS Janez Janša, vsak s svojega zornega kota osvetlili po-mcn tega dejanja. Zares smo lahko ponosni, da so Slovenci prej k(" drugi večji narodi osvojili svoj najvišji vrh. To nam je lahko se d«>danes svetal zgled drznega tO uspešnega uveljavljanja. In lega v naii domovini ni malo. le priznamo si to bolj neradi.
Kulturni
Ssk
Program na prireditvi so stkali Bohinjska godba in Bo-n,gisti, recitator Janez Pelkoš , tenorist Jane/ Lolrič ob
pravila Planinska zveza Slovenije. Pri Aljaževem stolpu je o pomenu podviga in o hvaležnosti zanj spregovoril predsednik SPZ mag. Franc Rkar. Navzoči predstavniki planinskih organizacij iz sosednjih držav in člani ožjega vodstva SPZ so zatem položili nageljne na stolp, »Notranjska« in Godba iz (iorij pa sta dopolnili praznično vzdušje med mnogimi, ki so se tedaj trli okrog stolpa. Tudi kaka solza seje utrnila ob doživeti pesmi, ki jc odzvanjala tja do Kredarice in Doliča. Kljub gneči pa je bilo dovolj prostora tudi za nekaj poskočnih plesnih korakov. Ni ravno na pretek priložnosti zaplesati vrh Triglava ob živi glasbi. Zvečer je bilo v Planiki še sklepno dejanje praznovanja tega dogodka. Predstavniki tujih planinskih organizacij in Alpske konvencije so tedaj izrekli čestitke slovenski planinski organizaciji ob leni častitljivem jubileju. Predsednik SPZ pa je nanizal naloge, ki organizacijo čakajo v prihodnje. Kol prvo jc postavil izdajo zbornika o Triglavu, o katerem seje že veliko pisalo, nekaj je celo dragocenih kronoloških zapisov, gradivo pa ni zbrano na enem mestu in ni urejeno. Še drugače zahtevna pa jc posodobitev planinskih postojank, ki jo od planinske organizacije terja sedanji čas. Čeprav - naj zapišem svoje mnenje   v hribih ne potrebujem ne kopalnice ne restavracijske strežbe, pa bi se nekaj več pozornosti osnovnim življenjskim potrebam, kakršne so urejena stranišča, ne upiral. Pa tudi navdušencem, ki se dolge mesece v sezoni trudijo za dobro počutje obiskovalcev, torej oskrbnikom in kuharjem - zvečine so tO prijazne gospe   bi zares privoščil znosnejše pogoje za delo. Med govori in pozdravi sta planinske in domoljubne pesmi in skladbe vžigala »Notranjska« in gorjanska godba. Tudi ko se je povedalo vse. kar se je imelo uradnega povedali, ni bilo konca petju in godenju. V lesni sobi so tla kar poskakovala pod poskočnimi koraki parov, ki so sc zavrteli. V sosednji sobi pa so pevci s pesmijo posebej pozdravili 22 logaških pohodnikov, ki so se iz Logatca že cnaidvajselič odpravili peš na Triglav in se zjutraj, n.i samo obletnico prvega pristopa, nanj tudi povzpeli in po štirih dneh pohoda srečno vrnili domov.
O
-C
O,
0>
o
C
03 Olj O —i
Kulturni razgledi
Literarni adijo poletju v vodi
Literarno društvo Zeleni oblaki je v okviru prireditve Logaško poletje pripravilo literarni večer mladih avtorjev - Na vodnem amfiteatru v Grajskem parku so 26. avgusta brali svoje pesmi štirje mladi literati, nakar so svoje rimane stvaritve ustvarjali obiskovalci
Namen Literoadija je predstaviti mlade avtorje, jim dati možnost, da najdejo stik z literarno publiko in stopijo v svet javnega. Letos so se predstavili štirje: gimnazijca Lara Hvala in .laka Dolenc in malo starejša Borut Pctkovšek in Miha Sagadin Inovativni, samosvoji, filozofsko razmi.šljujoči, predvsem pa zelo različni so bili v svojih pesmih. Bivanjstvo, iskanje odgovorov na mladostna vprašanja, opazovanje sveta skozi prizmo mladosti ... Vse to seje skrilo med rime in pesmi brez oblike. Včasih malce odštekano, drugačno, drugič spet odraslo umirjeno, pa vendar ne sprijaznjeno. Uporniško in transparentno je bilo vse, kar so nam želeli povedati mladi pesniki in pesnica. In tudi zato seje publika odzivala glasno in navdušeno.
In ko so ob literarnem odru v Logaščici svoj pristan v padajoči noči našle plavajoče lučke, je voditelj večera Tine Vuč-ko številne poslušalce in poslušalke povabil k aktivnemu sodelovanju. Lani so obiskovalci Literoadija skupaj napisali pravi sonet, letos jih je Tine spodbudil, da so napisali pesem na njegove rime. V stekleničkah so obiskovalci dobili svinčnike in liste s pesmijo Literoadijo, ki pa je imela vpisane samo zadnje besede v verzih. Da se da iz tega napisati pravo pesem, je najprej dokazal voditelj večera in predstavil svoje rime. Kaj kmalu so se začeli oglašati poslušalci. Kar devet jih je predstavilo svoje pesmi, različne po vsebini in obliki. Neverjetno koliko ustvarjalne energije seje nagnetlo v novi amfiteatra ob vodi v tistih minutah. Očitno imamo v
Na splavu rim in poeziji'.
ioto: /.. I.eskovec
Logatcu veliko literarnih navdušencev in skritih pesnikov in pesnic.
(ilasbeni pol besednemu je dajal izvrsten kitarist Bojan Sen, ki se mu je ob koncu pridružil tudi voditelj fine Vučko v izvedbi skladbe Oclopuses (iarden skupine Beatles. Z njo sta glasbeno zaključila literarni večer na vodi, v njej in ob njej.Literarni dogodek sta idejno zasnovala Primož. Petek iz Grajskega parka in Anja Sedej iz Literarnega društva Zeleni oblaki.
B. Novak
0Q
o <5
c.
n
<1 k)
Števerjan - kraj srečnega imena
Narodno zabavnemu ansamblu Notranjci že drugič nagrada za najboljši kvintet
Tako nekako bi lahko parafrazirala Prešerna v naslovu zapisa o ponovni uspešni predstavitvi ansambla Notranjci. Skupina, ki ste jo lahko podrobneje spoznali že v eni lanskih številk Logaških novic, nas je letos spet razveselila. Plod dela tega narodno zabavnega ansambla je nagrada že drugo leto zapored - za najboljši kvintet na tradicionalnem festivalu domače glasbe v Štcverjanu. Enako nagrado so namreč muzikantje osvojili že lani. Da se pridno in zavzeto delo obrestuje, so letos dokazali s svojo izvirno skladbo z optimističnim naslovom Življenje kliče. Besedilo je napisal član ansambla Klemen Korcnč, glasbo je prispeval že uveljavljeni glasbenik na domači sceni Peter Fink, aranžma pa je delo Marjana Turka.
Notranjci pravijo, da so nagrade izjemno veseli, še bolj pa jih radosti veselo in živahno vzdušje na njihovih »špilih«, ki jih v teh poletnih dnevih daleč po Sloveniji zagotovo ne manjka. Poleg mnogim nastopom pa čas posvečajo tudi snemanju za eno od komercialnih TV. Ker je njihovo delo predvsem ljubiteljsko, pa seveda, ves preostali čas namenijo svojim službam in svojim najbližjim, ki jih pri delu vsekakor podpirajo. Ker pa pravijo, da tretjič gre rado, se vsi skupaj veselimo novic iz Stevcrjana 2009.
Do tedaj pa, dragi Notranjci, šc veliko delovnega člana in ustvarjalne moči za nove, uho božajoče melodije.
Metka Bogataj
Urejanje Napoleonovega drevoreda
Po julijskem neurju so delavci Tise iz Ljubljane morali temeljito poseči v lipov Napoleonov drevored, ki so ga zasadili med leti 1X09-1X13 v času Ilirskih provinc, med francosko vladavino v naših krajih. Takrat je bilo v drevoredu zasajenih 290 lip.
Promet, izpušni plini, soljenje ceste pozimi, čas in tudi neurja so prispevali svoje k propadanju lip, k propadanju kulturnega spomenika urejene narave.
Med urejevalnimi deli so odstranili osem skoraj dvesto let starih lip: dve sta bili suhi, dve je sklatilo neurje 10. julija, štiri pa je gniloba dodobra  zdelala.   Porezali  so Visoko v krošnjah.
veliko starih suhih in zaraščujočih vej. Pri delu je urejevalce močno oviralo slabo vreme, razen tega so morali delavci Sproti urejati promet, ki je v času del na krajših razdaljah potekal le p" enem voznem pasu.
V novembru bodo zasadili 29 novih lip, tako da bo skoraj 2 kilometra dolg drevored zopet štel 290 lip kot v Napoleonovih časih. Vse bo stalo okrog 50.000 cvrov. Polovico bo prispevala občina, polovico Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Besedilo in foto: France Brus
Kulturni razgledi
V Knjižnici je zmeraj kaj novet
Slovensko leposlovje .
DEČMAN D., O.: V objemu pedofila (spomini, dnevniki); GLOGOVEC, V. Z.: Zelirri si .   v  "   '     /• j/.________
MAHNIČ, M.: Zapisi (1937-1947) Isnomini. dnevniki); IKRAMBERGER, N.: Nebesa v robidah (nom.nacija za kresna)*; MAKUC, A.: Solniski kruh
MIKELN, M.: Mesto ob reki: zgodbe mladih let iz knežjega mesta Celje (spomini, dnevniki)...........
!OTT, |, Otroci s Petrička (soomini. dnevniki)'; IPILON, V.: Na robu (spomini, dnevmk,)'; POGORELEC, A.: Hudič v rajsk, knjižnici (kjiminalni
D; ŠKRINJAR, P.: Šipkov cvet;VALENS. M.: Uglašena : o strasti do potovanja in življenja (spomini, dnevniki.).
Poezija
JESIH, M.; Mesto sto; NOVAK, B. A: M O M : mala osebna mitologija; SVETINA, I.: Pes in Perzijci; VOUK, E.: Rubin*.
!ADICHIES'cN, Polovica rumenega sonca'; IALBAHARI, D, Vaba* ARJOUNI, JL Domače naloge, IARSLAN, A.: Prišteva škrjančkov (zgodovinski rV: IAUEL, J. M, Pot domov (zgsdsvinsMfJ*; IBAJAC, V, Knjiga o bambusu*; BUZZATI, D šestdeset zgodb » ma); CAMILLErU *L (kriminalni r.); CHILD, L: Zgrešeni strel Mfjflg™ A" Po ^"1^^* L un^h ILh*-Nema priča (kriminalni r.)- !CONNELLY, M : Pozabljeni glasovi (kr\mim\ni r.)'; IČULINA, A.: Vse uno, k pupe rabimo znat o un.h rečeh ,
GARVVOOD, GRIMBERT, P, Skrivnost; GROGAN, J, Marley in jaz HASSEL S : Vtadav.naipe Ma .g^^,.^01^. ^
(mnmUnevnm: JACO, C: Ozirisove skrivnosti. Velika skrivnost (4. del) (zgodovinski r.); JAUD, I. Popoln, idiot. IKRAKAUER, J.. V divjin. (biografski r I*
KURNAZ M Pet let mojega življenja [poročilo iz Guantanama] (avlobmMskilJ: LEON, D, Polepšane sledi: [komisar Brunett, razreši tnnajst, primer] (kriminalni   MARGOLIN P Div a pravica (kjimiDMlM); IMILLER, A, Zvestoba in zaveze*; MITCHELL, D fc Tuje pero^ roman v deve.,h delih; NAZER, M, Svobodna : moje epsko olovan e domov (avtobiografski r.); IPASCARL, J.-^^^^^   N . p, IPATTERSON, J.: Mary, Mary (kriminalni r.)': IPATTERSON, J.: 3. stopnja (knm.naln, r.)'; ROBERTS, N.. Dolina tišine, ROBERTS, N.. Ples
Slepec iz Seville [triler z Javierjem Falconom] (kmmalnilJ- !WOODIWISS, K. E, Pepel v vej.  . zv.)
YRSA, S.: Zadnji obredi: [skrivnostni simboli, srednjeveško čarovništvo in sodoben umor] (kriminalni r.)
Strokovna literatura AnoiAFN^FN n ■ Jelena in Robert De Belder; plemenita kot mati narava (vrtnarstvo);
Al phmc AB'B' J': VS3k d3n S SV6tim PiSm°m f¥f^/S ARGOv S lak , mol E mrhe: [od ženske predpražnika do sanjsltelenlte] ALFONSO H C. r, Havana : moje čarobno mesto geo^M ARGW, S Zakaj mosk, ljub BERLINGHOFF, W. P
ŽSSf •' A™™L*KI f» f^S^'^^^^^^ prostozidarjev^; IBOTTOMER, P, Dance M tema ka skoz, stoletja (mlsn^S}. BINDER D^ Sk vndružba   g^ !BRADBERRY, T, čustvena inteligenca : [kratek
Jlass how to waltz, qu,ck step, foxtrot, tango, samba salsa,_( aru       » , h  / o|no ^        ^ k
vodnik - vse, kar morate vedeti o čustven, ^^}^^^Z' z malo truda do urejenega vrta (arhitektura, urbanizem: DELO in fesfvoj, BRUMEC, V, Kratka zgodovma medicine J^^So^oND, J. M.: Puške bacili, jeklo : zakaj je človeški razvoj družina ; s partnerstvom do družini prijaznega delovnega okolja (gospoda srn). ■U,MI™™V .      . riiLaktjkp ' norirafiu 0Cpnievani, znania "a različnih celinah napredoval različno hitro (smoJaaM*; DIDAKTIKA ocenjevanja znanja . razvoj didaktike na področju ocenjevanja znanja
zbornik prispevkov (pedagogika) 7 • n rinieniu • odaovori na pogosta vprašanja (nosečnost, neaa dojenčka):
FERRFŽAr??'^^' V': "ffi Ptič 16 t0? (mSntoa!lfomllZ JSymbolsm (sjJZ); HENSEL, W,' Katera zdravilnaT^je FERBEŽAR, I, Svetovanje nadarjenim ucenc;;m^^J^ čudes sveta (zgodovina): IJELINČIČ, Z.:
^ (^imazma); HIENG, P, Nad kavedin, KUL.ENOVIĆ, T: Politički islam : osnovrT^i, autori i skupine
jenoanSm h9* ' T??' ! S f S? S So So^T!!^ Prinodnost'in Leksikon 9°Sp°darjenja Z °k0,iem
ednog modernog političkog pokreta (polMs); LAH, A.. Svetovncipotovaje     y     v ^ (pedagogika);
MAnS P;ir°Čnik (<^m™l S-: fZ^f^^^OM^; MB/ES, C, Zapeljani, zlorai^rTni MANNING. T: The Rough Guide to Pink Floyd (glasba). IMAVR, E ™ja evo   j i^lu spremenile zgodovino
■družba v pas,i modnih zrno,: vzrok,, P°*d^ tehn,ke, akorde ,n pesmi (glasba);!NORMAN,
WaaWMARTIN, S, ^rismfsJt^N^ of miniature trees and shrubs ... (vVmto)';
tNuSnno?31 handb°°k 1 3 ^r^SSa^:^
•NUSSDORFER, V: Vrednote na odru življenja feflW\ ORSINI, J-S°nMa "unrnj      g Prostovoljnega
od, po , bljanskem žlvalskem vrt (tMto,,pgi) D Loga ec: Vart   g   , art Ij^ metoa); rauscVr,
gasilskega društva Dolnji Logatec (O^^^^^^^ of ancient Rome feooao^na): ROJSTNA mašinerija : sodobne obooon6" 3 S'mf0nija ^^c^,1*^^^? Rast N vodnik (msMtotvp) SEARšl.: Življenje v zoni zdravja (zdr^a °bporodne vednosti in prakse na Slovenskem (nosečnost. S5HAUEa^-"S in razumeti^trokafegr^^ ISELES, V: Nezvestoba : kako ^rj^SEARS, W, Povezovalno starševstvo : kako po zdrav, parne« ^   ■ — ,SER^,^^^ vile
na Vipavskem in Goriškem
SeiTr^r, wočiti z t in z^ptžTt"^ starič' p Atomska bomba
STOpao ,  • s,0l vrbmom) • ™.^Kuls M . Hrana za dobro voljo: jedi, ki pričarajo nasmeh: za dobro počutje in
^OPAR, I, Najlepši slovenski gradovi (ajhMMajtfmmn). .SZWILr^.Mno^bj /efco,oa«a)*- VRTAČIČ, E.: Serijska kultura, popularni morilec kul|nančne užitke (kuharice: ITOME. D.: Samo narava : ekologija v prozi mi podob, (eMfig^ , vk i au u       j p p
-g monlec v popularni kulturi {m ^^^^t^Sl PWftS
evolucijske psihologije na človeško naravo (ssim!23W< ZULHNitvviuz., r.. uuuc ^0RZ, B.: Sodobno suženjstvo - sodobne zasvojenosti (drogej.
"o branje/
5e posebej priporočamo knjige z oznako * .'
Ma/a Gregorič
Pr(/ef,
Ma/a Gregorič
Duhovni odsevi
Ob biserni maši dr. Ivana Merlaka
Jaz sem sadil, Apolo je žalil. Bog pa je dal rasi. laka da ni nič tisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje rast Rog
Takšno spremno besedilo si je dr. Ivan Merlak i/bral /a spominsko podobico. Biseromašnik je mašo daroval 6. julija lelos v eerkvi Rožnovcnskc Matere Božje v Gorenjem Logatcu. Nalanko ob desetih dopoldne so v nabito polni farni eerkvi svečano /adonele orgle, v trenutku namreč, ko je biseromašnik vstopil s slovesnim spremstvom. Pozdravne besede je slavljencu spregovoril Tone Nagode, član Župnijskega pastoralnega sveta. Svečano mašo so s svojim petjem obogatili pevci cerkvenega pevskega /bora pod vodstvom Janeza Nagodeta. Všečno petje zbora je ob zaključku pohvalil tudi jubilant, ki se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k slovesnosti njegove biserne maše.
A.Č.
Bisernomašnik s pevskim zborom.
Prelat dr. Ivan Merlak - biseromašnik
o
'iz
7?
—
to
O O
Tisti gospod, ki se je bil Rečanovim rodil leta 1923 in se je na nedeljo, 6. julija, z biserno mašo v cerkvi Rožnovenske Matere Božje v Gorenjem Logatcu Bogu zahvalil za 60 let mašništva - Prav doživljajoč veliko lepega, pa tudi grenkega, je bil v vsem tem času z apostolom Pavlom prepričan, da »ne kdor seje in zaliva, poglaviten je tisti, ki daje rast...« (1 Kor. 3 6-7) - Ob častivredni obletnici je z biseromašnikom stekel tudi tale pogovor
denar bi bilo mogoče pozneje kupiti popularno Rcnaullovo petico.
V Bogoslovje ste se zapisali v času strahotne vojne vihre, kaj?
Res. Študija bogoslovja sem se lotil sredi vojne in ga nadaljeval še po vojni. Na moje starše so tedaj nekateri krogi skušali vplivati, da bi me odvrnili od duhovniškega poklica, (iovorili so jim: »Ali vaš sin ne ve, da bo vere čez dvajset let konec. Cerkve bodo muzeji, kinodvoranc ali pa porušene...« Torej porazna perspektiva!? Starši tega niso verjeli. Vedeli so pa tudi, da sem srečen v svoji odločitvi. Z apostolom Pavlom sem bil prepričan, da ni poglaviten, kdor seje in zaliva, ampak tisti, ki daje rast Bog. Ob podpori staršev sem vztrajal v bogoslovju; novo mašo pa sem pel v farni cerkvi leta 1948.
No, vere res ni odneslo ne v dvajsetih in tudi siceršnjih letih ne; ovir verskemu življenju pa menda tudi ni manjkalo.
Aaa, doživetij takih in drugačnih je bilo več kot dovolj. Po novi maši sem dve leti kaplanoval v župniji sv. Pavla na Vrhniki. Leta 1949 sem na nedeljo po praz-
1'relat dr. Ivan Merlak
niku Svetega re.šnjega telesa zaradi župni-kove bolezni sam vodil telovsko procesijo. Doživeli smo pa nemajhno presenečenje, ko je procesija trčila ob tanke, ki jih je le-danja JLA (Jugoslovanska ljudska armada) razpostavila pred cerkvijo, da bi preprečila praznično pobožnost. Cez. nekaj dni so na »masovnem« sestanku oficirji zahtevali, da moram plačati strošek porabljenega goriva, »jer tenkovska vežba nije uspela«. Znesek za odškodnino pa ni bil ravno nedolžen, štel je kar 150.000 takratnih dinarjev; za ta
Ja, JLA je slala čvrsto na braniku pridobitev revolucije...
To je res, vendar moram priznali, da imam na vojaščino prav lepe spomine. Vojsko sem eno leto služil v osrčju Bosne, v Andrieevem Travniku, in naj povem moram, da so imeli do mene katoliškega duhovnika korekten odnos. V vojašnici so mi zaupali celo vodenje pevskega zbora, ki je štel kar 60 pevcev. Pri delu z. zborom mi je prišlo prav glasbeno znanje, ki sem si ga pridobil nekaj kot samouk harmonija, nekaj v šoli solopetja. Repertoar zbora je bil vojaško priložnosten, vendar smo prepevali ludi slovenske zborovske pesmi; še posebej se spominjam dveh Vodopivčcvih uspešnic: O večerni uri in Žabe. In lako so nic cenili vojaki in tudi oficirji, še posebej oficir za MPV (moralno političko vaspilanje - moralno politična vzgoja), ki me je branil pred krivičnimi napadi. Tako seje primerilo, daje ob neki priložnosti imel politično uro komandant bataljona, domačin iz BOS"
Kulturni razgledi
s?
nc. Ta se je, kot je bilo sicer v navadi - na svojevrsten način spravil nad Cerkev. Napad je šel nekako takole: Najprej je omenil, da najslabšo družbeno ureditev predstavlja Cerkev. Potem pa ic nadaljeval: »Kod nas katolički su fratri poklali polovinu srpskog sela, pravoslavni popovi poklali su polovinu muslimanskog sela. hod/a je poklao polovinu srpskog sela... - Ali ja /nam. da jednome od vas nije drago, da sve to čuje.« Mislil je name. ker so vsi vedeli, da sem katoliški duhovnik. Naš politkomisar pa seje tedaj oglasil: »Pa naš Iv an nije takav.« To opravičilo je bik) presenetljivo, saj meje v bran vzel sam politkomisar.
Cenil vas ni Ic politkomisar; veliko naklonjenosti sle bili deležni tudi pri škofu Antonu I ovku.
Moram priznati, da me je Se v easu vojaščine presenetilo sporočilo i/ ljubljanske Škofije, da bom po vrnitvi i/ vojske
nastopil službo Škofijskega tajnika. In bom tako tudi tajnik škola Antona Vovka. V tej službi sem preživel več ko pet let in pol. Začetek moje tajniške službe pa ni bil ravno prijeten. Tedanja Uprava državne varnosti (alias U DBA) meje želela na vsak način Pridobiti za svojega zaupnika obveščevalca, Semur sem sc odločno uprl. S tem dejanjem sem tvegal, da bom pri političnih oblasteh slabo zapisan, kakor sta bila sploh slabo zapisana Cerkev in versko življenje; Oboje je bilo postavljeno nekako /unaj zakona. Do leta 1953 v Jugoslaviji sploh nismo imeli zakona O verskih skupnostih. Ko sc.ie osamljena Jugoslavija morala nasloni-•i zaradi pomoči na Zahod, je skušala oblast "rediti odnose s Cerkvijo tudi s posebnim Zakonom O verskih skupnostih.
In nekdanji škofov tajnik posta-"e postulator za heatifikacijo škofa Anto-"a lovka. Num lahko nekoliko predstavite nalogo in delo postulatorja?
Rade volje. Poglejte, postopek /;i beatifikacijo je zahteven in dolgotrajen: /;i heatifikacijo škofa Antona Vovka seje začel v letu moje /late maše 1998, Kol postulator sem šel na posebno izobraževanje v Rim. Odtlej je postopek trajal skoraj vse do letos, torej 10 let. ko je bil škofijski del P°stopka končan. Zajetno škofijsko gradi-°> ki je bilo predstavljeno v Rimu. zaje ma dva dela: I. del življenje kandidata v Vsc.i resničnosti, vključujoč sluh svetosti in Junaške kreposti, tudi napakc-grehe. (Kdo Vc' morda je moral SkofVovk enega svojih grehov« plačah / /ažigom v Novem mc-*,u- s čimer je i/pričal tudi svoje mučeni-°'i 2. del čudež, i/redno ozdravljenje na njegovo priprošnjo. Ob vsem tem pa je
postulator organizator postopka: zbira gradivo in predlaga priče za posebno tričlansko sodišče, ki ga sestavljajo predsednik, cerkveni pravdnik in zapisnikar. Vsa pričevanja gredo pod prisego. V primeru čudeža sc zaslišijo zdravniki, ki so zdrav ili čudežno ozdravljenega, in dva druga zdravnika, ki pregledata čudežno ozdravljenega. Tudi zdravniki  prisegajo na resničnost izjav.
Ker vsebuje naša utemeljitev natančno opredelitev obeh delov, je šel postopek v posebno prednostno vrsto. A kljub temu se postopek v Rimu odvija skoz nedoločljiv čas.
Od urednika Družine do poslulutorja.
Mimogrede, kuko sodite o - zdaj lahko že rečemo - znameniti Okrožnici duhovnikom oh novem letu 1946, ki da izruža obžalovanje škofa lovka zaradi vključevanja Cerkve v medvojno kolaboracijo
Veste kaj. tU pa lahko zanesljivo trdim, da okrožnice, kakršna je bila objavljena letos spomladi po pisnih in elektronskih medijih, ni napisal škof Vovk. Slog namreč v ničemer nc ustreza pisanju škofa Vovka, ki tudi sicer ne bi takega pastirskega pisma nikoli napisal. Očitno je, daje pismo sestavil kak duhovnik i/, okvira OF, se pravi naslednikov OF. ki so želeli, da bi škofija izrazila lojalnost komunistični oblasti, kakor si jo je ta želela. Resnica pa je tudi v tem, da lako napisano »paslirsko pismo« ni nikoli i/šlo. se pravi, da ni bilo nikoli raz poslano duhovnikom; pisanje neznanega avtorja pa je ostalo v škofovem osebnem arhivu .
Se radi spominjale urednikova-
nju Družine?
O, kajpak! Saj sem sc Družini
posvečal celih dvajset let od leta 1965 do leta 1985. Nekaj let sem bil glavni urednik, nekaj let odgovorni urednik, polnih 15 let pa tudi upravnik tedaj edinega katoliškega tednika. Ves čas sem deloval po starem časnikarskem načelu: dejstva so sveta, komentarji so svobodni. Te pa naj piše. kdor sc na predmet obravnave res spozna.V tedniku pa smo pisali o življenju Cerkve na Slovenskem, pri sosedih in o svetovni Cerkvi. Dovolj prostora smo odmerjali ludi duhovni vzgoji, slikom z bralci, zlasli še z rubriko Pogovarjamo se. Seveda, so bili na naše delo ves čas pozorni »varuhi« državnih zakonov. Zgodilo sc je, da nam je oblast Ida 1975 zaplenila številko Družine, in to zaradi članka »Nočemo preštevanja«. Po partijskih navodilih naj bi tedaj prek »varnostnih služb« evidentirali, kateri javni delavci sploh pa prosvetni delavci hodijo k maši in sc udeležujejo verskih obredov ter cerkvenih zakramentov. Šlo je očitno za protiustavno ravnanje, saj je bila po ustav i vera všteta med državljanske svoboščine. Zato je bil »inkriminirani« članek napisan protestno zoper človeško razlikovanje, o čemer pa se naj ne bi pisalo in česar oblast ni dovolila objaviti. Ker pa je bila Družina že natisnjena in razpečana. so oblastniki izvode lovili vsepovsod po župniščih, kar je bilo mestoma naravnost komično. Vidite, tudi take reči so spremljale delo urednika.
Kako bi ravnali, ko hi se ponovno odločali o svoji življenjski poti?
Ha, ha. ha...Tu ne bi imel težav. Ponovno bi se odločil za duhovniški poklic, saj bi samo tako lahko ostal zvest svoji vesti, spoznanju in pripravljenosti, da bi prevzemal posledice, sc pravi, odgovornost za svoje odločitve. In ponovno bi mi bile napake v poduk, da bi sc odločal za popravo svojih napačnih ravnanj. Ostajal bi zvest pokorščini, ki mi ni bila nikoli tuja, saj sem jo skupaj z ubogljivostjo obljubil svojemu škofu ob duhovniški posvetitvi.
In I dš napotek, predvsem mla-
dim?
Človek naj se nenehno trudi, da živi po vrednotah človeškega dostojanstva. To vključuje tudi izbor poklica, ki si ga naj mlad človek izbere skladno s svojo vestjo, s svojim veseljem in s svojimi sposobnostmi. In potlej velja v izbranem poklicu vztrajati. Nikoli nc kaže razmišljati, da lahko doživimo raj na zemlji. Meni je vse življenje ustrezalo tudi načelo praktičnega filozofa VVilliama Jamesa in ga priporočam prav mladim: »Vsak dan stori nekaj, kar ti jc neprijetno!«
Marcel Štefančič
00 O
L.
o.
t/) O
>CZ)
S/J
o
r o
te
or
Športni kalejdoskop
Ze šestindvajsetič na maratonu »Franja«
Logaškemu kolesarju-maratoncu, 69-letnemu Leopoldu Petkovšku, je ušel le prvi maraton
»Franja«
Leopold Pctkovšek, znan tudi kot Cesto' Polde uživa po 40 letih poklicnega šoferstva zasluženi pokoj že deseto leto. Povsem pa ne miruje: pridnih rok skrbi za domačijo, pridnih nog pa za premagovanje dolgih kolesarskih kilometrov.
Tam v letu 19X2 so se pojavile, bržčas zaradi stresnih situacij za kamionskim volanom, srčne težave. Zdravniški nasveti so priporočali tudi kolo. In Polde seje kolesa oprijel z vsemi štirimi in tako zares, daje prav s tovrstno terapijo pregnal vse srčne težave. S kolesom pa je premagoval vse več in več kilometrov, in navsezadnje jih je imel za seboj že več kot 400, toliko namreč, da seje leta 19X3 prvič odločil za preizkus na kolesarskem maratonu »Franja«. In potlej se je zvrstilo še vseh 25 maratonov; udeležil se ni le prvega (od vseh 27!). Ker sodi maraton »Franja« s svojimi 156 km med najtežje rekreativne preizkušnje pri nas, še posebej upoštevajoč vrhniški klanec in skoraj ekstremno zahteven vzpon iz Cerknega na Kladje, se je treba nanj tudi primerno pripraviti. Polde, denimo, prekolesari v ta namen letno od 6.000 do 7.000 kilometrov. Zvrstili pa so se zavidanja vredni visokogorski podvigi: iz Merana na prelaz Stelivio (2760 m), na Grossglockner, pa tudi juriši na Vršič ter vzponi na Mangart in iz Ajdovščine do Prcdmcjc niso ravno od muh.
Letošnje »Franje« so se med 1900 kolesarji udeležili z Logaškega Konrad Mcrlak, brata Hrenčič, Peter Cuk, Peter Kosmač, Leopold Simonišek, Boris Mcz.e, Milan Rupnik in seveda, med njimi najstarejši, 69-lctni Polde, ki so si ga na startu prav začudeno ogledovali mladi kolesarji in ga »opogumljali«: »Kako, ata, bo šlo, bo šlo?« Polde pa se je le dobrodušno nasmehnil, si
Na vrhu vzpona Cerkno - Kladje
mislil svoje in s poprečno hitrostjo 29 km/h prikolesaril po petih urah in eni minuti na cilj v zlati sredini; med veterani pa se je uvrstil na 12. mesto. Daje za seboj zapustil mnogo mlajših, sije štel tudi v svojsko zadovoljstvo. Kaj da ne! Še posebej ponosen pa je nad spominsko medaljo, ki je ne prejmejo kar vsi, ki prikole-sarijo do cilja; za medaljo je treba »Franjo« prekolesariti v največ sedmih urah. In naprej?
»Kolesu se ne mislim še odreči, »Franji« tudi ne. Če bo le zdravje dopuščalo, seveda!« je optimistično prepričan maratonec Polde.
Marcel Štefaneič
Taijiquan in karate "Na ovinku
Avgust je mesec dopustov, sproščanja, nabiranja novih moči, mesec lenarjenja in ugodja. Naš učitelj Milan Doganoc nas je presenetil z hvalevredno idejo in "Na ovinku" organiziral brezplačne vaje taijiquana, qigonga in karateja. Dobrodošli so bili
"Na ovinku " med telesom in dušo.
loto: V. Cernivee
vsi, tečajniki iz Logatca, z Vrhnike, iz Postojne in drugih okoliških krajev, novi člani in naključni mimoidoči. Stari kitajski pregovor pravi: Vidim in pozabim, gledam in se učim, vadim in razumem.
Taijiquan, biser kitajske tradicije, starodavna kitajska veščina gibanja, se je ob avgustovskih sredah ob sončnem zahodu preselila "Na ovinek", v oazo miru in sprostitve.
Taijiquan je pomembna veja kitajskih borilnih veščin wushu. Nastal je na osnovi tradicionalnih kitajskih borilnih veščin in jih združil s starodavno daoistično tehniko dihanja, s teorijo o vinu in yangu ter teorijo tradicionalne kitajske medicine o meridianih.
Oigong je starodavna umetnost negovanja zdravja, pri čemer z dokaj preprostimi gibi uravnavamo in plemenitimi' življenjsko energijo qi. Poudarek je na dihanju in umu.
|'ri
qigongu ne potrebujemo veliko prostora, telesni gibi so veliko lažji in preprostejši kot pri taijiquanu. Ker je taijiquan veščina. prl kateri je zelo pomembno urjenje naše notranje energije, ga vadimo skupaj s qigongom. Lahko bi rekli, da sta kot plamen in olje. Taijiquan je plamen svetilke in qigong olje, ki inu daje življenje-Taijiquan učinkuje na dolgi rok. Je hvaležen prijatelj, ki ga lahko kadarkoli potegneš iz žepa in katnorkoli vzameš s seboj.
Za vadbo laijiquana in qigonga ni nikoli prepozno niti prezgodaj. Začetni in nadaljevalni tečaj taijiquana sc prične v septembru.
Vili Cernivee
Športni kalejdoskop
Tromeja v sončnem sijaju
Na nedeljsko deževno jutro, 27. julija, smo se planinei. zanašajoč se na dobro vremensko napoved, z avtomobili Peljali do Rateč; bili smo namenjeni na obisk gora na italijanski strani. Dež je oblival vozila in gorenjski hribi so bili črno zamegljeni. Na bencinski črpalki Bmo popili kavo iz »polav lomata«. ki nas je zaradi nespretnosti spravil v smeh in dobro voljo. Tako smo sc z vodjo Alenko Mrak odločili, da vožnje ne nadaljujemo v •talijo, ampak obiščemo tromejo.
Potem ko smo parkirali in si nadeli nahrbtnike, je na naše presenečenje nehalo deževati in tako smo se skozi Rateče namenili na 2 uri oddaljeno tromejo. Po uri strme hoje smo prišli do Planinskega doma Tromeja (1145 m). V neprijaznem vremenu nas je oskrbnik povabil v Dom še pred »uradnim« odprtjem. Po krajšem Počitku in okrepčilu smo nadaljevali pot in PO eni uri prišli sredi dopoldneva do Koče na Peči (1509 m). Med razgledovanjem po okolici so se začeli trgali oblaki, in posijalo Je Sonce. V bližini stojita maketa z vrhovi in dolinami v Julijcih ter obeležje tromeje: Slovenija Avstrija Italija. Malo naprej je znamenje sv. Ilorijana s Irojc/ičmm napisom o prijateljstvu gasilcev treh dežel. Ob lepem vremenu smo sc dobre volje kmalu spustili do hotela (1465 m) IUl italijanski strani, kjer je scdežniea. ki
/a in dežnik soncu preveč.
prevaža turiste in pohodnikc z avstrijske sirani proti Iromeji.
Po poldnevu smo sc vrnili na slovensko stran. Po daljši poli smo dospeli do Planinskega doma Tromeja. Ves čas smo srečevali pohodnikc in nabiralce gob. Med okrepčilom nam je šel posebej v slast borovničev »šlrudel«.
Kmalu so se vrhovi Julijcev
1'oto: M. 1'elkovšek
začeli meglili; oglašalo seje tudi grmenje, zalo smo sc napotili po gozdni cesti proti uro oddaljenim Ratečam. Spotoma smo si ogledali Zelence (534 m). Povzpeli smo se še na stolp. Težko smo sc poslovili od vseh naravnih lepot, še posebej zalo, ker nas je jutro pozdravilo z neobetavnim dnem.
Marinka Petkovšek
Gasilke enajstič na tekmovalnem srečanju
Kata
V soboto. I'), julija, je bilo v Lazah II. srečanje gasilk, ki sta ga organizirala (iasilska zveza Logatec in P(iD Laze. Tekmovanja v raznoterostih se jc udeležilo 20 ekip gasilk vseh starostnih skupin.
V skupini članice A s povprečno Starostjo pod 30 let so se uvrstile: 1. Lazc-Jakoviea II., 2. Lazc-Jakovica III.. 3. Hotedršica II.
V skupini članice B s povprečno starostjo nad 30 let so sc uvrstile: 1. [vanje selo L. 2. Dolenji Logatec. 3. Laze -Jakovica I.
V skupini članice C. slarosl vseh tekmovalk nad 4S let, so se uvrstile: I. Ilirska Bistrica, 2. Podgora-Podgrajc, 3. Žiri.
Prijateljskega srečanja gasilk in tekmovanja se je udeležil tudi poveljnik GZ Slovenije Maljaž Klarič, kije najboljšim ekipam podelil pokale. Sledila jc gasilska veselica, na kateri so igrali Notranjei, ki so letos v Štcverjanu ponovno osvojili nagrado za najboljši kvintet
K veselemu razpoloženju pa tudi k tekmovalnemu vzdušju jc veliko prispevalo lepo sončno, poletno vreme.
Besedilo in foUtl France Brus
O
h
X>
H.
O
O C
u
»C/5
ca
Sij
o
ra ho sprelnejša.'
Športni kalejdoskop
Po sir in skuto na Tolminsko
Državni praznik, 25.junij, nas je prijazno pozdravil s soncem - Logaški planinci smo se ga
namenili preživeti na Tolminskem
Leopold Petkovšek, znan tudi kot Cestn' Polde uživa po 40Avtobus jc požiral kilometre po vijugasti cesti sko/i Hotcdrši-co, Godovič, Idrijo, Most na Soči, tik pred Tolminom pa je /avil v hrib in se pogumno spopadal s klancem. Še prija/na vasica Ljubinj nas je pozdravila, preden smo se prepustili gozdnatim pobočjem vzhodno od Tolmina. Kako udobno jc, če še z avtobusom pridobiš nekaj višine; to znamo ceniti vsi, ki smo kdajkoli »tolkli« dolgočasne in predvsem naporne kilometre po cesti.
Na planini Stador, do koder nas jc pripeljal avtobus, smo udobno nižinsko obutev zamenjali z bolj varnim visoko planinskim obuvalom, si oprtali nahrbtnike in v roke vzeli pohodne palice za lažji korak. Prijetna pot proti planini Lom nam ni dela-
la težav, še vročina, ki stajo blažila prijeten vetrič in senca dreves, nam ni delala težav. Ker smo si postanek na tej planini prihranili za povralek, smo nadaljevali pot proti planini Razor, ki jc bil cilj tega pohoda. Prijetna pot brez, strmih vzponov nam je ponujala možnost opazovanja narave v času raznovrstnega cvetenja. Tako smo na svoj račun prišli tudi nabiralci naravnih zdravil.
Pred nami pa seje bohotil vence spodnjih Bohinjskih gora pregrada med Primorsko in Gorenjsko. Kar vabil je, da bi se vzpeli na vrh in pokukali tja čez, a naš cilj je bil niže na planini, poznani večini planincev, saj je koča ena od točk Slovenske planinske poti od Maribora do Ankarana. Ta koča slovi tudi po dobri ponudbi hrane, predvsem po imenitnih štrukljih.
Kuharji so se trudili hitro postreči z njimi, čeprav pri veliki skupini to ni ravno lahko. Prav nič se nam ni mudilo v dolino, uživali smo v prijetni okolici koče, koder obnavljajo planšarske koče, ki jih jc poškodoval potres.
A vsega lepega je slej ko prej konec. Marinka in Slavko Kozamernik, vodnika pohoda, sla naznanila odhod. V sirarni na planini Lom seje večina oskrbela s kulinaričnimi »spominki«: s sirom ali skuto ali z obojim.
Po ozki serpentinasli cesti nas je šofer avtobusa varno pripeljal v dolino in potem ludi v Logatec. Da smo lahko občutili vroč praznični dan, smo se za kratek čas ustavili ob Soškem jezeru.
ZPliT
Nad dolino Završnice
Tretjo nedeljo v avgustu nam je slabo vreme že drugič onemogočilo pohod na italijanske »Tri špice«. Tako smo sc zapeljali v dolino Završnice. Iz Rodin, rojstnega kraja pisatelja Janeza Jalna, nas je Zvonka vodila na visok greben nad tem krajem. S pohodniško opremo smo odšli prek pašnika; po strmi stezi in brezpotju smo v meglenem soparnem vremenu prišli do Sankaške koče (X67 m) in sredi dopoldneva dospeli do pašnika in božjepotne cerkvice sv. Petra (839 m), od koder je bil lep pogled na spodaj ležeče Poljčc.
Na Velikem vrhu.
loto: M. Petkovšek
Cerkvica z renesančnim zvonikom in freskami iz lela okoli 1530 velja za pomemben renesančni spomenik. V času turških vpadov so od tu s kresovi opozarjali na nevarnost, kasneje je bila cerkvica dobro obiskana romarska pot, danes pa je izhodišče izletnikov. Pod cerkvijo stoji poznorenesančna mežnarija z baročnim gospodarskim poslopjem. Vzhodno od prezbiterija pa jc nad breznom Marijina kapelica. Po ogledu smo se vrnili na križišče in nadaljevali pohod po grebenski poti nad
pečinami in prišli na Veliki vrh, visok nekaj nad 1000 m. Iz doline so se razkazovali avtocesta, železnica, Žirovnica, Zabreznica, Vrba, Blejski grad z jezerom. Na razglednem vrhu stoji klopca, ob njej skrinjica z vpisno knjigo in toplomerom, ki je tedaj kazal 10 stopinj.
Po krajšem počitku in razgledu smo se po skalnati, strmo padajoči stezi previdno spuščali v dolino Završnice. Ubrali smo pot proti Valvazorjevcmu domu pod Stolom. Tako smo šli po cesti mimo hidroelektrarne Žingarica do akumulacijskega jezera, mimo Plemenilne postaje Antona Janša (Kranjske čebele) in si nasproti tabora skupine tabornikov privoščili počitek in malico iz nahrbtnika. Po počitku smo pol nadaljevali čez travnik in prišli M markirano pot, kije peljala na Ajdno in Stol. Po dobri uri hoda po strmi in kamniti cesti in stezi smo prišli do Valvazorjevega doma (11X0 m), kjer smo si privoščili daljši počitek na toplem soncu in nato se po isti poti vrnili v dolino Završnice do akumulacijskega jezera in po stezi, ki je nekaj časa peljala nad Završnico, šli skozi manjši luncl in prišli do vodnega stolpa nad Žirovnico. Z njega smo se spustili po stopnicah in prišli sredi popoldneva v Žirovnico. Od tukaj smo sc v Rodne pripeljali s »taksijem« pripeljala nas je sorodnica planinke Zvonke.
Z lepega nedeljskega pohoda smo se vrnili domov polni nove energije.
Marinka Petkovšek
ogaške novice
v*-*Z
Športni kalejdoskop
Na naši drugi najvišji gori
Za dva avtomobilov planincev se nas je odpeljalo do Vrat, od koder smo pod vodstvom Janeza Rudolfa začeli vzpon na Škrlatico, Planinska pot nas je peljala skozi gozd po grapi na razgledno gozdno ramo pod Dolkovo glavo. Dobro ogreti smo se ustavili /a kratek oddih inodžejo. Potem smo sc levo vzpenjali Cc/ 'ravnata pobočja proti Stenarjevi steni. Više zgoraj so nas oznake povedle desno na rob planote Na rušju. Levo ob poti stoji nekako sredi poti Bivak IV. (1980 m) Z osmimi ležišči; je stalno odprt. P<> krajšem okrepčihi smo pot nadaljevali po izredno razgledni stezi okoli Dolkove špice; za nami je bila triglavska stena. Čez dobro uro smo prišli v krnico Zadnji Dolek med Dolkovo tpico >n Škrlatico, kjer se pridruži pot s Kriških podov.
l-oto: M. 1'etkovšek
Vzpenjali smo se proti desni do vrha melišča pod južno "eno Škrlalice. lam smo odložili pohodne palice, da nas ne bi ovirale pri hoji ob jcklcnicah. in si zaradi varnosti nadeli čelade. Čakalo nas je še 350 m zavarovane poti po skalovju. Sledili smo jcklenicam in klinom, ki so nas brez večjih težav vodili na južni greben, po katerem smo prišli do vrha, ki ga označuje Vcl'k kovinski križ; ob njem je skrinjica z žigom vrha in z vpisno knjigo.
sla
Prehodili smo 1750 m višinske razlike. Med potjo nas grela loplo sonce in naporna hoja. Srečevali smo tudi Vcl'ko pohodnikov. Na vrhu Škrlalice (2740 m) smo imeli zaradi dvigajočc se megle slab razgled. Škrlatica je drugi najvišji vrh V/hodnih Julijskih Alp. Kraljuje nad gorami med Veliko Pišmco 1,1 Vrati. Njena strma severna stena pada v krnico Veliko Dnino in «Že svojo skladno podobo številnim občudovalcem, ki se vozijo Vršič. Ob sončnem zahodu njene kamenine zažarijo v škrlatni '"vi, kar je botrovalo imenu.
Po krajšem počitku in okrepčilu smo sc nekako opoldne Pripravili za nekaj več kot 4-urni sestop po isti poti. V sončna n"a smo dospeli po 10 urah skupne hoje, kar je bilo dobro, fJ 'raja dolžina ture skupaj od 9 do II ur po označeni poti. V Vratih zaht se
smo se odžejali, se zahvalili Janezu za varno vodenje po lcvni poti in prijetno utrujeni poklepetali. Pozno popoldne smo
Marinka Petkovšek
... r.u.. „j—i— PnPeljali v sončen in vroč Logat
Taekwondo - krepi telo in duha
Zopet je tu začetek šolskega leta in z njim mnogo učnih obveznosti otrok. Stresnost šolskih programov sili otroke k mnogim uram pasivnega sedenja in mnogo se jih srečuje s težavami prekomerne telesne leže, nezdrave drže. / alergijami... Slarši zato poskušajo otroke usmerjali v različne športne aktivnosti.
Tackvvondo (TK) je eden najbolj sistematičnih in znanstvenih korejskih tradicionalnih borilnih športov, ki ne uči le fizičnih borilnih veščin, temveč usmerja razvoj duha in življenja skozi trening telesa in duha. Danes je postal globalni šport, ki je pridobil mednarodni sloves in se postavlja ob bok ostalim olimpijskim disciplinam. V Logatcu goji TK že deveto lelo športno društvo Tempo. TK odlikuje predvsem skladno razvijanje psihomotoričnih sposobnosti, izboljšuje telesno kondicijo, krepi telo, utrjuje mišice, razvija telesno fleksibilnost in odpravlja presežne maščobe. Poleg tega izboljšuje koncentracijo, krepi samozavest ter vzgaja pozitivne socialne vrednote. Vadba namreč temelji na petih načelih: vljudnost, poštenje, vztrajnost, samokontrola in nepopustljiv duh.
V društvu Tempo, kamor vas vabimo, je trener (ioran Divkovič (041 770 3X7), mojster le veščine, ki se že dolgo trudi z rednimi treningi, prilagojenimi glede na starost, znanje in izkušnje ter telesno pripravljenost posameznika.
Pridobljeno znanje redno preverjamo na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Izredno dobri rezultati in številna odličja v močni mednarodni konkurenci so v lanski sezoni pognali naše mlade tekmovalce strmo navzgor, da je drušlvo poslalo mednarodno prepoznavno. Na tekmovanjih, kjer se zbere 500 in več tekmovalcev, so razdeljeni v različne kategorije glede na starost, težo in znanje. Na tekmovanjih otroke spremljajo tudi Starši; v druženju delimo veselje in žalost. Naši otroci pa v klubu sklepajo iskrena prijateljstva, se učijo zdrave tekmovalnosti in so ponosni na napredek in uspehe.
Na mednarodnem tekmovanju v Zaf-rehu naši ml. kadeti uvrščeni na I. in .1. mesto.
Za vse, ki bi želeli ta šporl natančneje spoznati, bo klub TEMPO pripravil predstavitev v septembru. Obvestilo o času in kraju bo objavljeno na LEP-u.
Društvo Tempo
r i i-
JS
O.
o
C o M
>iz)
rt Sij O —
Športni kalejdoskop
Julijski vzpon na Košutnikov turn
Tretjo nedeljo v avgustu nam je slabo vreme že drugič onemogPrvo soboto v juliju se nas je /a dva avtomobila logaških planineev udeležilo pohoda na Košutnikov turn. Zjutraj smo se pripeljali do Tržiča in dalje proti Dovžanovi soteski in Jclcndolu pa po makadamski gozdni eesti strmo v hrib do planine Dolga njiva, kjer smo parkirali avtomobile. Pod vodstvom Gregorja smo s pohodniško opremo nadaljevali pot po markirani poti (3 ure hoda). Oznake so nas usmerjale po stezi navkreber. Hodili smo po dobro uhojeni poti po strmih travnatih pobočjih. V ključih smo se dvigali vedno više. V zadnjem delu seje začel »pokončni« del poti in oznake so povedale, da je tod tekla državna meja z Avstrijo. Travo so zamenjale skale, in po skalnem skoku smo bili na vrhu. Premagali smo 850 m višinske razlike.
Košutnikov turn (2136 m) je najvišji vrh v grebenu Košute. Njegovi sosedje so le nekaj metrov nižji, zato turn z južne strani nima izrazito izstopajoče oblike. Precej lepši je s severa, kamor kaže strmo steno. Sonee je prijetno grelo; začele so se kuhati megle, in preden smo prišli na vrh, nas je zajela megla. Med počitkom in malico seje pokazala za kratek čas pokrajina pod nami. Megla nam je zakrila pogled na Julijce in Kamniške Alpe ter na avstrijsko stran. Vrh Košutnikovega turna označuje leta 1997 postavljeni križ, kjer je pritrjena omarica z vpisno knjigo.
Vračali smo se po vzhodni poti, vseskozi speljani med travami po poševni stezi čez pobočja Košutnikovega turna na travnike planine Dolga njiva in navzdol do pastirskega stana, ki so ga tačas obnavljali. Toplo sonce je posijalo, ko smo dospeli do Koče na planini Dolga njiva (1400 m). Okrog koče je bilo veliko pohodnikov. Lakoto smo potešili z dobrimi žganci in kislim mlekom, ki nam jih je pripravila prijazna oskrbnica.
Po gozdni blatni poti, koder spravljajo les, smo prišli sredi popoldneva do parkiranih avtomobilov in se odpeljali proti Tržiču. Sprehodili smo se še po Dolžanovi soteski ob Tržiški
Vrh Košutnikovega turi
Fotot M. Petkovšek
Bistrici. Potem ko smo preživeli lep dan v neokrnjeni naravi, smo se srečno pripeljali v topel in sončen Logatec.
Marinka Petkovšek
n -i
NJ O O
Debeluh nad Velim poljem
Po zahtevnem brezpotju je Dušan Jozelj 10. julija vodil planince na Tosc
S Pokljuke je vodnik izbral markirano pot proti Triglavu. Z Rudnega polja na Pokljuki (1340 m) smo se pohodniki strmo dvigali nad planino Konjščice do kotanje Jezerca pod Draškima vrhoma pa preko Studorskcga prevala (1872 m), kjer smo počivali in se razgledovali po gorati okolici.
Pohod smo nadaljevali po položnejši poti, ki pelje do Vodnikovega doma, ter kmalu zavili po stezi brez markacij. Vzpon ni bil težaven. V zgornjem delu smo sledili travnatemu žlebu in »možicem«, ki so nas pripeljali na prostrano vršno planjavo. Do najvišje točke smo se sprehodili skoraj po ravnem precej daleč na njen nasprotni konec. Po uri hoje od omenjenega odcepa smo okoli poldne dosegli vrh Tosca (2275 m). Vrh in okoliški vršaci so bili odeti v meglo, ki se je za kratke trenutke razkadila, in posijalo je toplo sonce. Globoko pod prepadno steno smo videli Vodnikov dom.
Široka podoba Tosca se kaže od Sv. Janeza pri Bohinjskem jezeru ob pogledu proti goram okoli Triglava. Hkrati je Tosc tudi najvišji vrh v grebenu, ki na jugu zapira dolino Krme. Okoli njega je speljana ena najbolj obiskanih poti v naših gorah z Rudnega na Velo polje. Do planine Tosc smo se spustili po isti smeri. Od planine Tosc, koder so se oglašali in razkazovali svizci, smo krenili po poti, ki pelje z Rudnega polja mimo Vodnikovega doma in Konjskega sedla proti Triglavu. Skalni podor izpod Tosca je sicer urejen, vendar obstaja velika nevarnost padajočega kamenja, zato smo se zaščitili s čeladami in kar se da hitro prečkah nevarno mesto; v pol ure smo dospeli k Vodnikovemu domu (I817 m), obsijanemu s soncem; okoliški vrhovi pa so se skrivali v megli. Po daljšem počitku in okrepčilu smo sc sredi popoldneva po več kot treh urah hoje vrnili na Rudno polje.
S parkirišča smo se peljali mimo vojašnice na Rudnem polju po ozki in dokaj dotrajani eesti do Bleda in dalje po »hitri cesti«, ki je v turistični sezoni zaradi zgoščenega prometa dokaj počasna. Pozno popoldne smo se srečno pripeljali v sončen ffl topel Logatec. Prisrčna zahvala gre vodniku za lepo vodenje. Planince pa vabimo, da se kljub dopustniškemu času odločajo za udeležbo na vodenih društvenih pohodih.
Marinka Petkovšek
Iz sveta mladih
Poletje tudi v knjižnici
V sklopu tradicionalnih prireditev Poletje v Rovtah je vsako leto organizirano tudi nekaj za najmlajše - Po navadi se le-ti zberejo v knjižnici in preživijo urico ali dve ob aktivnostih, ki
jih razvedrijo in jim popestrijo počitniške dni
LctOS smo sc v knjižnico odločili povabili pravljičarko bila, kdaj bo spet lahko šla učit otroke. Daje bila stvar še toliko
Darinko Kobal Njenih sedem knjig priča o tem, da prodira s svojimi hujša, je bila poškodovana ravno desna roka. ki je bila njeno glavno
pravljicami pogumno v slovenski literarni prostor. Kol učiteljicaje orodje. A ker je bila trmasta, je /a delo usposobila ludi svojo do
veliko svoje ljube/ni posvetila najmlajšim, šolarjem-prvošolčkom. tedaj bolj okorno - levo roko. Prisotni otroci so lahko videli.
Pravi, da ima otroke i/redno rada, predvsem njihovo radovednost kako jc nastalo njeno prvo pismo, napisano svojim prvčkom.
(ne lirbčnost), trmo (tisto zdravo, ustvarjalno) in vedoželjnosl. Na in lo z levico. Ja, bilo je okorno, a vendar pohvale vredno, sad
temo radovednosti je bila tudi pravljica Radovedni medvedek, ki velike vztrajnosti in volje. Ta nauk jc dala tudi otrokom, ki naj ne
jo jc pripovedovala otrokom. Ni naključje, da jc izbrala ravno to izgubijo volje pri prvi oviri, ampak naj vztrajajo do cilja, pa čc je
knjigo, saj je lo njen knjižni prvenec, na katerega je še posebej ta še tako daleč.
ponosna. V pripovedovanje je vključevala tudi otroke, ki so lepo Za slajši konce pravljičnega popoldneva pa so smeli
sodelovali in jo s svojo pridnostjo celo zelo presenetili. otroci seči tudi v čarobno vrečko, v kateri so bili bonboni. In
Med pripovedovanjem pravljice pa so otroci lahko čarobna vrečka jc bila v trenutku prazna. Darinka nas je zapustila
slišali tudi njeno resnično zgodbo o srečanju z medvedom, ki pa vesela in ponosna, da jo otroci tako radi poslušajo. Kmalu bo
ni bilo tako zelo prijazno, kol v zgodbici. Koje namreč ob obisku na polici še njena čisto nova stvaritev, in sodeč po njeni volji in
Pri gospodu, ki je imel doma medveda, opazovala hranjenje z vztrajnosti ta ne bo zadnja.
jabolki, je seveda zopet iz radovednosti hotela poskusili hranili Otroci pa so popoldne nadaljevali delavno. Izdelovali
tudi sama. A roko je preveč približala medvedovemu gobcu in ta so ogrlice, ptičke in slike. Predstavniki organizatorja Poletja v
jo je zgrabil terjo dodobra zmrcvaril. Posledice so bile izmaličena Rovtah pa so otroke nagradili s čokolado in sokom, lepo, mar
roka, dolgotrajna operacija, transplantacija m seveda v trenutku ne. Tako so tudi najmlajši začutili utrip poletja, in prav jc tako.
spremenjen tok življenja. A ljubezen do otrok je bila tudi v tistih Do naslednjega leta pa bomo zbirali ideje. - Se vidimo na Poletju
trenutkih neomajna, saj je po večurni operaciji njena prva misel v Rovtah 2009.
Metka Bogataj
Otroško veselje
Ob lepem vremenu je v počitniških mesecih kljub dopustom na otroškem igrišču pri Narodnem domu veliko manjših pa ludi nekoliko večjih otrok preizkušalo svoje spretnosti Pri plezanju, guganju in spustu po toboganih. Prav prijema zabava M najmlajše ob zagotovljeni prometni varnosti, saj je igrišče odmaknjeno od prometnic.
*«/čakaš'... <i„rpridi!
Prav bi bilo, da bi v Logatcu postavili šc več takih '^rišč, kjer bi otroci lahko sproščali svojo energijo, pridobivali ln utrjevali svoje fizične sposobnosti, saj raziskave kažejo, da že n;i.inilajši preveč presedijo pred televizorji in za računalniki.
Besedilo in foto: France Brus
Cicibanove urice
Septembrski vpis otrok na sedežu Vrtca Kurir ček Logatec
Občinski urad Občine Logatec jc letošnjega junija preko Logaških novic povabil slarše otrok, starih od 3 do 5 let, ki ne obiskujejo vrtca, k izpolnjevanju ankete, s katero bi ugotovil potrebo po organizaciji Cicibanovih uric.
Do 20. julija lelos so se na anketo odzvali slarši detetih malčkov. Malo. vendar dovolj, da sla se vodslvi Vrtca Kurirčck in Občinskega urada odločili za organizacijo Cicibanovih uric. Te se bodo začele v oktobru in bodo predvidoma ob četrtkih od 16. do 18. ure v igralnici Centralne enote Vrtca Kurirčck. Vpis otrok v omenjeni skrajšani program predšolske vzgoje bo septembra, ko bodo starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca Stari so pa vsaj tri leta . i/polnili vpisni list oz. prijavo. Ta bo na voljo v tajništvu Vrtca Kurirčck oz. na spletni strani Vrtca. Prijave se bodo zbirale do 20. septembra. Na podlagi teh bosta oblikovana program Cicibanovih uric in njihova cena. Slarši, vabljeni k vpisu otrok v program Cicibanovih uric!
Več Informacij lahko dobile na sedežu Vrtca Kurirčck
Logatec.
Nevma
ogaške novice
Sij
Ne nazadnje
Bralci pišejo
Kdo se boji spregovoriti o gradnji stanovanjskega naselja
na Pavšičevi ulici v Logatcu?
Ko so letos spomladi začele padati smreke in grmovnicc na Pavšičevi ulici, smo bili stanovalci ogorčeni in hkrati žalostni. Kratko obvestilo investitorja »ENERGOPLANA« nekaj dni pred začetkom gradnje stanovalce na Pavšičevi ni zadovoljilo. Na razgrnitev prostorskega načrta smo stanovalci že malce pozabili, takrat je bilo še daleč pred izvedbo del, vendar strah je ves čas tlel. Razgovori z županom g. Janezom Nagodetom so bili opravljeni, vendar brez, kakšne oprijemljive koristi za razmere na Pavšičevi.
Kdo je kriv, da se pri projektu gradnje ne upoštevajo potrebe stanovalcev, kot je parkirni prostor, neoviran dostop intervencijskih vozil do stanovalcev in drugo?
Vse odgovornosti ne moremo pripisati županu, ampak tudi našim vrlim svetnikom, saj so oni dvignili roke ob sprejemu prostorskega načrta. Kdo od naših svetnikov je pomislil, da se bo skrčil življenjski prostor prebivalcev, da bo življenje v času gradnje na tako skrčenem prostoru oteženo? F'o vsem tem tukajšnji ljudje nismo pomembni, pomemben je kapital (beri denar). Našim svetnikom ne ropota nad glavo, se ne kadi na balkon, ne svetijo reflektorji zvečer na glavo, zjutraj nimajo ropotajoče budnice, imajo svoj parkirni prostor, njihova kvaliteta življenja je še boljša, kot je bila, saj so dvignili roke.
Kdo bo pojedel besede o večjem številu parkirnih prostorov.' Po zadnjih informacijah jih bo še manj. Bodo pa garaže po 14.000,00 cur, kupil pa jih bo lahko tisti, ki ima kapital. Le zakaj si je Marx izmislil tO besedo?
Na koncu se sprašujemo, zakaj 0 tem nič ne piše v Logaških novicah, ena samcata slika v 6. številki na naslovnici, s kratkim pojasnilom na drugi strani, »Izkopi za novo sosesko« kje, kdaj in kako bo to vplivalo na kvaliteto našega življenja, o lem pa niti besedice.
Pa še nekaj se nam Logatčanom zdi neverjetno. Kako to, da pred trgovino Mereator na Tržaški ulici ni parkirnih prostorov? Tisti, ki so zadaj, jih zasedajo zaposleni. Tam je banka, Državna založba. Zavarovalnica itd. Marsikdo od mimo potujočih bi se ustavil, zapravil kakšen evro za ogled Logatca in nakup. Pa kaj če ni parkirnega prostora!
Saj vemo, kakšen bo odgovor, gradimo novo občinsko upravo, tam bo vsega na pretek, vendar to šele bo, če bo.
Pričakujem od urednika, da bo objavil moje pisanje, pa še kakšen komentar župana, novinarji pa naj pokažejo več smisla za razmere, ki se tičejo prebivalcev.
Lep pozdrav
Pavla Kralj
Bralci pišejo
O domskem varstvu v Domu starejših v Logatcu
V zadnjih Logaških novicah smo lahko brali članek Starejši za starejše - za boljšo kakovost življenja doma Minke Mihevc, koordinatorke projekta. Informacije, ki jih je podala na podlagi anketiranja v okviru projekta Starejši za starejše, so zelo zanimivi. Predvsem so pomembni tudi za tiste institucije, ki se profesionalno ukvarjamo s to populacijo. Zaradi tega dejstva se čutimo dolžni, da posredujemo informacijo o našem delovanju oziroma o potrebah domačinov, ki se obračajo k nam po pomoč.
V Domu starejših Logatec (v nadaljevanju: Dom) zagotavljamo osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo. Celodnevno in dnevno bivanje je namenjeno osebam, starejšim od 65 let, ki zaradi starosti ali drugih pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za samostojno življenje, in zato potrebujejo manjši ali večji obseg neposredne osebne pomoči. V obdobju od I. I. 2007 do 18. 8. 2008 smo v dom sprejeli 51 ljudi. Od tega je bilo sprejetih 31 Logatčanov ali takih, ki imajo svojce v logaški občini, in 20 s stalnim bivališčem v drugih občinah.
Ob vsakem prostem mestu se sestane Komisija za sprejem, premestitve in odpust stanovalcev, ki pregleda prispele vloge in jih obravnava glede na nujnost sprejema. Pri sprejemanju imajo prednost občani logaške občine, sledijo tisti, ki imajo svojce v občini Logatec. Socialni delavec jim ponudi prosto mesto, ti ga lahko sprejmejo ali ne, odvisno od zmožnosti samostojnega bivanja 7~ doma. V primeru, da ni nobenega primernega kandidata (iz logaške občine), pridejo na vrsto ostali prijavljeni: glede na vrstni red po prispetju prošenj, glede na zdravstveno stanje prosilca, glede na bližino stalnega bivališča prosilca ali njegovih svojcev in upoštevajoč socialne razloge, ki pomembno vplivajo na nujnost čimprejšnjega sprejema.
.2 Potrebe  oziroma  želje  za  namestitev  v  naš zavod
r~ evidentiramo preko prejetih vlog. V prvi polovici leta 2008 smo prejeli 28 vlog domačinov ali prosilcev s svojci/otroci iz logaške občine. Od tega je 13 takih, ki so že v vlogi navedli, da še ne potrebujejo storitve domskega varstva (vloga za »vsak primer«). V času od 21. 5. pa do 16. 7. letos smo 12 prosilcem ponudili prosto mesto oziroma možnost sprejema, vendar so ga zavrnili, ker jim zdravstveno stanje
še omogoča bivanje doma ali pri sorodnikih. ( akalna doba za sprejem domačinov jc minimalna, od nekaj dni pa do nekaj mesecev, odvisno od trenutno razpoložljivega prostega mesta.
Po rezultatih anketiranja v projektu Starejši za starejše je bil izkazan velik interes za dnevno varstvo. Dom starejših Logatec omogoča tudi storitve dnevnega varstva, za kar imamo na razpolago 5 mest. Trenutno je zasedeno le eno mesto, v povprečju celega leta pa sta zasedeni dve mesti. Poskušamo pa prisluhnili ludi potrebam okolja, saj omogočamo zunanjim uporabnikom storitve, kot so: naročilo toplih obrokov (tudi s prevozom), kopanje, pranje perila in likanje, najem dvorane.. .Teh možnosti se nekateri redno poslužujejo.
Opozoriti želimo tudi na naše prostovoljec, ki s svojim delom veliko pripomorejo k boljšemu počutju stanovalcev in tako tudi nam, zaposlenim v Domu. K sodelovanju vabimo vse, ki želite humano in kakovostno i/koristiti svoj prosti čas, pomagati drugim in s tem tudi sebi. Vabimo, da se 0 oblikah in načinih izvajanja prostovoljnega dela (družabnišlvo, vodenje skupin starih ljudi za samopomoč) dogovorite s socialno delavko našega Doma.
(ilede na to, da je Dom zgrajen predvsem za potrebe občanov Logatca, se trudimo, da bi ustregli vsaki želji logaškega občana. Vendar smo vedno vezani na trenutno razpoložljivost prostega mesta, ki se sprosti, zato prosimo za razumevanje, če ne bomo takoj mogli uslišati posameznikove želje. In kot pravi ljudski pregovor: »Potrpežljivost odpre železne duri.«
Na kratko podajamo še informacijo o postopku do sprejema: Vlogo za sprejem v dom ali dnevno varstvo na predpisanem obrazcu dobite pri socialni delavki Doma ali na spletni strani www.ds-logatec. si. Obrazec izpolnite, priložite zdravniško mnenje, ki ne sme biti starejše od enega meseca in ga oddate osebno v Dom ali pošljete po pošli na naslov Dom starejših Logatec, (iubčeva 8a, 1370 Logatec ah pošljete po elektronski pošli na naslov: info@ds-logateC.si. S socialno delavko se lahko dogovorile za srečanje in ogled Doma, kjer boste dobili vse potrebne informacije, ki vas zanimajo v zvezi z bivanjem v Domu. Pokličete lahko na telefonsko številko 01-750-80-86 (Tanja Brožič, socialna delavka).
Helena Prime, direktorica Potna
Ne nazadnje
......
Zahvala
Srce jc omagalo, dih je zastal, a spomin mile večno ho osla/. Spočij zdaj trudne si roke: za vse še enkrat   hvala ti.
Ob boleči i/gubi našega dragega brala, moža, očeta in dedija Frančiška Gostila
Frančišek < •'nsliša.
Zimovcov Francclj s Kale, 4.4.1930 6.6.2008
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. nam izrazili ustna in pisna sožalja ler nam darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala gre ludi dr. Katarini Turk ler patronažnim sestram in 1'ctru Kuncu. I'niv tako se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Menart. Komunalnemu podjetju Logatec, trobentarju za zaigrano Tišino, prav tako tudi gospodu župniku Janezu Solanu za lepo opravljen pogreb. Še posebej sc zahvaljujemo gornjclogaškim gasilcem za organizacijo pogrebne slovesnosti tet gospodu Lojzetu Molku, ml., /a poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi Zvezi borcev Logatec in gospodu Viktorju Šcnu za izrečene besede. Vsem šc enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Zahvala
V petek, 18. julija 2008, smo se na pokopališču Viševck v Loški dolini poslovili od dragega očeta, tasta, dedija in strica
Stanislava Kavčiča
Klanec 4, Logatec
Iskreno sc zahvaljujem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožaljc. članom Planinskega društva Logatec in govorniku za besede ob slovesu ter Društvu upokojencev Logatec ter praporščakoma.
Zahvaljujem sc sodelavcem Karitas Logatec in Društvu invalidov za vse lepe želje in vzpodbudne besede v času njegovega bivanja v Domu starejših.
Posebna zahvala gre osebju Doma starejših Logatec, ki so vsa ta leta zanj nesebično skrbeli ter mu s prijazno besedo in dobro voljo polepšali bivanje v domu.
Hči Kota z družino
Zahvala
Ko pošle SO ti muči. trudne si zapirl oči, a čeprav spokojno spiš, z nami šc naprej živiš.
V 84. letu življenja seje po hudi bolezni poslovil od nas naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Janez Leskovcc
iz I lotcdr.šicc 1925 - 2008
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom. P'Uateljem, znancem. Zvezi borcev in Društvu upokojencev za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče ter darove za sv. maše. Hvala osebju ZD Logatec za zdravstveno oskrbo, gospodu župniku z Vrhnike za lepo opravljen obred. Hvala tudi trobentarju m Cerkvenemu pevskemu /boru za /apele pesmi. Zahvaljujemo sc tudi pogrebni službi Menart in vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Zahvala
Prof. dr. Jane/. StražJSar
1950 - 2008
Kljub i/redni volji do življenja in dela je bila bole/en
močnejša.
Ostale so le šc mnoge neuresničene ideje in lepi
spomini.
Iskrena hvala vsem. ki sle mu pomagali, ga vzpodbujali in pospremili na njegovi zadnji poti. nam stali ob strani in ste pripravljeni pomagali pri uresničevanju njegovih načrtov.
Njego ve punce: Vesna, Staška in Nina z družino
Ne nazadnje
V spomin Slavku Kavčiču, planinskemu prijatelju
K zadnjemu počitku smo ga pospremili 18. julija letos v Viševku
Slavko Kavčič se je rodil leta 1922 v Logatcu. Delal je pri železnici in bil velik ljubitelj gora. Med ustanovitelji Planinskega društva Logatec leta 1973 se je zavzeto oprijel potrebnega trdega dela, daje društvo zaživelo. Od vsega začetka je več kot 20 let vodil finančno poslovanje kot vzoren društveni blagajnik, skrbel za planinsko literaturo in za potrjevanje planinskih izkaznic v kateremkoli času. Pri vsem skrbnem deluje vztrajal, dokler ga ni prizadela bolezen.
Neposredno je bil udeležen pri vseh akcijah za izpolnitev programa planinskega društva, šc posebej pri izdelavi planinskih poti, gradnji Planinskega doma »Cajnar« v Novem Svetu. Na številnih izletih in pohodih je I svojo ve- Slavko Kavčič, vzorni planinec. drino in planinskim znanjem blagodejno pomagal je tudi oblikovati letni koledar po-prispeval k počutju vseh pohodnikov.        hodov in drugih dejavnosti. Poleg tega je
Od leta 1976 je bil tudi član   bil tudi član Komisije za pohode pri PZS. Komisije za pohode in vzpone pri PD,   Rad je obiskoval planinsko šolo, ki je bila
organizirana v okviru planinskega društva. Bilje tudi eden od treh članov, ki so organizirali in vodili pohode na planinska srečanja, ki so pozneje postala tradicionalna: na Stol, Snežnik, Porezen, Kum in na Blegoš.
Dolgo in vsestransko je bil Slavko s planinsko držo, s srcem, delom, poštenostjo, tovarištvom in drugimi vrlinami nam planincem še poseben vzornik nadpoprečen lik. Tak je bil Slavko, naš prijatelj, planinski tovariš, ki mu namenjamo stihe iz planinske pesmi: Gori, gori na planine misel vsaka mi leti. gori mi iz le doline duša moja hrepeni. Gori, kjer presrečna leta, mlada leta tekla so. tam sc sreča mi obeta, lia nemirne misli vro. Le imejte krasne svoje, vi, ravnine in vrhe dajte mi planine moje, dajte moje mi gore!
Itvalež.ni logaški planinci
c/><
cr
<-„
■t
ro
O
o
Za lepši videz nagrobnikov
Za vzdrževanje pokopališča v Dolenjem Logatcu sta v prvi vrsti zadolžena komunalna delavca, grobarja, ki se res trudita, da je zadnje domovanje Logatčanov lepo vzdrževano.
Mojster Alojz prenavlja nagrobnik.
Tudi lastniki grobov skrbijo, da grobov ne prerašča plevel; posadijo rože, prinašajo cvetje in sveče.
Za lepši pogled na pokopališče, predvsem za lepši videz, nagrobnikov pa poskrbi upokojeni kamnosek Alojz. Milek, ki včasih šc prebarva in pozlati črke na nagrobnikih.
Besedilo in joto: France Brus
S konji prek ovir
Člani konjeniškega kluba Konjik iz. Logatca Rok Pcček, Špela Blažič, Marko Mršek in Robi Mcze vadijo dvakrat tedensko preskok s konji čez ovire pod budnim nadzorom avstrijskega trenerja Borisa Boora.
Robi in njegovo veličanstvo - konj.
V takem muhastem poletju: enkrat vročina, drugič neurje in dež se morajo prav potruditi, da ujamejo pravšnje vreme za trening.
Besedilo in joto: France Brus
Ne nazadnje
Njunih 50 skupnih let
Vročega, poznega junijskega popoldneva smo se zbrali v hotenjski cerkvi sorodniki in prijatelji / /latoporočcnecma Frančiško in Francem Korenčcm i/, Žibrš. V večernem druženju po poročnem obredu smo le uspeli izvedeti nekaj utrinkov i/ njunega bogatega življenja.
Franc Korene* je Sparovcovi domačiji v Žibršah, kjer seje rodil 1931, /vest vse življenje. V otroštvu je poleg iger m dela imel priložnost spoznati tudi različne vrste vojska, saj so se na njihovi domačiji ustavljali slarojugoslovanski, italijanski, nemški vojaki, domobranci, četniki. partizani... Prve zaslužke si je Franc pridobi v gozdu, kasneje na Kil. S poli na delo je v Holedršici spoznal Frančiško. rojeno Rup-nik leta 1937 v Novem Svet, s katero seje kasneje poročil. Njej je vojna otroštvo šc posebej bridko zaznamovala; v povojnih morijah jc izgubila očeta. Zaradi pomanjkanja doma je del svojega otroštva preživela pri teti. Zelo zgodaj si je začela služili žensko. Preden je prižgal luč in se dodobra kruh   kol pes trna danainjemu Turkovemu   predramil, mu je bila že v lesnem objemu.
vii. Tam si je prislužila   A je tudi ona spoznala zmoto, in romanti-
gostilničarju Jatu balo.
/laloporočenca se šc živo spominjata običajev ob njuni poroki pred petdesetimi leti. Fantje so tedaj le redko postavljali mlaje novoporočencem (za priložnost Zlate poroke so jima postavili mlaje zreli niož|c), po žibrških cestah pa niso prašili avtomobili, zalo je Iranca po nevesto odpeljal s konji in / okrašenim vo/om sosed Dolenc. Poročno povorko pa je spremljal godec (irižar / Ravnika; delo prič sla opravila drug in družica. Družica je mladima že nekaj dni prej, ko so nevestini bratje pripeljali balo na novi dom, pripravila zakonski POStelji, Tokrat so podpis pred državnimi uradniki opustili, pred petdesetimi leti pa s|;i se na občinski urad zapeljala s kolesi že nekaj dni pred cerkveno poroko. Na syoj dom sla se zlatoporočenca pripeljala sredi noči, pred pol stolcija pa soju svatje Peš pospremili iz llotedršice v Žibršc šele v povsem razsvetljenem jutru in potlej na domu rajali še globoko v dopoldne. Medeni kdni so stekli tedaj in sedaj kar doma...
O lepih dneh skupnega življenja ■le Frančiika po dolgem premisleku dejala: »Včasih smo mogl velik delal, pa smo radi 111 lahku, zdej nam pa ni treba delal, pa lud nc mormo več.« Francu pa misel uide v trenutke, ko je komaj oslal zvest svoji ženi. Po S|li razmerje moral prevzeli nočno dežur-slv° mladega sodelavca v čuvajnici ob žc-'ezniški progi. V dolgi noči, ko so po progi enolično vozili le tovorni vlaki, je v temi ln polsnu ob sebi z.nenada začutil mlado
kc jc bilo hitro konec. Ko so za dogodek zvedeli sodelavci, so si ga privoščili. »Spet sem izpadu pravi hribove, saj sc po njihovem nisem dobr obnesu,« je dejal Franc v dobrodušnem smehu.
Zlatoporočenca med svari.
Seveda, skupno preživetje zakonskega petdesellctja velja za pravo zakladnico doživljajev in modrosti, od koder bodo črpali vsakovrstna spoznanja tudi njuni vnuki in pravnuki, ki so to pot z velikimi radovednimi očmi strmeli v pomlajena - dedka in babico. Naj bo šc dolgo tako!
Besedilo in joto: Branko K upnik
Sredi Zvezde
Logatžani pod vodstvom učitelja Milana Doganoca predstavljajo skrivnost taijiauana sredi parka /vezdu v Ljubljani.
oo O
— S.
o
C/3
tU >
o
C
<L>
M
>t/3
C3 CA O I—'
Ne nazadnje
Kar dvoje cirkusov zapored
V juniju in juliju sta Logatec obiskala kar dva cirkusa. Tako je »Dunajski cirkus« Rmil in Adriano razpel šolor v industrijski coni Zapoljc, cirkus «Safari« i/ Berlina pa na travniku nedaleč od trgovine Mcrcator.
Ker ni več sindikalnega turizma in počitnikovanja v sindikalnih domovih in počitniških prikolicah, si je marsikdo privoščil ogled enega ali drugega cirkusa in užival ob norčijah klovnov, artističnih točkah in ob nastopih živali, in tako za kratek čas pozabil na travarico, dišeče bore in vonj po soli nekje v sosednji Hrvaški.
Dobri dve uri zabave za razmeroma dostopno ceno - tudi za delavski žep - namesto poležavanja na sončni plaži ali posedanja ob kartah in kozarcu pijače nekje v Istri.
Besedilo in foto: France Brus
Cirkus za eirkusom.
r o
C/1'
o
©'
a
A
tsj O C
oc
Vpis v tečaje karateja
Karate klub Logatec in Karate akademija Pantera vpisujeta v začetni tečaj tradicionalnega Shotokan karateja. Treningi karateja so primerni za vse starostne skupine tako za fante kot dekleta. Ker karate temelji na etičnih principih, je osnovni namen treniranja izogibanje nasilju oziroma neagresivni uporabi tehnik, kjer se s pravilno usmerjenim treningom v okviru športne stroke (treningi so prilagojeni psihofizičnim sposobnostim posameznika) poskuša predvsem premagovati lastne slabosti (strah, pomanjkanje koncentracije, volje...) ter tako predstavlja odličen sistem vzgoje (kar je še posebej pomembno za otroke), razvoj motoričnih (moč, gibljivost, vzdržljivost...) in funkcionalnih sposobnosti (izboljšanje srčnožilnega ter dihalnega sistema).
Skozi skrivnosti karateja vas bo vodil izkušeni inštruktor Boris Pcčck, mojster Shotokan karateja 3. Dan, ki žc več kot 15 let poučuje karate v notranjski regiji.
Treningi bodo:
OŠ X talcev Logatec: osnovnošolci-začetniki ob sredah od 14.30 do 15.30 v mali telovadnici športne dvorane pri OŠ 8 talcev, I. nadstropje;
odrasli (dijaki/nje, študentje/ke, zaposleni...) ob ponedeljkih od 18.30 do 20. ure v veliki telovadnici OŠ 8 talcev
OŠ Tabor Logatec: osnovnošolci-začetniki ob sredah in petkih od 13.   14.ure
Vse dodatne informacije glede vpisa in treningov lahko dobite tudi na elektronski pošti: boriš pecek(«.)t-2.nct ali na telefonu: GSM: 031/641-200!
Vpis bo potekal do 1.10.2008
Karate klub Logatec
Naši trije mucki
Avgust v Domu starejših
Avgust je tudi čas dopustov, tako se tudi v našem Domu ne dogaja kaj posebnega. Vročino prenašamo eni laže, drugi malo teže. Naše osebje je tudi več ali manj na dopustu. Kot vsako leto so med počitnicami pri nas zaposleni študentje. Pa jih moram pohvaliti, so pridni.
Praznovali smo rojstne dneve. Organiziran je bil tudi prevoz na sejem v Logatec.
Nekaj pa je bilo novega. Nenapovedano smo dobili tri prav luškane mucke, Mieo, Murija in Lumpija. V naši hiši so lepo poskrbeli zanje. Uboge živalce, bile so grdo zavržene. Pomembno je, da bo ljubkim živalcam v naši hiši lepo.
Ivanku 1'ečenik
Urnik knjižnic
Knjižnica Logatec
ponedeljek, sreda, petek : 9.   19. / torek, četrtek : 12.   19. / sobota: 8. 13. Krajevna knjižnica Rovte torek: 15.   19. / četrtek: 12.30 19. Krajevna knjižnica Hotedršica sreda: 16.   19./petek: 16. 19. torek: 12.30   14.30/petek: 17. 19.
Krajevna knjižnica Vrh Sv. T. K. torek: 12.30 - 14.30/petek: 17. 19.
Ne nazadnje
Najstarejše gasilsko društvo na Notranjskem praznovalo 130-letnico
Častitljiva obletnica PGD iz Dolenjega Logatca ni mogla mimo le z gasilskim pozdravom Na pomoč! - Ob 130-letnem jubileju je bilo treba spregovoriti o delu, zgodovini in uspehih
logaških gasilcev od 1878. do 2008. leta
Varte Ogenj« varil- luč, svet lirjan vam bo v pomoč!
Praznični dogodki so sc kar vrstili. Najprej je gasilsko društvo 20. junija predstavilo vsebinsko in oblikovno bogato knjigo Varte ogenj, varte luč, svet lerjan vam bo v pomoč.
Slovesno i/brane pozdravne besede v knjigi so zapisali Bernard Jereb, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva (nadalje: društvo) Dolnji l.ogatee, Marinka (empre lutk, predsednica (iasilske zveze (nadalje: (i/.) Logatec. Janez Nagode, župan občine Logatec in Dragica (iobec, predsednica PGD Pristava. Pomenljivo so o pripravi publikacije spregovorili tudi avtorji knjige Prane .lesenovec. Lado Korcnč in Branka Novak, ki v uvodu pravijo:
»Od noči, koje po ozkih ulicah Dolnjega Logatca hodil čuvaj in opazoval, če se dogaja kaj sumljivega, pa do danes, ko gasilci postajajo nepogrešljiv del reševalnih ekip v prometnih nesrečah, pomagajo ljudem v sušnih obdobjih s prevozi vode in so takoj razpoložljiva pomoč v naravnih nesrečah in ujmah, je minilo skoraj stoletje in pol. Spremenilo seje vse: spremenile so se meje države, spremenili so se politični sistemi, celo imena društva so sc spreminjala. Društvo pa je ostalo in kljubovalo vsem lastnikom in vsem politikam. In obstalo!
Tako kot ogenj, ta prastari spremljevalce človekovega
življenja.
/. vsem zapisanim in poslikanim so avtorji želeli iztrgali
Predstavitev zborniku ob I Mt-letnici gasilstva.
Pota: h. liras
pozabi bogato in pestro zgodovino društva za vse tiste, ki prihajajo.
Slavnostna akademija
Petek, 11. julija, je sledila slovesna akademija v Narodnem domu. Slavnostni govornik je bil župan občine Logatec Janez Nagode Taje v svojem govoru poudaril pomen prostovoljnega gasilstva, ki je edinstveno v P.vropi. Nove naloge naj bi vplivale tudi na bodočo organiziranost gasilstva, tudi z možnostjo kadrovanja poklicnega gasilca in z obljubo o novem gasilskem domu.
slavnostnega županovega govora I
Potem ko je pozdravil vse navzoče na akademiji in se zahvalil za zaupano čast slavnostnega govornika, je tupan Janez Na- ' gode med drugim dejal: »Človeštvo se že od vscgti začetka oh sožitju z okolico in naravo srečuje z nesrečami, kot so poplave, ogenj. '
potres, i lovek se je v svojem razvoju do današnje visoko razvite družbe zelo kmalu ■ zavedal, da v primeru reševanja nesreč ali celo katastrof večjih razsežnosti potrebuje I soseda, sočloveka, da z združenimi močmi laže rešujeta življenja in lastnino sebi. pri- I foteljem in okolici... Na Slovenskem beležimo že zelo zgodaj ustanavljanje požarnih ' Straž. I'C te so bile namenjene predvsem odkrivanju in gašenju požarov. Še pred tem ' pa so običajno Okrajna glavarstva izdajala predpise nekakšen požarnovarnostni red. v katerem je bilo določeno, kaj vse je treba imeti ali postoriti za preprečevanje ■ požara in kako ravnali oh požaru. Nekako iz istega obdobja je znan Terezijanskt \ gozdni red. predpis cesarice Marije Terezije, ki g<ivori o ukrepih za preprečevanji' | gozdnih požarov. Iz požarnih straž pa so sc pred 151) leti v naši deželi ustanavljala I gasilska društva.
V naši občini in na Notranjskem sploh je bilo ustanovljeno prvo gasilsko društvo leta 1778prav v Dolenjem Logatcu, takratni Dolenji vasi. ki Seje po prihodu železnice Dunaj- Trst pričelo hitreje in predvsem gospodarsko razvijati. Verjetno so k ■ ustanovitvi organiziranega gasilstva botrovali tudi trije katastrofalni požari v tistem \ obdobju, zadnji 6. avgusta 1876, kije upepelil 176 stanovanjskih hiš in gospodarskih I poslopij. I Ko danes praznujemo 130-letnico gasilstva v Logatcu, sc lahko s ponosom ' in zadovoljstvom oziramo po prehojeni poti... Kar nekaj generacij seje zvrstilo v prehojenem obdobju... izmenjalo seje mnogo mož in tudi žena. ki so oblikovali in razvijali društvo, gasilstvo na Logaškem. Naj omenim samo nekatere, ki so nedvomno ■ zaznamovali zgodovino društva: Josip Smole. Jože Albreht. Ivan Čeme... novejše \ Marinka C 'empre Imk in tudi sedanji predsednik Bernard Jereb s celotnim vodstvom I društva. Vendar je treba ob tej priložnosti izreči zahvalo prav vsem, ki so skrbeli, in vsem. ki skrbite za delo, razvoj in življenje I sutvl/enca   za dobro in uspešno delo društva   in sooblikujle gasilstvo na Logaškem in tudi v okolici«
Loto: /•.' lirits.
/l>l'an, slavnostni govornik.
Obdobje pa Ivan Cemprc, 1'ranc .lesenovec.
O O.
o
C
»c/3 C3
Ne nazadnje
Nadalje je župan spregovoril o organizaciji gasilstva v občini, o nenadomestljivi vlogi gasilstva, o potrebnem izobraževanju gasilcev in potrebi po sodobnem opremljanju društev, pri tem pa je ugotavljal, da je prostovoljno gasilstvo kljub posodabljanju zakonodaje »pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev v slabšem položaju, saj je odvisno predvsem od dobre volje in pripravljenosti lokalne politike. S spreminjanjem zakonodaje se... postopki pridobivanja potrebnih sredstev vedno bolj zapletajo, kar po nepotrebnem še dodatno zaposluje in ovira učinkovito delo.
V naši lokalni skupnosti je sodelovanje med vodstvom občine, občinsko Gasilsko zvezo in posameznimi društvi dobro... Vendar sodelovanje nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo hiti še boljše in prijetnejše. Mnogokrat se določeni načrti, ustavijo zaradi premalo sredstev. Zal. je teh za vsa področja, ki jih mora pokrivati, zagotavljati, sodelovati in razvijati občina, vedno premalo. Bojim se, da bo tako tudi v prihodnje. Se več: moja predvidevanja kažejo, da ho s sredstvi, kijih lahko pričakujemo v prihodnje, brez dodatnega obremenjevanja prebivalstva, zelo težko; praktično bo nemogoče izvajati vse obveznosti lokalne skupnosti in pri tem zagotavljati tudi nujno potrebna investicijska sredstva za kanalizacijo, vodovod, ceste, šole, vrtce, zaščito in reševanje, kulturo, šport.....skrb za mladino in
starejšo generacijo.«
In kako v prihodnje na Logaškem, po novem na No-tranjsko-dolenjskem, se je spraševal govornik in pristavil, da »ne glede na to, v kateri pokrajini bomo pristali, se bo na ravni pokrajin organizirala tudi zaščita in reševanje in preko njiju tudi gasilska organizacija... Tudi v prihodnje se ho Logatec večal, dobival nove prebivalce, nove družbe, ki bodo nudile potrebna delovna mesta. Treba ho poskrbeti za nove otroške vrtce, novo, tretjo osnovno šolo, za športni center na Sekirici
Najzaslužnejšim so podelili priznanja.
Loto: /•.' Brus,
in še za marsikaj. Pri vsem tem pa ho treba osveščati prebivalce za ekologijo, za lepo okolje, treba bo uredili zajemanje in čiščenje odpadnih voda, uredili sistem predelave odpadkov, poskrbeti za dovolj kvalitetne vode. Ob vsem tem se ho morala razvijali in posodabljati tudi gasilska organizacija, zalo po mojem mnenju ni več daleč dan. ko se bo moral vsaj del organizacije, predvsem tu v Logatcu, z zaščito in reševanjem ukvarjati profesionalno... Zalo v občini oh pripravi novega občinskega prostorskega načrta želimo rezervirali tudi novo lokacijo za potrebe novih prostorov za dejavnost gasilstva v Logatcu.«
Navajajoč ideje, načrte in plane za prihodnost je župan prepričan, da jih ho občina Logatec z dobrim sodelovanjem vseh občanov in oh podpori politike tudi realizirala. Svoj slavnostni nagovor je župan sklenil s čestitkami ob visokem jubileju in z zahvalo društvu za dragoceno opravljeno delo.
Po slavnostnem govoru so podelili najzaslužnejšim članom društva občinska gasilska priznanja.
Častna tribuna. Loto: ti Brus.
V kulturnem programu je nastopil Logaški oktet pod vodstvom Lovra Čiroma in Logaški trobilni kvratet pod vodstvom Roberta Albrehta. Poslušalstvo je pevsko presenetila Rebeka Mren Dragolič, ki stajo spremljala violinist Dejan Ulc in pianistka Rva Favento Spored akademije sta prijazno napovedovala Maja Fili-pič in Borut Kokalj. Za uvodne in sklepne akorde v preddverju Narodnega doma pa je poskrbela Golaž godba Pihalnega orkestra Logatec.
Velika gasilska parada
Gasilsko slavje ob 130-letnici društva se je končalo 13. julija z veliko gasilsko parado in veselico. V paradi so sodelovali Pihalni orkester Logatec, logaške mažoretke, konjeniki, narodne noše, 30 gasilskih praporov in konvoj vozil, med njimi tudi sla-rodobniki. Na slavnostni prostor pred svečano tribuno, na kateri so bili Matjaž Klarič, poveljnik GZS, Tone Kerec, predsednik OZ Slovenije, Miran Bogataj, poveljnik CZ RS, Janez Nagode, župan, Anton Artač, poveljnik GZ Logatec, Marinka Ccmpre Turk, predsednica GZ Logatec, Bernard Jereb, predsednik PGD Logatec, Franci Jcscnovcc, poveljnik, in gostje sosednih GZ, je poleg godbenikov in mažorelk prikorakalo prek 300 gasilcev. S priložnostnimi nagovori so jubilante, druge gasilce in ostale zbrane pozdravili Miran Bogataj, Matjaž Klarič, Tone Kcrec, župan Jane/ Nagode in Marinka Ccmpre Turk.
Za zabavo so najprej poskrbeli Ccglarji, nato pa je pobudo za zabavo prevzel ansambel Atomik harmonik z vznesenim" pevkama. Čeprav je veselično rajanje zmotilo nekaj malega dežja, seje zabava prijetno razživcla vse do konca.
Vredni spomina
Ob 130-letnici gasilstva v Dolnjem Logatcu so sc spomnili nekaterih pomembnih mož, ki so posebej zaznamovali razvoj gasilstva v Dolnjem Logatcu. Iz preteklega obdobja so bili zlasti-Josip Smole, dolgoletni načelnik društva, po prvi svetovni vojni je bil načelnik gasilske župe Logatec; Jože Albreht, vključen v društvo 19.35. leta, po osvoboditvi je prvi začel obnavljati gasilstvo v Logatcu, zbirati gasilsko opremo in pridobivati nove člane,
Ne nazadnje
Ivan Čeme, včlanjen leta 1939., sicer dolgoletni tajnik in kronist društva.
/ /^v^^ Računovodski servis
^Tatjana Podobnik s.p.
Slovesni mimohod. I'oto: E Brus.
Posebej velja navesti prejemnike odlieij, ki še vedno aktivno posegajo v delo društva. Za svoje pomembno delo je prejel priznanje GZ Slovenije Franc .Icscnovcc. Gasilsko plamenico "I- stopnje je prejel Tomaž Šcn; gasilsko plamenico II. stopnje prejeli Peter Vcrdinek, Florjan Bajec in Iranci .lesenovec, ml.; gasilsko plamenico I. stopnje sta prejela: Roman Lukančič in Stanislav Šcn. Gasilsko odlikovanje III. stopnje so prejeli: Anton Nagode Darko Šcmrov, Miloš Nagode in Matej Ćerpič; gasilsko odlikovanje II. stopnje sta prejela Marko Cemprc in Ladislav Ko-i"cnč. Bernard Jereb pa je prejel odlikovanje GZS za posebne zasluge.
Albin Čuk
■Vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike in podjetja
• Izdelava medletnih in zaključnih bilanc
• Pomoč pri vodenju poslovnih knjig Svetovanje
AKCIJA: Cenejši od konkurence!
«ne ipuitimo pod konkurenco
naročilo betona: 041 619 865 informacije: 01 750 27 27 RMI 01 750 27 26
www.maroltbeton.si e poita:mirko.marolt((i>siol.net
o.
o
C
tU
M
>cz> a t* O
Ne nazadnje
S KOLOM ZABITO IN SMOLO ZALITO Domače posebnosti
Mare
Mare... to poletje ni užival v razpadajočem disku Ma-reke pa tudi ne v bazenu ob njem. Tam vse naokoli pa, kot pravi pesem: »zdaj pa raste grmovje...«
Brane Pevce
Črno in belo
Najbolj zagorel Logatčan Charlv Habas-Carli med Špelo in Matejo, navihanima pevkama ansambla Atomik harmonik.
Besedilo infoto: France Brus
Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3950 izvodov. Časopis je brezplačen. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si, ISSN 0350 9281
EUROSUPERAKCIJA!
šuro Diesel OH
Akcijske cene + darilo, popust v vrednosti cene goriva za 15.000 km.
pro-
ti
E
Prodorni trivratni kompakt s šestimi zračnimi blazinami, ABS sistemom, elektro paketom, CD/mp3 audio sistemom z upravljanjem na volanu in klimatsko napravo, ... že za 11.704 EUR
Vrednost goriva 23 Akcija(j]Q00lyI] + Daril° ll5JXK)j(m
tj
Edini kompakt s 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic NCAP za varnost. Dobitnik številnih evropskih novinarskih priznanj. Na voljo s petimi motornimi izvedbami in bogatimi paketi opreme,.,, že za 12.141 EUR
EUROAKCIJA
tj
s>parfi_j waqon
Karavanska izvedba modela ceed z najdaljšo evropsko garancijo in največjim prtljažnikom v razredu predstavlja idealno družinsko ali poslovno vozilo,... že za 13.104 EUR
EUROAKCIJA
FURof^j^NCAP
M££. .li* m m Idrijska cesta 43  _ _ , __
SELISKAR 1360 Vrhnika      T: 01/750 54 97
www.avtohisa-seliskar.si
"Pogon garancije so na vol|0 na wwwkiasi/akci|a, o/ pripoobl zastopniku Kia Povpr poraba goriva m emisija vo/ila ceed, pro_cee'd, cee'd sw 16D jo 4,7 l/l 00 km. l^icjAmCO, MPCr.enenevkliiir; (kipi me! barve, [inivn/a Sliko so simbolfoifi ' 'Darilo v obliki popusta /a gorivo |e i/rac" na osoovi porabe gor i/ven naselja froorii menj), cene goriva 1.717 EUR/1 /a neosvmconTiencin Eurosuper rh in 1 ,?f)b fl JH/I /a Primadiesel na rlan f)1 TI/ /00H Akcija volja do 1) H700H
1
ogaške novice
Glasilo občine Logatec, 10. september 2008, letnik XXXIX, št. 9
Janez
SMOLE
Će mladim ne bomo zagotovili vrhunskega izobraževanja in stimulativnega podjetniškega okolja, tud starejša generacija ne bo imela dostojne starosti.
Moje ime je Janez Smole. Rodil sem se leta 1936 v LopM-Po diplomi na Srednji tehnični kmetijski šoli v Mariboru sem # vpisal na študij agronomije in prava. Zaposlil sem se kot pomolu'* tehničnega direktorja Slovenijavina, nato kot direktor podružnic1 Dalmacijavina, kasneje pa postal sekretar Občinske konferenc* SZDL, kjer sem vodil projekte izgradnje šolskih in vzgojnovarstven^ objektov v občini. Svojo poklicno pot sem nadaljeval kot dirett0' Loma v Petrolu Gostinstvo in v trgovskem podjetju Lesnina, kjer sel" se upokojil. Dobro desetletje sem vodil krajevno skupnost W* kjer smo obnovili kulturni dom in krajevno infrastrukturo. W~ mandatov sem bil tudi član nadzornih odborov SKB in Ljubljani banke - združene banke, ter dolgoletni član občinskega s^t3 Občine Logatec.
Tri temeljne točke mojega programa:
• Razvoj v soglasju s pravno in socialno ter ekološko drž"10'
Zavzemam se za zagotovljanje pravnih okvirjev delovanja inštitut' stimulativno davčno zakonodajo, vrhunsko izobraževanje, najwle standarde zaščite okolja in za fleksibilen trg delovne sile.
• Socialni dialog mora biti socialno vzdržen in pravičen. P""
je, da imajo nekateri več kot drugi, če si to zaslužijo na pošten na'"1 A delavci imajo pravico, da živijo od svojega dela dostojno.
• Razvijajmo prednosti, ki so nam ponujene. Redko P05^"^ območje notranjskih občin omogoča razvoj okolju priJ32"'. turističnih in storitvenih dejavnosti in trezen premislek o upoš&n razvoja industrijskih con, saj je okolje že dovolj obremenjen* Zavzemam se za razvoj tehnoloških parkov in gradnjo mode infrastrukture in izobraževanja. Prepričan sem, da del naših atn Jj v regiji lahko uresničimo tudi s pomočjo razvojne pomoči evrop skladov.
Kontakt
GSM: 041 67 26 48 janez.smolenikabclnct.net
Mateja Kenda, Tržaška 148,1370 Logatec, tel.: 01 754 29 46
"Verjamem v znanje, izkušnje in modrost Janeza Smoleta.
Prepričana sem, daje njegova kandidatura prava priložnost za prihodnost!" Katarina Kresal
li
Ljudje delamo Slovenijo www.lds.si
Dr. Andrej Bajuk: "Zdaj gre za še boljšo Slovenijo, za še boljšo Logaško P
Na letošnjih driavnozbonkih volitvah ho Novo Slovenijo na našem območju zastopal predsednik stranke m imunem minister dr. Andrej Bajuk. -Hvaležen sem za VSO podporo, ki jo tukajšnji volivci namenjale Novi Sloveniji. K« se je sedanja poslanka Majda Zupan odločila, da se PO končanem mandale vrne v pokoj in smo razmišljali 0 kandidatih, /<• DO pogovorih znotraj stranke padla odločitev, da kandidiram na vašem koncu, '■pravi Bajuk m dodaja: -Vesel sem le priložnosti! Mislim, da ima vas kos Slovenije Se velike razvojne potenciale, kipa sle jih znali ie doslej dobro izkoristili. Imale dobro razvito malo gospodarstvo, s sodelovanjem z organizacijami koljeKa-i-itus je bil zgrajen vrtce, dom za starejše ... Temelji za "udaljevanje so zelo dobri!"
V programu stranke, ki ste ga pred kratkim predstavili, <nočno poudarjate Slovenijo kot podjetno, varno m deželo vrednot?
Res je, vendar gre tukaj bolj kot /a tri samostojne poudarke /a koncept drŽave, ki na prvo mesto postavlja »Poštovanje človekovega dostojanstva torej zmožnost, da vsakdo v polnosti razvije svoje potenciale m svojo Osebnost. Podjetnost omogoča varnost, vrednote pa pojavljajo okvirje, znotraj katerih gradimo.
V Novi Sloveniji verjamemo v socialno državo, vendar nc takšno, ki rešitev problemov vidi Zgolj v minimalni denarni podpori. Mi verjamemo v podjetnost in sposo-h"ost naših ljudi, zato jim moramo preko ustvarjanja Primernega okolja omogočiti, da uresničijo sebe in SVO-3« ideje. V takšnem okolju bo večina državljanov lahko Si»na poskrbela za svojo socialno varnost, država pa bo lahko lažje m bolje poskrbela za tiste, k. tega ne bodo
"»ogli. .. ,. ,
V tem kontekstu bom izpostavil še medgeneraeijsk. 00-
govor, ki je tud, pogoj /a uspešen razvoj. Vsem ^ 1/cmavanje določenega dela prebivalstva nas slabi. Ni dobro če se
^ijam mora biti omogočeno normalno življenje m de P   J ^ ^ 5rno, čc delamo skupaj m poskrb.mo
fcvzernamo izključno za mlade, izključno za delavce al. izključno i ^g za drugega!
štirih letih?
, Ki ga dobro opravimo, gledamo s ponosom. Vendar u oistvena ova Konitreuia ukrepa, .'rvic. JjJJ^Jto za pošteno delo  primerljivo tistemu, k. ga prejmejo delavci v biti trud primerno poplačan! Vsakdo mora JJJ družino, se bomo še posebej posvetil, reševanju prvega
8*ih članicah EU. m drugič: ko, stranka, k, ^^^2^6 letao /gradil več neprofitnih stanovanj, m da se bodo na raz-Stanovanjskcga problema mladih. Dosegli bomo, da bo S**W*\ 8 bj)i d        n tudi zaposlenim za določen eas.
*• Sklada lahko prijavili tudi pari, k, še nimajo otrok. Stanovanjski
^Pomembne dosežke svojega ministrovanja uvrščate tudi ostane čim bliže ljudem - v občinah.
>.čun se poln, z. denarjem ljudi, jaz pa se zavzemam za ,i.ceh, da n- koristno porabijo. Spoštovanje državljanov
Sričan sem, da ljudje v občini najbolje ^Srr^bn^ hoditi V Ljubljano in prositi za še kakšno proračunsko v|Ulin t...i: -  ■        ■ ...
dr. An
*«/ bi torej konkretno izpostavili kot glavno prioriteto Nove Slovenije v prihodnjih štirih
Za"as sta tu bistvena dva konkretna ukrepa. Prvič: Prepričan sem, da ljudje na delo ki ga c
■•■■v.ciii sem, da ljudje v onemi najouijc pvuiaju ->vv,P~ ,.....—----
j 1111 tudi v tem, da njihovim predstavnikom, torej županom, ni potrebno več hoditi v Ljubljano in pros r°btinieo, da bi lahko dokončali ali sploh začeli /a svoje ljudi zelo pomemben občinski projekt!
(i. 17 vidite Slovenijo čez štiri leta ali v prihodnosti?
«0 Nove Slovenije je »Naslednji korak: še boljša Slovenija! Podjetna, varna, dežela vrednot«. Za še boljšo Slovenijo gre. Prepričani °' da je to mogoče doseči. In prepričani smo, da smo v teh štirih letih pokazali, da k temu lahko še naprej odločno pripomoremo.
, N.Si
Sgvo Slovenija
^»nmtto Hunska stranka
Občinski odbor Nove Slovenije Logatec je zelo številčen in dejaven. Člani Nove Slovenije aktivno sodelujejo v občinskem svetu prav tako pa v kadrovski komisiji, statutarni komisiji, volilni komisiji, odboru za zdravstvo, odboru za stanovanjsko izgradnjo in odboru za malo gospodarstvo.
KDS
KDS,
Krščanska demokratska stranka
- glas tihe večine!
Spoštovane državljanke, državljani!
Vrednote evropskega krščanskega duha v sodobnem okolju s poudarkom na družini, domoljubju, tradiciji, veselju do življenja so pritegnile tudi mene.
Sem Berto Menard, poročen, trideset let obrtnik. Živim v Logatcu na Tržaški 14 a, kjer je tudi sedež našega družinskega podjetja.
Zakaj kandidiram za poslanca DZ na listi kandidatov KDS?
Divje lastninjenje, neomejen liberalizem, izkoriščanje človeka - novodobno suženjstvo, vse to nas oddaljuje od sonar-avnega življenja in človeških vrednot. Dostojanstvo človeka, solidarnost, pravičnost so že zdavnaj mimo Da bodo naši vnuki živeli življenje vredno človeka, moramo državi Sloveniji dati pravo smer, ljubezen i" toplino. V velikem razvojnem skoku po letu 1990, ki ga je doživel slovenski narod, so se pozabile vrednote, ki so še kako pomembne za našo državo. Zgubila se je skrb za družino, vzgojo mladih, čisto okolje, dostojno življenje vseh; pozabili smo, da smo ljudje.
Možje, žene, dekleta in fantje različnih stanov, doktorji, profesorji, delavci, kmetje, podjetniki smo zavihali rokave, da vse to, kar smo izgubili, z zgledi in načinom življenja v javnosti povrnemo. Naelektril' bomo ozračje, da bo na obrazih zažarela vedrina, da se vrne veselje do učenja, študija, dela in življenja, s katerim bomo ustvarili večjo dodano vrednost in dosegli cilj - kakovostnejše življenje!
Krščanska demokratska stranka se zgleduje po nemški CDU, iz katere izhaja kanclerka dr. Angela Merkel CDU ima zelo močno ekipo vrhunskih strokovnjakov, ki pripravljajo smernice bodoče gospodarskega -življenjskega razvoja, na katerega čaka vsa moderna Evropa. Zavedajo se, da brez korenitih spremen^ Evrope po meri človeka ne bo.
Pred nami je velika odgovornost, kako in v kakšnem okolju bomo živeli.
Spoštovane državljanke, državljani, izkoristite svojo državljansko pravico in dolžnost, pojdite na voliti in velik korak boste naredili zase in svoj mlajši rod.
KDS - Krščansko demokratska stranka - glas tihe večine!
Več o KDS na www.k-d-s.si Glas zame ie glas za kakovostnejše življenje!
V imenu KDS se Vam zahvaljujem.
Vaš logaški kandidat Berto Men*
Drage Notranjke in dragi Notranjci:
Nada Skuk
Gremo v akcijo!
Kot poslanka in Notranjka bom v Državnem zboru z vsem srcem in ljubeznijo do svoje rodne Notranjske, z izkušnjami, vztrajnostjo in poštenim delom ustvarjala lepo Notranjsko.
Naša Notranjska mora postati srce Slovenije!
Za Vaš glas in za Vaše zaupanje se Vam zahvaljujem,
Vaša poslanka
I 1
www.cerknica.sls.si
Dr. Peter Verlič, kandidat za poslanca SDS
SDS
Dr. Peter Verlič se je rodil 13.12.1962 v Ljubljani. Po zaključenem univerzitetnem študiju gradbeništva na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo seje leta 1988 zaposlil na Prometnem institutu, kjer je bil v letih 1993 do 1998 tudi njegov direktor, nato pa se je zaposlil na Slovenskih železnicah, od koder je bil leta 2000 v Bajukovi vladi imenovan na mesto državnega sekretarja za prometno politiko in mednarodne odnose na tedanjem Ministrstvu za promet in zveze. Po državnozborskih volitvah leta 2004 je bil znova imenovan na funkcijo državnega sekretarja na Ministrstvu za promet, ki jo opravlja še sedaj. Dr. Peter Verlič se vso svojo poklicno pot strokovno in akademsko ukvarja s področjem prometa in infrastrukture, na tem področju je na Fakulteti za gradbeništvo pridobil tudi naziv doktorja znanosti in je habilitiran kot višji predavatelj za področje prometnega inženirstva. Član Slovenske demokratske stranke je postal leta 1998. Je član izvršilnega odbora SDS in predsednik Ob-Ijubljanske regijske koordinacije SDS, ki pokriva tudi občinske odbore SDS Logatec, Cerknica, Bloke in Loška dolina.
Vse preostale proste trenutke najraje preživi s svojo družino, soprogo Barbaro ter sinovoma, trinajstletnim Andražem
dr. Peter Verlic
in leto mlajšim Aljažem.
»Všeč mi je, da smo v tem mandatu, poleg ostalih dosežkov, vpeljali vinjete za uporabo avtocest, ki so mnogim tukajšnjim prebivalcem skrajšale čas vsakodnevne vožnje in odpravile nepotrebno čakanje pred cestninskimi postajami, s primerno ceno vinjete pa je prihranil tudi družinski proračun. Sedaj se avtoceste ni treba več izogibati po stranskih cestah, ki so postale manj obremenjene. Vinjete so zato tudi okoljsko sprejemljivejše.
Ohranitev zdravega življenjskega okolja in vlaganje v ljudi sta temeljni točki našega programa za prihodnost. Kot poslanec se bom zavzel, da bosta uresničeni v okraju, kjer kandidiram. Zato se bom kot poslanec zavzemal za hitro modernizacijo obstoječih cest in obvoznic, za ureditev komunalnih odpadkov ter za nove investicije v zdravstvo, kulturo, vrtce in šole.
Največ mi pomeni osebni stik, zato Vam obljubljam, da se bo moja poslanska pisarna selila iz kraja v kraj, bližje Vam, spoštovane volilke in volilci!
Vabim Vas, da se udeležite volitev 21. 9. 2008 in oddate svoj glas zame, za kar se Vam lepo zahvaljujem. Zagotavljam Vam, da bo Vaš glas moja zaveza za uresničitev programa, ki ga zastopam!
Slovenija je na pravi poti, nadaljujemo skupaj!« SLOVENIJA NA PRAVI POTI, NADALJUJMO SKUPAJ!
^^^^^^^ i
t
V soboto, 23. avgusta, se je številnim navzočim na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja v Logatcu predstavil kandidat Slovenske Demokratske Stranke za državnozborsKe volitve dr. Peter Verlič, v aktualni vladi državni sekretar na ministrstvu za promet-Med drugim je poudaril, da se je za kandidaturo odločil, ker verjame v trajne vrednote SDS, te pa so: svoboda, pravičnost, poštenje in solidarnost. Te vrednote so Slovenijo pred štirimi leti s SDS v vodilni vladni vlogi popeljale na novo pot, zat° ima vlada Janeza Janše po štirih letih veliko pokazati: bruto družbeni proizvod se je povečal za četrtino, beležimo izredno visoko gospodarsko rast, stopnjo brezpO' selnosti smo znižali za četrtino in je sedaj manj kot 5%. Ta čas so se plače zvišale za petino, pokojnine, ki se z njimi usklajujejo, pa skoraj za 6%. Država je postala varčnejša, močno smo znižali javni dolg, poenostavili administrativne postopke"1 uvedli avtomobilske vinjete. Kot strokovnjak je Verlič ponosen predvsem na
6o-
Dr. Peter Verlič je nagovoril udeležence volilne prireditve v Logatcu.
sežke s svojega področja, saj smo za 2,5 krat povečali vlaganja v državno cestno omrežje, dokončali avtocestni program in začeli modernizacijo železnic. Med P0' membnimi dosežki na socialnem področju je poudaril brezplačni vrtec za drugega otroka, brezplačni obrok za dijake srednjih šol, ker pa je nekaj nalog še nedokončanih, ta vlada potrebuje še en mandat, v katerem bodo prednostne naloge stabilno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, dodatno znižanje davkov za gospodarstvo in prebivalce, učinkovita javna uprava, zagotavljanje spoštovanja pravnega reda ter zatiranje gosp0' darskega kriminala in korupcije. Dr. Peter Verlič, ki stavi na osebni stik, obljublja, da se bo njegova poslanska pisarna selila iz kraja v kraj, kot poslanec, izvoljen v okraju Cerknica - Logatec in kot strokovnjak za prometno infrastrukturo, pa se bo zavzemal za hitro posodobitev cest in obvoznic, ureditev komunalnih težav ter za nove naložbe v zdravstvo, kulturo, vrtce in šole.
Kandidat dr. Peter Verlič se je v primeru izvolitve obvezal, da v obliki štipendije finančno podpre enega dijaka ali študenta iz okraja. Navzoče na predstavitvi je pozdravil tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki je, tako kot kandidat dr.Verlič, poudaril, da je treba tej vi ker so štiri leta pač prekratko obdobje, omogočiti še en mandat, da bo lahko končala vse zastavljene projekte. Med drugim je na simbolnen1 prostoru pred cerkvijo, nasproti katerega stoji kip logaškega rojaka, utemeljitelja socialdemokratske misli na Slovenskem, opozoril na izjem"0 pomembno vlogo tega moža, iz čigar znanstvenih misli je SDS črpala navdih za oblikovanje svojega socialnega in političnega programa. PraV dr. Zver je Gosarjev kip pred skoraj poldrugim desetletjem, tako rekoč na začetku svoje znanstvene poti, tudi odkril, na kar je danes še pose^ ponosen.
Dragica Kutnar, Okrajni volilnih
vladi
Prase občanke in občani občine Logatec
Počaščen sem, da meje Slovenska demokratska stranka uvrstila na kandidatno listo na volitvah v Državni zbor RS, prav v volilni okraj Logatec, kamor spada
tudi Vaša občina.
Vabim Vas, da se mi pridružite na
SREČANJU Z OBČANI,
ki bo v PETEK 12. septembra 2008 od 08.00 do 13.00 ure na trgu pred cerkvijo Sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu.
Na srečanju se Vam bom lahko bolj osebno predstavil, pogovor pa bomo nadaljevali tudi na bolj sproščeni, osebni ravni, saj za Vas pripravljamo spremljevalni program in pogostitev.
Veselim se srečanja z vami!!!
Zoran Mojškcrc, Vodja volilnega štaba
Dr. Peter Verlič, l.r. Kandidat /a poslanca
Napavedidk prireditev
Petek, 12. september, od 9. do 17. ure, Glasbena šola Logatec
1. mednarodni glasbeni festival »4saxess«; SFMINAR ZA UČITELJE IN UČENCE SAKSOFONA   Prof. Philippe (ieiss, Francija
Org in info: Glasbeno društvo Akeent, Lev Pupis, levpupis@gmail.com
Sobota, 13. september, ob 8. uri, GRC Zapolje
OBMOČNO TEKMOVANJE ZA INVALIDI-; V PIKADU - EKIPNO Org in info: Društvo invalidov Logatee
Sobota, 13. september, ob 19. uri, Laniščc pri Logatcu
I. mednarodni glasbeni festival »4saxess«; KONCERT ORKESTRA SAKSOFONI.IA Dirigent: Vid Pupis (V primeru slabega vremena bo koneert v Narodnem domu) Org in info: Glasbeno društvo Akcent, Lev Pupis, levpupis@gmail.eom
Nedelja, 14. september, ob 10. uri, cerkev sv. nadangela Mihaela v Kovtah
BLAGOSLOV NOVE ZUNANJOSTI FARNE CERKVE IN PRIZIDKA   Slovesno mašo bo vodil pomožni škof g. Anton Jamnik.
Org in info: Župnija Rovtc
Petek, 19. september, ob 19. uri, Narodni dom Logatec
SLAVNOSTNA AKADEMIJA OBČINSKEGA SVETA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Podelitev občinskih priznanj obbogatem kulturnem. Slavnostni govornik Janez Nagode, župan občine Logatec. Org in info: Občina Logatec, 759 06 33, rcnata.gutnikfojogatec.si
Petek 19. september, ob 19. uri, Steklena galerija Logatec
IV. EX TEMPORE LOGATEC 2008 IN DOBRODELNA AVKCIJA ZA OŠ ROVTE (Ex tempore bo potekal do 26. septembra, ko se bo zaključil z dobrodelno avkcijo, ki se bo začela ob 19. uri. Org in info: Društvo likovnikov Logatec, Franc Godina, 040 517 436
Sobota, 20. september, ob 9. uri, šolsko igrišče ob športni dvorani OS 8 talcev Logatec DRUŽINSKA OLIMPIJADA   Družabno-športna prireditev z igrami, ki smo jih poimenovali po logaških zaselkih in okoliških vaseh, krajih, vsebino le-teh pa navezali na dogodke in značilnosti, ki so vplivali na delo in življenje ljudi nekoč. Na prireditev vabimo
učenec, starše, učitelje in vse druge občane. Org in info: Šolski sklad OŠ 8 talcev Logatec, Urša Špch, ursa.speh@guest.arnes.si
Nedelja, 21. september, ob 10. uri, l()C Zapolje
ROLARSKO ODPRTO PRVENSTVO LOGATCA IN ROLKARSKA TEKMA ZA POKAL COCTA 2009 (Tek - prosta tehnika
rolerji in rolke)
Org in info: TSK Valkarton, Peter Oblak 041 646 580, kamnosestvo.oblaktosiol.net
Sreda, 24. september, ob 20. uri, (.rajski park Logatec
LITERARNI ADAGIO JESENI   Literarni večer članov in članic Literarnega društva Zeleni oblaki. Org in info: Branka Novak, 031 844 522, zelcni.oblakitoginail.com
Petek, 26. september, ob 19. uri, Narodni dom Logatec
MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA   Zaključna prireditev projekta, podelitev priznanj nagrajencem za najlepše urejen"
družinsko hišo, javno ustanovo, park...) Org in info: Turistično društvo Logatec, tel. 031 370 469 (Vanja Pfajfar, predsednica), tdlogateetogmail.com
Sobota, 27. september, od 10. do 17. ure, Ograje 70a, Zaplana
DAN ODPRTIH VRAT VRTA ENDEMITOV »NA KROKARJEV! JASI« Org in info: Alenka Gorza Jereb in Samo Jereb, 051 353 91 5
Sobota, 27. september, ob 17. uri, igrišče pred Narodnim domom
XIV. SREČNJE MAŽORETNIH SKUPIN (V primeru slabega vremena bo prireditev v Narodnem domu) Org in info:: Vera Tratnik, GSM 041 416 108, veratratniktoyahoo.com
PROGRAMU LAHKO PRIDE DO SPREMEMBE. NOVOSTI BODO SPROTI OBJAVLJENE NA SPLETNIH STRANEH
OBČINE LOGATEC www.obcina-logatec.com PROSIMO ZA RAZUMEVANJE. Podatke zbrala: Občina Logatec. Tržaška cesta 15. 1370 Logatec. renata.gutnik(g)Jogatec.si / tel.: 01 7590 633.