ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA KRANJSKI PORTALI Nace Šumi Kakor more biti zgodovinski prikaz ka- tere koli umetnostne stroke v okviru nekega mesta komaj kaj več kakor registracija usedlin splošnih kulturnih tokov, ki se jim mesto le redko pridružuje s samobitnim ustvarjalnim delom, prav tako velja ta ugotovitev seve tudi za razvojno vrsto arhitekturnih členov, od katerih nas v teh vrsticah zanima usoda portalov v Kranju. Slika 1. Glavni portal župnc cerkve (Foto MALj) Vendar taka monografija o razvojni poti neke stavbne naloge kljub temu ni nepo- membna; ne smemo namreč pričakovati, da bi provincialno mestece zmoglo v vseh do- bah samosvoje kvalitetne stvaritve. Izsledek takega študija je v tem, da na miniaturni nalogi pokažemo, od kod se je hranila kul- turna tvornost domačinov, kdaj je nepo- sredno prevzemala tuje vzore, kdaj pa je ustvarjala izvirno, čeravno se izdelki ne morejo ponašati s posebno kvaliteto. S takim nadrobnim študijem bo mogoče ustvariti sčasoma umetnostno geografski pregled, ki je v Sloveniji vsaj za arhitek- turo še zelo pomanjkljiv. Kadar bodo zbra- ni izsledki v zadostni množini, bo mogoče reči kaj več ko doslej o samobitni tvornosti meščanske družbene plasti in njenega na- ravnega zaledja, saj jo je stalno pomlaje- valo naše podeželje. Portal je stavbna oblika, ki je relativno samostojna. S to besedo razumemo — v ož- jem smislu — izključno okvirno arhitek- turo, ki ustvarja odprtino, katero navadno zapirajo vrata. V širšem smislu besede pa je portal celotna ureditev vhoda v stavbo, dvorišče, vrt ali na trg oziroma na cesto ali v ulico. K taki celoti spadajo balkoni, grbi, vrata in različno okrasje, kolikor ni sestavni del samega okvira. Velikost portala oziroma njegove od- prtine je odvisna od praktičnih namenov, ki jim služi. Ce je portal namenjen samo za prehod peščec brez vozil, so njegove mere prilagojene človekovim; če pa služi uvozu ali prevozu vozil, se njegove mere povečajo. Včasih pa more biti razsežen in visok portal tudi znamenje za odličnost stavbe ali njenega lastnika, četudi bi zgolj praktičnim potrebam zadoščal manjši. Kar pa zadeva bogastvo okrasja in ple- menitost portalovega gradiva, je seve očitno v najožji zvezi s socialnim položajem in KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zmogljivostjo stavbnega lastnika. Zato so najimenitnejši vsekakor portail cerkva in plemenitaških bivališč, medtem ko si me- ščanski obrtnik ali trgovec navadno ni mogel privoščiti posebnega razkošja. Kljub številnim tipom portalov moremo vendarle označiti njihove osnovne sestavi- ne, ki se le redko pojavljajo z zabrisanimi mejami. Mislim tu na tipično konstruktivno shemo, ki jo sestavljajo dva podboja in zaključek; slednji more biti vseh oblik od polkrožnega segmenta oziroma šilastega loka do ravne preklade. Vrhnji del portala, ki bi ga v prispodobi mogli primerjati s človekovim čelom ali glavo, je vsekakor po svojem položaju naj- imenitnejši. Zato ga pogosto uporabljajo za različne upodobitve, simbole in označbe: pri srednjeveških cerkvah so na tem mestu plastične upodobitve, ki soustvarjajo raz- položenje obiskovalca pri samem vstopu v cerkev; plemiške rodbine tjakaj postav- ljajo svoje rodbinske grbe, meščani pa monograme in hišne številke; nad čelom portala vise obrtniški simboli. Mimo te relativne samostojnosti stavbne naloge, ki se kaže v stalnih osnovnih se- stavinah portala, je le-ta navadno hkrati sestavni del večje enote, fasade ali ograje. Za fasado pomeni v največ primerih naj- važnejši člen, posebno, kadar stoji v osi stavbe, kar je pri cerkveni arhitekturi (velja za glavne portale) pravilo, pri po- svetnih stavbah pa se je njegov položaj na Slika 2. Stranski portal župne cerkve (Foio MALj) tem mestu utrdil v renesančni dobi in se sklada z ostalimi členi (balkon in dvojna ali trojna okna nad njim). Pri zidnih ogra- jah je navadno sploh edini poudarek. Po doslej znanem gradivu so najstarejši ohranjeni portali v Kranju že kamnitni. Nedvomno je bil Kranj nekoč lesen; odlok vojvode Ernesta Železnega iz 1. 1422 je prvi ohranjeni dokument, ki ukazuje graditev hiš iz kamna, da se preprečijo požari. Ven- dar velja ta ukaz le za meščanske hiše, zakaj v Kranju kakor drugod v tem času že zdavnaj stoji zidana cerkev in grad. Glavni portal župne cerkve' moremo do- volj določno datirati v konec XIV. ali naj- kasneje v začetek XV. stoletja (slika 1). Portal ima tipično obliko zrele gotike, ki je zanjo značilno, da gradi po načelu višin- ske rasti. Portal je visok (v tem primeru zaradi reprezentance), profiliran je v glo- bino z žlebovi in palicami, tako da vsak od teh členov odvzame del mase zvoniko- vega zidu. Dva stebriča sta prislonjena na zunanji rob »podbojev« (njih kapiteli so edina označba mesta, kjer se začenja lok, ki sicer neposredno raste iz podbojev), nad njima in nad šilastim zaključkom pa se pno Slika 3. Rotovški portal, Titov trg 1 (Foto gumi) i ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Slika 5. Grajski portal, na poslopju (Foto Šumi) V višino fiale (stilizirane rože). Timpanon krasi relief Oljske gore, po katerem je celoten zvonik tudi datiran. O delavnici, ki ga je postavila, ne vemo nič, a je tudi po oblikah ne moremo lokalizirati, saj imajo zelo splošen srednjeevropski značaj. Pač pa vemo za oba stranska portala (slika 2), da sta delo domače, gorenjske stavbarske delavnice, ki je v drugi polovici XV. sto- letja pozidala sedanjo triladijsko dvorano cerkve, medtem ko je presbiterij iste sta- rosti kakor zvonik. Stranska portala (si. 2) sta si popolnoma enaka, ne vidimo pa na njima okrasnih členov (fiai), pa tudi ločni zaključek ni več tako oster kakor pri glavnem portalu, pre- haja že skoraj v polkrožnega. To je očitno znamenje kasne gotike (tudi notranjščina cer'kve se ne poganja več tako visoko, kakor je bila dotlej navada in so čela vseh treh ladij zravnana). Globinska profilacija pa je ista kakor pri glavnem portalu. Rotovški portal (slika 3) je še prepro- stejši. V globino je profiliran le z globoko posnetim robom, sicer polkrožen ločni za- ključek se končuje v ostri konici. To je oblika, ki jo poznamo pod imenom »oslov- ski hrbet« (Eselsrücken). Postavili bi ga v Slika 4. Portal Titov trg 11 (Foto MALj) začetek ali prvo polovico XVI. stoletja. Ker je služil tudi za prehod voz (nekdaj je bila to plemiška palača) in v reprezentančne na- mene, je višji, kakor bi bil potreben za pešca, in ima zdolaj ob podbojih odbijače, ki so stalen pridatek tovrstnih portalov; pogosto jih najdemo po tradiciji tudi tam, kjer niso bili nujni. Še bolj preprosto je postavljen portal, ki ga vidimo na sliki 4 in vodi v vežo navadne meščanske hiše. Stoji na desni tretjini tri- osne stavbe, kar je pravilo pri hišah na eni parceli. Pri tem portalu je izginila tudi konica na ločnem zaključku, ostal je le plitvo posnet rob. Sodi v čas od srede XVI. stoletja pa do XVII. in ima mikavno funkcijo v zgradbi fasade: na svoj način le jKjnavlja motiv na konzolah in lokih slonečega prvega nadstropja. Oblike tega portala pa ne moremo več izvajati samo iz srednjeevropske gotike, marveč se ji pri- ključuje element italijanske renesance (pol- krožni zaključek). Kolikor doslej vemo o izvoru te oblike, so jo v nam sosednje kraje zanesli severnoitalijanski mojstri, a se je takoj udomačila. Za to dejstvo govori njena splošna razširjenost v naših in sosednih de- želah. V Kranju so časovna oporišča za da- tiran je teh portalov zelo skopa: posredno sklepamo na nastanek enega izmed njih na mitničarski hiši, ki je temu namenu začela služili leta 1527; lahko računamo, da so jo y nekaj desetletjih prenovili; v Struževem je datiran kmečki dvorec meščana in na- kladničarja (ohranjena je napisna plošča) Petra Avtniča, ki je imel takšen portal, z letom 1592. Mimo te svojevrstne harmonije gotike in renesance pa poznamo iz iste dobe dva KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO portala, ki imata izrazito italijansko rene- sančno obliko. Oba sta v mestnem gradu. Prvi (slika 5) je bil postavljen nedvomno okrog leta 1578, ko so prvotni stolp pre- zidali v sedanjo graščino. Ta portal je na jugovzhodnem traktu poslopja. V Kranju nimamo nič njemu podobnega, vemo pa iz ilustracij pri Valvasorju in po nekaterih drugih ohranjenih primerih, da so bili taki portali v navadi pri kranjskih graščinah tega časa. V Ljubljani je njegov bratranec ohranjen na fasadi križevniškega samo- stana v Gosposki ulici in je datiran v 1. 1567. Drugi takšen portal, le večjih mer, ker je služil za prehod voz, je vzidan v dvoriščni zid gradu, more pa biti nekaj mlajši (si. 6). Ta tip portalov^ je sestavljen iz dveh elementov: iz preprostih podbojev, ki so profilirani edino s kamnitnimi kvadri, s pol- krožnim ločnim zaključkom; to konstruk- cijo pa obdaja na enak način poživljen pravokotni okvir. Jasnost in uporaba klasič- nega načina graditve (v nasprotju z gotiko) se razodeva v celotni sestavi: podboji so zaradi nosilne funkcije močneje profilirani in je teža, ki naj jo nosijo, simbolizirana z izstopajočimi kamni; eden od njih pa še posebej označuje vrh podbojev in začetek ločne konstrukcije. Podoben je motiv pra- vokotnega okvira, le da se profil notranjega podboja pono\ i vse do vrha, zakaj ta okvir nima ločnega zaključka, marveč navaden kamnit arhitrav z enakim motivom profilov, kakršen je na podbojih. Kako izrazit poudarek lahko dobi takšen portal na renesančni fasadi, vidimo na si. 3, Slika 8. Portal Tomšičeva 7 (Foto Šumi) kjer smo že govorili o poznogotskem por- talu, a je v osi nad njim v drugem nad- stropju motiv dvojnih oken, nad portalem pa še balkon z dvojnim portalom — vse troje postavljeno v prvi polovici XVII. sto- letja — le da niso tedaj napravili ustrez- nega portala. Sicer pa ima grajski portal prav tak položaj (dvojno okno in pogosto še balkon sta tu upravičena poudarka slav- nostne dvorane, ki je v stavbah te vrste vselej v osi stavbe nad portalom). Ta dva grajska portala tedaj prekinjata tradicijo gotike in kažeta, da je plemstvo začelo prvo odločno uporabljati italijanske renesančne stavbne oblike. Za čudo brez podatkov o portalih je XVII. stoletje. Ljubljana pozna na primer celo vrsto variant iz tega časa. V Kranju samem, t. j. v srednjeveškem jedru, ne po- znamo niti enega primera tipičnih portalov XVII. stoletja. Zdi se na prvi pogled, da je vladal v mestu ta čas gradbeni zastoj. Ven- dar to ni tako, saj številna arkadna dvo- rišča izvirajo prav iz tega časa. Le-ta so kompromisne rešitve med italijanskim renesančnim oziroma zgodnjebaročnim in severnjaškim tipom. Ce upoštevamo, da je v prvi j>olovici XVII. stol. neznani arhitekt zelo kvalitetno prezidal in opremil notra- njost sedanjega rotovža po vzoru severnja- ških zgodnjebaročnih stvaritev (tam je tudi odličen sobni portal, ki pa kot del notranje opreme ni v tem sestavku upoštevan), se Slika 6. Grajski portal, na dvoriščii (Foto MALj) ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Slika 7. Portal cerkvice sv. Petra pri stražiški graščini (1645) (Foto MALj) nam zdi skoraj dokazano, da tudi okus na- vadnih meščanov ni bil preveč radikalen pri sprejemanju neposrednih italijanskih umetnostnih vplivov. Posreden dokaz za tak odnos meščanov je tudi značaj kapu- cinske cerkve, postavljene leta 1640, ki ne presega tovrstnih idealov. (To pozidavanje notranjščin meščanskih hiš je nedvomno rezultat bogatenja posameznikov, čeravno je za XVII. stoletje značilno stalno nazado- vanje obrtništva, predvsem seveda cehov, katerih odredbe ta razvoj zelo nazorno kažejo.)2 Edina novost je v tej dobi portal cerkvice sv. Petra pri stražiški graščini (torej spet pobuda fevdalcev), ki je datiran (4. maja 1645) z napisoan na prekladi (slika 7). Konstrukcija tega portala je, kakor kaže slika, sestavljena iz preprostega pravokot- nega okvira, nad njim pa je na podolžni stranici ležeče pravokotno okno, ki pa ne dosega mer portalove preklade. Nad tem oknom je v našem primeru še grb plemiške rodbine, ki je cerkvico postavila oziroma zvišala. Sorodniki tega portala, ki je vari- anta italijanskih renesančnih portalov, so raztreseni po vsem Kranjskem, precej jih je v Ljubljani. I Ta portal je pa še drugače zanimiv. Vse tri stranice gornjega okna so namreč ne- koliko izglajeni deli gotskega rebrovja, ki je bilo pred povišanjem cerkvice v pres- biteriju (zdaj je le-ta svoden le z baročnim križastim obokom). Vrata so še originalna. Fasada, ki se zaključuje z zvonikom, je razčlenjena pravzaprav le s portalom, v njegovi osi je kasnejši leseni nadstrešek in lina zvonika, kar daje cerkvici prav svojevrstno noto. Tudi prva polovica XVII. stoletja, ko v Ljubljani cvete baročna umetnost in po- znamo iz tega časa bogate portale, v Kranju ni ustvarila nič omembe vrednega. Iz te dobe nimamo namreč niti enega portala vse do srede XVIII. stoletja. Šele takrat so po- stavili za kranjske razmere odlično žup- nišče v umirjenih oblikah kasnega baroka, vendar portal zdaleč zaostaja za ljubljan- skimi. Tako moremo trditi, da se zreli barok Kranja pravzaprav sploh ni dotaknil, in ga v tem pogledu prekaša sosedni Kamnik pa celo Tržič. Poznamo sicer najpreprostejšo obliko poznobaročnega portala, ki je ločno za- ključen, le sklepni kamen ima baročno voluto. Nekam problematičen je portal, ki ga kaže slika 8 (Tomšičeva 7). Očitno pripada Slika 9. Portal Savski breg 7 (Foto MALj) 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Slika 11. Portal Tavčarjeva 22 (1818) (Foto Sumi) Slika 13. Portal Cankarjeva 16 (Foto MALj) Slika 10. Portal Jenkova 7 (Foto Sumi) zaključku baročne dobe, a je i>osebno za- nimiv zaradi »skrite gotike«, ki se pojavlja v svojevrstnem prepletu šilastih lokov pod profilirano preklado. Morda nekaj mlajši je portal, ki ga kaže slika 9. Ta pa je prav »kranjski«: podobne poznamo po vsem Gorenjskem, v Ljubljani je njegov dvojnik (Emonska cesta 10) dati- ran v leto 1814; je pa med njima važna razlika: ljubljanski ima že ploščat sklepni kamen, ki se prilega linearnemu dekoru obeh lokov in stranskih štirikotnikov, kranjski pa sicer tako zgodnje klasicistično okrasje poživlja z baročno voluto sklep- nega kamna in bi ga mogli smatrati za ne- kaj mlajšega. Nedvomno je izdelek lokalne delavnice. Ta portal kakor že prejšnji in vsi naslednji sodeluje v zgradbi fasade predvsem s profilom preklade, ki v hori- zontalni smeri ojačuje zidni venec (ge- kröpftes Gesims). Malce zapoznel primer portala v Zopf- stilu vidimo na sliki 10 (Jenkova 7). Z let- nico na sklepnem kamnu je datiran v leto 1807. Tudi ta je izdelek domače delav- nice. Poleg tipičnega okrasja pod preklado in na sklepnem kamnu je pod njim še na vsaki strani po en lonček še kar baročno stiliziranih rož. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Slika 12. Portal Tavčarjeva 12 (1827) (Foto MALj) Za osnovo temu in naslednjemu portalu je tip, ki ga kaže slika 11. Le-ta je — le da je izgubil obliko odbijačev — v osnovi še tip iz XVII. stoletja in sicer prav tiste vrste, ki v Kranju manjka. Naš portal je datiran v leto 1819, je pa navaden tudi vse XIX. stoletje pri revnejših hišah, gospodar- skih poslopjih in pogosto služi za vhod oziroma uvoz na dvorišče. Ce k temu por- talu dodamo še trodelno profilirano pre- klado na volutastih konzolah, katerih spod- nji okraski sami po sebi zadosti govore o klasicistični dobi, imamo portal, ki ga vidi- mo na sliki 12 (Tavčarjeva 12). Tudi ta je uvozni, a je prav dragocen predstavnik svoje skupine, čeprav stoji v stranski ulici. Na sklepnem kamnu ima letnico 1827. Časovno blizu je slednjemu portal v Can- karjevi ulici 16 (slika 13). To je eden red- kih primerov pilastrskih portalov iz prve polovice XIX. stoletja. Pilastrska arhitek- tura, ki nosi plitvo, s triglifi razčlenjeno preklado, se po običaju klasicistične dobe konča s profilom, ki ojačuje zidni venec. Znotraj te arhitekture je preprosto pravo- kotno ogredje. Nad notranjo preklado pa je reliefna upodobitev, kar je znamenje, da portala ne smemo časovno premakniti čez sredo XIX. stoletja. Glede na celotno fasado je portal njen najodličnejši poudarek. Slika if Portal Titov trg 2 (med 1834 in 1847) (Foto Sumi) Slika 15. Portal Tavčarjeva 32 (1850) (Foto MALj) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Najbolj moniimentaluo obliko portala iz tega časa poznamo v Kranju samo pri ime- nitni palači na Titovem trgu 2, prezidani v sedanjo obliko med leti 1834 in 1847. Ta stavba ima lep — v mestu edini — stebriščen portal: po en pilaster in po en steber na vsaki strani nosijo balkon; preklada je spet razčlenjena s triglifi, plato balkona pa je navadno profiliran. Dostop nanj je skozi poseben portal iz sobe prvega nad- stropja. Celoten portal je za kranjske raz- mere prav mogočnih mer, saj je služil tudi za prevoz vprege in za reprezentanco (slika 14). Razumljivo je, da je portal iz- reden okras hišne fasade in trga: te vrste portalov postavdjajo navadno sploh le na tržno ali cestno stran. Z balkona nad njim je imel lastnik lep pregled po mestu, pri- sostvoval je tam svečanostim in mu je hkrati služil za odmor. Naj navadne j ši portali, ki jih začno po- stavljati sredi XIX. stoletja in ki so bili v rabi nekaj desetletij, pa so taki, kakrš- nega nam kaže slika 15. Pravokotno ogredje zaključuje profil preklade v višini zidnega venca; na sklepnem kamnu, ki ima zdaj izrazito dekorativno funkcijo, sta navadno letnica in monogram pa tudi hišna številka. Naš portal je datiran v leto 1850. Ob koncu stoletja so portale postavljali v znamenju tako imenovanih neostilov in razvojno nimajo nobenega pomena. Po kon- čani prvi svetovni vojni je slog nove stvar- nosti prinesel najradikalnejšo obliko por- tala, ki se pogosto omejuje le na predrtino v zidu in se tako odreka vsakršnemu histo- ričnemu nakitu. Po tej časovni In stilni razvrstitvi porta- lov moremo zaključiti naslednje: Y gotski dobi je Kranj sestavni del srednjeevrop- skega ali še bolje vzhodnoalpskega kultur- nega in umetnostnega miljeja in srečno združuje v času pozne gotike elemente severne in južne umetnosti. Radikalnejše italijansko renesančne oblike portalov uvede ob koncu XVI. stoletja plemiški sloj, ki vztraja v tej težnji tudi vse na- slednje XVII. stoletje. Barok se je Kranja dotaknil le v svoji zadnji fazi, pač pa se more klasicistična doba ponašati z večjim številom kvalitetnih portalov; po tem času pa bogata domača kamnoseška dejavnost degenerira in zamre. 1 Glej Steletovo poglavje o srednjeveški umetnosti v , Kranju, 1. Poznogotska arhitektura, stran 115—132 v Jo- . sipa Zontarja; - Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja, i 1939, str. 195—202. 46