Ise rasnili držav 105. zasedanje sveta Društvra narodov. I>ne 22. maja je pričelo v Ženevi 105. zasedanje sveta Društva narodov pod pred¦edstvom ruskega poslanika v Londonu Jdajskega. Zasedanju bodo prisostvovali angleški zunanji minister Halifa_, franooski zunanji minister Bonnet, švedski Bunanji minister Sandler in letonski zunaaji minister Munters. Nemške zahteve po kolonijah. Nemci so -¦ačeli pod vodstvom nemške kolonialne ¦veze, katero vodi general Epp, močno in javno propagando za vrnitev po prevratu Nemčiji odvzetih kolonij. Svoje izhodišče fcna ta propaganda na Dunaju in jo podpira Italija.- Vea avstrijski tisk in vse radio-postaje so popolnoma v službi te profagande ter zahtevajo, naj s_ avstrijsko ¦prebivalstvo zanima za kolonije ter maniSestira, da bo Nemčija že našla nafiin, kako bo prišla do svojih prejšnjih kolonij. Po dunajskih ulicah so v minulem tednu korakali oddelki nemake vojske v kolonialnih uniformah. V knjigarnah in trafikah prodajajo zemljevide, na katerih so omačene 'rivše nemške kolonije, kakor da bi že eedaj pripadale Nemčiji. Povsod je žel uspeh — le v Turčiji mu Je spodletelo. Nemčija ima zelo zmožnega dlplojnatskeg^ eastopnika von Papena. Kancler Hitler mu je poverjal najbolj kočljive naloge, katere je von Papen reševal doslej z uspehi. V kateo-i koli državi se je pojavil ta Hitlerjev odposlanec, je šlo za najvažnejše zadeve, katere so se v zadnjih trenutkih uravnale po nemških željah. Pred r^edavniin se je odpeljal von Papen v turško prestolnico Ankaro, kjer bi naj bil preprečil vojaško zvezo med Anglijo in Turčijo ter bi na ta način zavrl obkoljevalno politiko Anglije. Kakor smo že zadnjič poročali, pa je kljub Papenovemu posredovanju prišlo do omenjene zveze, ki je trn v peti Nemčiji in Italiji. Nemški veleposlanik Papen je bil radi tega neuspeha pozvan, naj se takoj vrne v Berlin. Kancler Hitler pregledal podzemeljski trdnjavski pas ob francoski meji. V minulem tednu se je mudil kancler Hitler na pregledu betoniranega podzemeljskega trdnjavskega pasu od belgijshe meje pa do __ierja, kjer je po pisanju nemških 11stov vsega skupaj 12.000 trdnjavskih zgradb. Tamkaj še vedno dela noč in dan 250.000 delavcev. 85.000 vojakov tehnične etroke tudi pomaga pri delu. Poleg tega je zaposlenih š. nadaljnjih. 100.000 delavcev prostovoljne delovne službe »Axbeiterdienst«. Hitler jo pri tej priložnosti javno ugotovil, da jo blla doslej _e vsaka nemška divizija vsaj po štiri tedne nameščena v trdnjavskem pasu, da se je spoznala _ njegovim ustrojem. Kanclerja so spreonljale na tej potl vodilne osebnosti narodno socialistične stranke in pokrajinski voditelji iz vseh okrožij, tudi iz GdanBka. Ti spremljevalci bodo utrjevali po svojih okrožjih prepričanje, da je nernški obrambni pas na zahodu najmodernejši. Netnški uradni krogi zatrjujejo, da je ta trdnjavski pas nepremagljiv in bi zavzetje tega pasu,— če bi se to sploh posrečilo — stalo napadalca na milijone žrtev. Tudi Mussolbii na nadzorovalnem potovanju. Zgoraj poročamo, kako je nemški kancler Hitler pregledal trdnjavski pas od belgijske meje do Trierja. Tudi predsednik italijanske vlade Mussolini je pregledoval mejo napram Franciji in je obiskal močno utrj.no dolino Suse. Podal se je globlje v gorovje, kjer je imel pregled vseh gorskih čet. Ko se je na lastne oči prepričal, da so italijanske meje nezavzetne od francoske Btrani, se je odpeljal V gornjeitalijansko mesto Turin, v katerenl je govoril, kakor smo že zadnjič poročali, fašističnim množicam ter vsemu svetu. Mussolinijeve besede so bile mir-oljubne a s poudarkom, da bi nobeni tujl armadi ne bilo prijetno, če bi poskusila priti čez grebene Alp z namenom, da bi se sprehajala po dolinah Italije. ZalUjuček Hitlerjevih in Mussolinijevih obmejnih potovanj. Zaključek Hitlerjevega in Mussolinijevega obmejnega pregleda trdnjavskega pasu je bil podpis vojaške zveze med obema velesilama. Italijanski zunanji minister grof Ciano se je pripeljal v Berlin 21. maja. Dne 22. maja sta italijanski in nemški zunanji minister v veleposlaniški dvorani v novi kanclerjevi palači podpisala nemško-italijansko vojaško zvezo. S pregledovanjem obmejnih utrdb sta hotela oba voditelja protestirati proti obkoljevalni politiki Anglije ter Francije in opozoriti svet, da sta Nemčija in Italija pripravljeni. Vojaška zveza med Belgijo in Holandijo na vidiku. Belgija in Holandija hočeta skleniti vojaško zvezo v obrambo svoje neodvisnosti. Zveza naj bi bila podpisana ob uradnem obisku holandske kraljice v Belgiji, ki bo končan ta teden. Združene ameriške države dobijo samostojno letalsko ministjrstvo. Vlada Združenih držav Severne Amerike je s polno paro na delu, da se oboroži na morju ter v zraku. Vlada Amerike bo osnovala samostojno letalsko ministrstvo, katerega bo vodil polkovnik Lindbergh. Lindbergh je prvi preletel Atlantski ocean, in to popolnoma sam, je oboževanec Amerike in letalski strokovnjak, kateri pozna letalske sile vseh modernih držav na svetu. Judje in Arabci odklonili angleške predloge. Kakor znano, je prevzela Anglija po prevratu pokroviteljstvo nad Palestino, v, kateri prebivajo Arabci in judje. Ze poldrugo leto divjajo med arabskitn in judovskim prebivalstvom tako hudi in krvavi nemiri, da je mirno življenje izključeno. Angleška vlada je sklicala pred meseci y Londonu palestinsko konferenco za mirno ureditev nevzdržnih razmer, a je končala brez uspeha. 14 dni pozneje se je vršila v. Kairi v Egiptu druga palestinska konferenca, ki tudi ni dovedla do sporazuma. Zadnje dni je objavila angleška vlada v. Palestini >Belo knjigo«, katera vsebuje^ predloge za ureditev palestinskeg^ __)r|_> šanja. »Bela knjiga« določa dobo desetih let, v katerl bl se naj ustanovila neodviana palestinska republika. Ta država bi stklenila z Angleži pogodbo, s katero bodo zaščiteni sveti kraji in določeno vojaško In gospodarsko sodelovanje Palestine z Anglijo. V pripravljalni desetletnl dobi bodo prit.gnje_i k upravi dežele Arabd in judje. Po petih. letih se bo osnoval nekak parlament i_ Arabcev in judov in ta bo piripravil načrt za novo ustavo. >B_la knjigac določa, da se mora judovsko priseljevanje čisto zaustaviti v petih letih. Z »B©lo knjigo. bi bilo Arabcem bolj ugodeno nego judom. Oba naroda sta pa odklonila predloge »Bele knjige«. Judje so celo proglasill splošno stavko in. so razburkali Palestino z noviml atentati, nasilnim nastopanjem ter strahovanjem zastopnikov angleške oblasti in Arabcev.