Zgofooinsftzapisi
Petovarjevi itd. Stefan se je porodil v Celju, njegov
rod pa so oplajali znani priimkiZtLain Sernec.
\{ed vojno je dal pomemben pedat Sredi5du zadnji
veleposestnik Franc Kodevar, soustanovitelj
sredi5kega Sokola in njegov dolgoletni starosta. Tako
kot njegov ded in ode je tudi on rad pomagal
sredi5kemu trgu, 5e posebej revnim ljudem. Danes je
Kodevarjevega rodu v Sredi5du le za peSdico, trden
rod je tudi v sosednjem ObreZu.
Literatura:
- Dr. Ivan Ger5ak, OrmoSki spomini, 1902.
- Fr. Kovadid, Trg Sredi5de, 1910.
- BoZidar Flegerid, Dr. Stefan Kodevar-rodoljub in
slovenski pisatelj.
- Mag. Brane Goropev5ek, Narodna ditalnica v Celju
1862-1927.
- Svet med Muro in Dravo, 1968. Urednik prof. Viktor
Vrbnjak.
- Ivan NajZer, Trg Sredi5de - zgodovinski podatki za das
od 1910 do zakljudka 2. svetovne vojne. Hrani ZAp
Ptuj.
- OrmoZ skozi stoletja, V. 2005, Ustanova J. Klemendida
- avtor F. IGnjak.
- Fran Raku5a, Domoznanstvo ormoSkega okraja, 1886
Viri:
- Status animarum, Zupnija sv. Duha na Grabah, Sredi5de.
- Zupnijska kronika sv. Duha na Grabah, Sredi5de.
- PAM Maribor
- Stotlstl arhiv Maribor.
- Zgodovinskiarhiv Ptuj.
- Anton Jurja5evid st. , SrediSde.
- IvanPetovar, Strezetina-Ivanjkovci.
Franc Krnjak
Veiina katqstrskih obiin obsega le tista zemljiiia, ki
spadajo pod eno vas ali naselje. Tu in tam pa se ie
najdejo primeri, da sta dve vasi v eni katastrski
obiini, povrh pa sta ie ti dve vasi vsaka v svoji
krajevni skupnosti, kakor tudi Zupniji. Ena izmed
takinih je tudi KO Vodranci, kogovske krajevne
skupnost in iste iupnije, v katero spada vas
Godeninci, ki je v krajevni skupnosti Srediiie in tudi v
srediiki iupniji.
Uvod
Z osamosvojitvijo Slovenije in menjavo politidnega
sistema so nastala tudi nova stanja pri politidnih
ureditvah novo nastalih obdin, tam kjer so se pad
velike ali vedje obdine razbile. Z novo ureditvijo
drlave pa je bilo treba zamenjati ali dopolniti vrsto
zakonov, uredb itd. , ki niso ustrezali sodobni
druZbeno-politidni ureditvi. Najved vrode krvi je
nastajalo tam, kier so dolodene teritorialne enote
spadale pod eno politidno obdino, ekonomsko ali
drugo upravo s tak5no enoto pa je imela sosednja
politidna lokalna uprava. V mislih imam ustanovitev
novoustanovljenih lovskih druZin, ki so se
organizirale po teritorialnem principu. Z novim
Zakonom o divjadi in lovstvu pa so se tudi spremenile
lovne povr5ine, Zakon nalaga zanje minimalno
povr5ino lovi5da-teritorija, s katerim gospodarijo.
KATASTRS KA OBCI NA VO DRANCI
Zgodovinska dejstva:
" Katastrska obiina je temeljna teritorialna enota za
vodenje zemljiikega katastra- Praviloma obsega
povriine, ki pripadajo lastnikom ene vasi"! (Veliki
sploini leksikon DZS).
In kako je pri5lo do tega, da spada pod KO Vodranci
vas Godeninci?
ie pogledamo dvesto in nekaj letnazaj,ugotovimo, da
je vas Vodranci spadala pod srediSko iupnrjot. Z
ustanovitvijo samostojne podruZnice ali kuracije sv.
Bolfenka na Kogu pa so leta 1788 Vodrance iz sredi5ke
Zupnije izlodili in jih pripojili k novonastali Zupniji,
vendar s pogojem, da se sredi5ki Zupnik v Vodrancih ne
odpoveduje nabirke (Fr. Kovadid, Trg Sredi5de, str.
111). Ob nastanku katastra 1849. leta in posledidno s
tem nastanka katastrskih obdin prikljudijo vas
Godenince k Vodrancem, saj so bili Godeninci manj5i
po obsegu kot tudi po prebivalstvu. Tak5en primer se 5e
najde kje v dana5nji obdini OrmoZ.
' Jakobo, sin Luka Sekelj, ormo5ki gra5dak, je 1515. leta
povedal cerkev Sv. Duha na Grabah, kmalu za tem pa je
ustanovil neodvisno Zupnijo, kije obsegala Sredi5de,
Grabe, ObreZ, Salovce, Godenince in Vodrance
(Adrijance). Vir: M. Slekovec - Kapela ilvts u Sredi5du,
str. I 8.
-19-
Zgodn*sftzapbi
Godeninci so zelo stara vas. Prvid je omenjena 1441.
leta in je vedno spadala pod sredi5ko Zupnijo. Tudi
Fran Raku5a v svojem zapisu "Domoznanstvo
ormoikega okraja" navaja, da so Godeninci spadali
pod obdino (katastrsko) Vodranci, Zupnija pa je bila
Sredi5de. Se en zanimiv podatek: Fr. Kovadid poroda
v "Srediiki kroniki" (str. 210), da je v letu 1851 vas
Vodranci spadala pod sredi5ki Solski okoli5 zaradi
oddaljenosti od sv. Bolfenka.
Izzemljiike knjige izleta 1944, kjer so oznaiene parcele,
ki spadajo pod Godenince (Iz ZK v Onnofut)
V letu 1937 pa izda Sresko nadelstvo odlok(odlok No.
11951/4-37) o razmejitvi med obdinama Kog in
Sredi5de ob Dravi (Sl. List, it.531, kos 83. ex 1937).
Nova meja se dolodi na tem kraju z obhodom meje. z
dne 16. decembra 1937. leta. V nadaljevanju je
podroben opis meje, ki se nanala na parc. Stevilke,
mejnike, jarke, potok, lastnike hiS, ceste, itd. , skratka,
opis je temeljit, tako da se ga lahko 5e danes uporabi. V
to razmejitev je priSla vedina parcel, katerih lastniki so
bili prebivalci Godenincev. Tako so zaokroZili in
dolodili mejo med Zupnijama in obdinama. Proti temu
odloku ni bilo moZne pritoZbe in je bil poslan v vednost
zaradi upoitevanja: obdini Kog in SrediSde, kot tudi
Zupnijskima uradoma sv. Bolfenk na Kogu in Sredi5de
ob Dravi. Ta meja je 5e danes pravno veljavna meja
med KS Sredi56e in KS Kog in nima s KO (katastrsko
obdino) Vodranci nobene zveze, zato se je ne more
prejudicirati. V enakih okvirjih, z malenkostnimi
popravki, ki niso vredni omembe, upo5tevajo mejo tudi
lovci Lovskih druZin Kog in Sredi5de.
Verjetno je na podlagi tega odloka iz leta 1931
nemlka oblast leta 1944 nameravala zemlji5ko -
knjiZno uresniditi razmejitev na dve KO - Vodranci in
Godeninci. To je razumljivo, saj je ena katastrska
obdina pokrivala dve poiitidni obdini. V katastru so
izlodili vse parcelne 5tevilke, ki spadajo pod
Godenince in so jih oznadili z ligom "KG Gddnitz"
(Katastralgemeinde Gddnitz - gle.i kataster). Kaj vet,
ni uspela narediti zaradi bliZajod.ega poraza. Po vojni
nova oblast geodetsko in knjiZno zadeve ni izpeijala
do konca, tako da je ponovno ostalo vse pod KO
Vodranci. Za primer naj navedem, da je bilo storjeno
enako pri KO Runed izkaterega izvzamejo KO Lvab,
vendar je nova oblast knjiZno in geodetsko prenesla,
tako da sta sedaj dve KO - Zvab in Runed. Prav taklen
je primer pri KO Zasavci, z razllko, da je to KO
ustanovila Geodetska uprava, ki je nekaj ozemlja
vzela KO Vitan in KO Salovci.
Zakonec pa naj zapi5em, da sta v letu 1956 spadali
vasi Vodranci in vas Vitan pod sredi5ko obdino, ki je
dez dve leti neslavno propadla2. V dasopisu je tudi
zemljevid takratne sredi5ke obdine. (Ptuiski tednik, 20
julij 1956.) Vsa dejstva, ki so zgoraj opisana, govorijo
v prid enovitosti in nedeljivosti sedanjih povr5in KS
Sredi5de in njene lovske druZine. Vsakr5no drugadno
tolmadenje in izsiljevanje gotovih dejstev pa bi
zagotovo imelo neljube posledice.
Povzetek
Nekdaj je vas Vodranci spadala pod sredi5ki Solski
okoli5, kakor tudi v Zupnijo, dokler ni bila na Kogu
ustanovljena samostojna Zupnijska podruZnica. Z
ustanovitvijo katastrskih obdin po mardni revoluciji
1849. leta so tako Godeninci priSli pod to ob6ino, ki se
je pozneje pripojila k bolfenlki Zupniji. Da to ni bilo
dobro, so ugotovili mnogo let pozneje in tako je leta
1931 z odlokom sreskega nadelstva pri5lo do
razmejitve med Zupnijama sv. Bolfenk na Kogu in
Zupnijo sv. Duh Sredi5de. Katastrska razmejitev pa je
ostala po starem. Tak5no stanje je moralo med
nem5ko okupacijo motiti tudi nove oblastnike, zato so
leta 1944 na katastru izlodili vse tiste parcele, ki so
bile pod Godeninci ter jih zemljiSko knjiZno oznadili.
Po vojni nova oblast ni nadaljevala z razmejitvijo,
tako da je 5e danes vas Godeninci v KO Vodranci.
Viri: Pri avtorju in so sproti citirani v tekstu.
2 
I . septembra 1955. lcta jc pridobil ObLO Sredi5dc del
ukinjenega ObLO Kog: vasi Vitan in Vodranci. Do
ukinitve ObLO Sredi5de v novembru 1958 se teritorij
ObLO Sredi5de ni spremenil. SrediSdani so svojo
samoupravo trdovratno branili. Obdina bi se morala Ze
1957 prikljuditi ObLO OrrnoZ, vendar so SrediSdani
poslali v Ljubljano tridlansko komisijo, kjer so dosegli, da
je ObLO Sredi5de obstajal 5e leto dni. (Vir: ObLO
Sredi5de ob Dravi, 1952- 1958, hrani ZAP Ptuj).
Ob popisu prebivalstva ieta 193 1 paje vas Gocleninci
spadala v takratno obdino Kog, prav tako kot gornji del
Salovcev (Zgornji Salovci) v obdino Hum. Godeninci in
del Salovcev (Zgornji) pa sta od santege nastanka srediSke
Zupnije spadali v to. Danes so Salovci cnotita vas brez
priclcvnika Zgornji in Dolnji. (vir: Krajevni leksikon
Dravske banovine, Ljubljana 1937, str'. 503, 510).
-- 20 --