9 771 5 8 0"3 72 0 09 % Radio/bp L____t BREŽICE *«,7 In 9S,9 MHi številka Leto 1 Nuša "naj” izvajalka Slovenija - Na slavnostni prireditvi v Cankarjevem domu se je Viktor zablestel tudi naši Nuši Derenda za najbolj priljubljeno glasbeno izvajalko leta 2000. Odlična popotnica bo na izbor pesmi Evrosonga, ki bo 12. maja. Presrečna Nuša pravi, da se vse dogaja prehitro in v tempu priprav na zastopanje naše države na Danskem vsekakor “preveč naenkrat”, tako da ni časa za praznovanja in občutke. S.V. Nuša s sinom Matevžem, ki ponosno raskazuje Viktorja. Končno o vojaških stanovanjih Brežice - Obrambni minister dr. Anton Grizold je ob obisku v občini Brežice izrazil pripravljenost svojega resorja za pričetek celo-vitega in sistematičnega reševanja problemov na področju celotne države. Minister je zagotovil, da bo nekaj vojaških stanovanj pridobila tudi občina. To vprašanje bo eno prvih na delovnih sestankih operativnih skupin obeh strani. Župan Deržič meni, da bodo lastniška Ozmerja in vojaška stanovanja še najlažje uredili. Minister Anton Grizold in direktor zavoda Jože Vidrih ob podpisu pogodbe Ob obisku je bila podpisana tudi pogodba za civilno letališče v Cerkljah ob Krki, ki omogoča brezplačno uporabo vojaške infrastrukture za neprofitne civilne dejavnosti, dokler občina ne spelje Postopkov za vzpostavitev svoje. Tako podpis pogodbe pomeni formalni začetek civilnih letalskih aktivnosti na vojaškem letališču, ki bodo omogočene po manjših posegih, kot so ograditev prostora ter Poravnanje travnate površine za pristajalno stezo. ...na strani 2 SINDIKAT KMETOV SLOVENIJE l , ■ 7. april - Svetovni dan zdravja Slovenija-Duševno zdravje je varstvu. Vse to je potrebno storiti Posavju, če si upamo verjeti, da na skrb zdravstva za vse ljudi, integralni sestavni del zdravja, s in vse to je mogoče storiti, tudi v je skrb za duševno zdravje osnov- ...stran 3 katerim človek uresničuje svoje spoznavne in čustvene sposobnosti ter sposobnosti za vzpostavljanje odnosov. Ne bojte se tistih, ki doživljajo duševno bolezen. To se lahko zgodi komurkoli. Ne zanemarjajte zgodnjih svarilnih znamenj. Drznite si kljubovati mitom in napačnim predstavam. Človek z uravnovešenim duševnim stanjem učinkoviteje obvladuje življenjske strese, lahko deluje ustvarjalno in plodno in tako več prispeva k skupnosti. Duševne in možganske motnje, ki prizadevajo duševno zdravje, zavirajo ali zmanjšujejo možnosti za doseganje vsega ali le dela prej omenjenega. Preprečevanje in zdravljenje teh motenj odstranjuje ovire za doseganje človekovih polnih zmogljivosti. Ker je duševno zdravje osnovni zidak za človekov razvoj, se moramo soočiti 'z dejstvom, da so duševni zdravstveni problemi del življenja, da se lahko pojavijo in da se jih je mogoče lotiti. Poskrbite za boljšo nego, zagotovite dostop do nege, vztrajajte na enakosti v zdravstvenem Varovanci Razvojnega oddelka Vrtca Mavrica z vzgojiteljico in pomočnicami Obstrukcija obstrukcije? Brežice - Brežiški svetniki so na 23. redni seji prekinili najpomembnejšo točko dnevnega reda - sprejem proračuna za letošnje leto. Na predlog so bili vloženi štirje amandmaji, najbolj sporen pa je bil tisti svetniških skupin LDS, ZLSD, DS, SNS ter neodvisne skupine svetnikov, ki bi kmetijstvo, kjer naj bi bilo po podatkih uprave že za 7% manj sredstev kot lani, osiromašil še za 5 milijonov SIT. Anton Koršič v vlogi predsednika odbora za kmetijstvo pa opozarja, da je predvidenih sredstev letos za 23,5% manj glede na lansko leto. Po vroči razpravi sta svetniški skupini socialdemokratov in ljudske stranke ob-struirali glasovanje te točke, ker ni bilo podanih večkrat zahtevanih pojasnil za prenos denarja iz kmetijstva na postavko Bizeljsko-sremiške vinsko turistične ceste. Svetniki, ki so ostali na seji, pa so ob tem, da so postali nesklepčni, napovedali odhod s seje in župan Deržič je sejo prekinil. Ob prekinitvi proračunske točke in seje nasploh pa niso uspeli sprejeti niti sklepa o podaljšanem enomesečnem začasnem financiranju, zdajšnji sklep je veljaven le za prvo trimesečje. Sicer bo čez teden dni, 9. aprila, sklicana izredna seja za sprejem dokumentacije za potrebe avtoceste, kjer naj bi najverjetneje uskladili in sprejeli proračunski predlog. S.V. Brežiški mlekarji delili mleko BREZPLAČNO domače MLEKO Slovenija, Posavje - Pretekli konec tedna so neuspešna pogajanja zaradi nizke izhodiščne cena mleka sodu izbila dno. Slovenski pridelovalci mleka in nevladne kmečke organizacije so začeli s protesti, ki so iz dneva v dan še stonjevali. V soboto so zaprli dostop do mlekarne in sirarne v Kočevju, v nedeljo še dostop do zbiralnice v Novem mestu, ki je distribucijski center za mleko iz Posavja in Dolenjske, istega dne so zaprli tudi dohod do mlekarne v Ljubljani in v ponedeljek še v Mariboru in Kranju. Sicer so na pogajanjih za zaprtimi vrati v nedeljo mlekarne kmetom ponudile za 2 tolarja višjo ceno, vendar ob pogoju, da takoj sprostijo dostop do obratov Ljubljanskih mlekarn in da država poleg že obljubljenih 800 milijonov SIT izvoznih spodbud zagotovi še dodatnih 500 milijonov, pa ponudba ni bila sprejeta. V protestne akcije so se vključili tudi posavski mlekarji. Na vseh zbiralnicah mleka so bili obveščeni o protestih, odkup mleka je bil prekinjen, mleko, ki je ostalo doma, so porabili za hrano živini, brežiški in sevniški kmetje pa so se odločili, da mleko brezplačno delijo, dokler ne bodo dosegli cene 63 SIT za liter, kot jo zahtevajo. J.K. ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POD LUPO SavaGlas, 4.4.2001 ^0 Obrambno ministrstvo odprto do lokalnih skupnosti Brežicam vojaška stanovanja in civilno letališče Brežice - Z obiska obrambnega ministra dr. Antona Grizolda s sodelavci v občini Brežice odmeva podpis pogodbe za civilno letališče v Cerkljah ob Krki in pripravljenost Ministrstva RS za obrambo (MORS), da se spopade s perečimi problemi, ki jih je v zapuščini nekdanje vojske v brežiški občini veliko. Zlasti pa si lokalna skupnost prizadeva pridobiti vojaška stanovanja. Vse problemske sklope bosta reševali delovni skupini, dogovorjeni na srečanju. Občina Brežice je izpostavila nekaj sklopov vprašanj, v katerih želi pridobiti lastništvo nad neprodanimi nepremičninami v Slovenski vasi, kjer nastaja gospodarski in poslovno trgovski center. Župan Vlado Deržič je pred ministrom izpostavil nujno ureditev kompleksa Koreja ob MP Slovenska vas, in sicer razrešitev lastniškega statusa in potrebo po sanaciji terena. Kompleks Gaj ob letališču, ki je znan kot avtomobilsko dirkališče, pa naj bi dolgoročno iz potreb slovenske vojske predali v trajnejšo uporabo občini. Glede statusa nepremičnin MORS-a v brežiški občini je ob pomanjkanju občinskih stanovanj težnja po pridobitvi vojaških. Ob stanovanjih pa je potrebno rešiti lastniško vprašanje doma JLA, stavbe teritorialne obrambe, nekdanjega sedeža izpostave za obrambo in še nekatera druga. Ob tem segmentu vprašanj župan Deržič poudarja, da razgovori o zamenjavi objektov med MORS-om in občino tečejo, zato pričakuje, da so ta vprašanja zelo hitro rešljiva. Minister Grizold zagovarja sistematično reševanje in celovit pristop k težavam za celo državo, priznava pa, da po obisku Maribora in Postojne ugotavlja, da so ti problemi v Brežicah res najbolj kompleksni. Izpostavil je, da vojaški infrastrukturni objekti v lokalnem okolju ne smejo predstavljati ovir ali groženj za razvoj, temveč morajo razvoj stimulirati. Čeprav konkretni dogovori ob obisku niso bili doseženi, sta obe strani poudarili pripravljenost za sodelovanje in interes za čimprejšnje konkretne rešitve, obveljal pa je dogovor, da obe strani oblikujeta operativni delavni skupini. Eno prvih vprašanj bodo tudi vojaška stanovanja, o tistih v brežiški občini pa minister Grizold meni: “Na srečanju smo izrazili konkretne pobude in konkretno pripravljenost, da lahko občina Brežice računa na določeno število stanovanj, ki jih bo dobila v last.” Sicer na delovnem srečanju niso opredelili načrta aktivnosti ali rokov za dogovore. Na za javnost zaprtem pogovoru pa je beseda tekla še o financiranju vodovodnega sistema za oskrbo vojaških objektov v Gazicah ter o nadalj- njem statusu vojaškega kompleksa na Skopicah, kjer je državni sekretar Janko Deželak poudaril, da je izkazan zasebni interes za dolgoročno najemno pogodbo za področje živinoreje. Ob pogovorih v Termah Čatež je bila končno podpisana tudi pogodba med ministrstvom in javnim zavodom o uporabi letališča Cerklje ob Krki za neprofitno izvajanje civilne dejavnosti letalskega športa in šolanja. Pogodbo sta podpisala obrambni minister Anton Grizold in upravljalec Jože Vidrih iz Brežic, ki o pomenu podpisa poudarja, da ta daje pogoje in pobudo za nadaljnje delovaje v postopnem zagotavljanju pogojev za izvajanje letalske dejavnosti. Javni zavod bo za izvajanje letenja imel vojaško infrastrukturo brezplačno v uporabi, po besedah pobudnika civilnega letališča mag. Andreja Vizjaka bo letos zagotovljena še meteorološka in navigacijska oprema, ob usihanju mariborskega letališča pa Cerklje ob Krki postaja vse bolj pomembna strateška točka. Suzana Vahtarič Enoten nastop seniorjev Kostanjevica na Krki - Na pobudo območnih združenj seniorjev Dolenjske in Posavja je potekala skupna seja obeh odborov, na kateri so obravnavali probleme v zvezi z izgradnjo avtoceste Ljubljana - Obrežje in pomen bodočega šengenskega režima na meji med Slovenijo in Hrvaško za razvoj Dolenjske in Posavja. Direktor Območne gospodarske zbornice Dolenjske Novo mesto Janko Goleš je povedal, da ne razume enostranskih odločitev vlade, ki je praktično že odstopila od nacionalnega programa izgradnje avtocest. Senioiji Dolenjske in Posavja želijo prispevati svoj delež pri naporih, ki jih izvajajo predstavniki nekaterih regijskih in lokalnih sredin, saj si želijo hitrejše reševanje vprašanj, še posebno pa poudarjajo pomen enakovrednega razvoja vseh delov države. V nadaljevanju je direktor Razvojnega centra Brežice Toni Horžen pojasnil aktivnosti in potek priprav na morebitno vzpostavitev šengenskega režima na naši južni meji in poudaril, da bi to lahko bila ključna priložnost za razvoj dolenjskega in predvsem posavskega gospodarstva, ki v zadnjih letih z nekaj izjemami ne dosegata preveč spodbudnih rezultatov. Predsednik posavskih seniorjev Edo Komočarje izpostavil, da bo 6-članska delovna skupina oblikovala vse predloge in zaključke skupne seje ter jih posredovala na vse pristojne naslove. D.K. posavske mušice Naivneži in dvomljivci Sodeč po obiskih ministrov se slovenska država močno zanima za svoj najjužnejši jug. Naivneži seveda upajo, da skupaj z ministri prihaja v Posavje tudi kapital oziroma ob načrtovanih vlaganjih v ta prostor odlične osnove za razvoj. Večni dvomljivci razmišljajo povsem drugače, prepričani, da se vsaj nekaj let še ne bo nič spremenilo in bo vse ostalo pri predvolilnih obljubah in lepo oblikovanih zaključkih z obiskov visokih ljubljanskih gostov. Se še kdo spomni, kaj vse je obljubil v Krškem kmetijski minister Franci But, kaj vse sta okrog obmejnih vprašanj zagotavljala Rado Bohinc, minister za notranje zadeve, in okoljevarstveni minister Janez Kopač? Kakšne ceste bi obljubil Jakob Presečnik, minister za promet in zveze, če bi prišel v Sevnico, pa je svoj obisk zadnji trenutek odpovedal? Posavske seniotje, ki so pretekli petek skupaj z dolenjskimi kolegi napovedali kar državljansko nepokorščino, če kmalu ne bo prišlo do gradnje avtomobilske ceste proti hrvaški meji., ne bi mogli vključiti niti med naivneže niti med dvomljivce. Naši južni sosednje so namreč avtocesto do meje zgradili in se že pripravljajo na odpiranje novih vstopno - izstopnih pasov. Mi pa sploh še ne vemo, kod bo pri nas potekala glavna prometnica. Zato krški policisti lahko na zakrpani magistralni cesti še naprej lovijo in kaznujejo voznike, ki preveč pritisnejo na stopalko. Pa kaj če je ravna cesta v zgodnjem nedeljskem popoldnevu prazna! Lepo je kaznovan tudi motorist, ki mora skozi krakovski gozd voziti 100 kilometrov na uro, njegov stroj pa potegne več kot 200 kilometrov na uro! Tudi med vozniki so naivneži. V Brežicah, kjer so zadnje čase imeli v gosteh sploh največ ljudi iz prestolnega mesta, pa je bil nazadnje še obrambni minister dr. Anton Grizold. Obljubil je razrešitev tudi najhujših problemov. Brežiški župan Vladislav Deržič menda naivno veijame, da bodo zelo hitro rešeni, med dragim naj bi občina na mah postala lastnica nekdanjih vojaških objektov od meje pri Sloveaski vasi, kjer je bil nekoč velik remontni zavod, do Brežic, kjer niso zgolj številni stanovanjski bloki, marveč tudi nekdanji dom JLA z domom letalcev ter seveda nepremičnine okrog cerkljanskega letališča. Bo to, kar ni uspelo nobeni občinski strukturi, namreč rešitev sramote v Koreji, skupaj z lastniškimi vprašanji res uspelo rešiti obrambnemu ministrstvu? Morda so pričakovanja upravičena, kajti novinarjem so oprode ministra za obrambo pred začetkom seje zaprla vrata in nismo izvedeli, kaj vse so si obljubili.. Kakorkoli že, obrambni minister Grizold se bo moral še enkrat podati na ta konec države ter se o podobnih vprašanjih, denimo o usodi skladišč letalskega goriva v Žlapovcu, pretakališča pod Leskovcem ali objektov okrog Gorice, pogovoriti s krškim županom Bogovičem. ‘Taisti” župan bo moral skupaj z nekaterimi dragimi ljudmi kmalu pripraviti scenosled za osrednje občinske proslave ob 60-letnici okupacije in 10-letnici osamosvojitve, ker je menda borčevski predlog preveč moteč. Potrebno bo dogovoriti tudi glavnega govornika. Slišati je, naj bi na proslavi v začetku junija to bil lirični pesnik Tone Pavček. Morda zato, ker je ljubiteljski pridelovalec cvička in avtor hvalnice temu slavljenemu vincu. To, da se boj okrog tega dolenjskega posebneža zdaj nadaljuje na najvišji strokovni ravni, prepuščamo naivnežem. Seveda se v Krškem medtem največ govoric spleta okrog mladinskega centra, pri čemer je še najbolj zanimivo, da so, podobno kot v Sevnici, proti mladim v starem mestu meščani, ki sicer trdijo, da mesto izumira. Posredi pa so v Krškem seveda predvsem kadrovska vprašanja, natančneje, kdo bo tisti, vsem strankam povšeči, ki bo na čelu novega mladinskega centra. Manj je menda politično pomembno, kdo bo v Krškem na čelu poklicne gasilske enote. Na razpis se je prijavilo kar 6 kandidatov, a vsi niso izpolnjevali pogojev. Odločitev naj bi zato padla med Jankom Hrovatom ter Antonom Žigantejem, ki sta ostala v ožjem izbora. V vrstah nekdanjih borcev, ki so zborovali minuli teden, ni kadrovskih kuhinj, zato so lahko v miru pripravili listino za ohranitev spomina, Jsar nekaterim spet ne bo povšeči. Toda posavski lovci so jo menda že podpisali. Sicer pa dobro obveščeni viri poročajo, da do prvih koalicijskih težav ne prihaja le na ravni države, marveč tudi v Krškem. Članstvo liberalnih demokratov namreč že nestrpno čaka na svoje letno zborovanje, a o sklicu ni sledu. Morebiti zato, ker gre za volilno konferenco, v LDS pa še niso našli novega predsednika Andreju Božiču se izteka mandat in treba bo dobro pretehtati, kdo bo njegov naslednik. Kar neveijetne so slišati govorice, da bo Andrej Božič, za zdaj še predsednik LDS in profesionalni podžupan, dobil dobro plačano delovno mesto v Zagrebu, na tamkajšnji izpostavi DZS, s čimer bi se uvrstil med Petanove drzne znanilce. Brežičan Bojan Petan je zadnje dni sicer že nekajkrat opozoril nase. Vsake toliko časa domisli rešitve, ki vzburijo javnost. Tokrat je bilo to naznanilo o krčenju založniške dejavnosti v DZS. Bojda bo zaplete okrog tega s sindikatom Pergam skušal proučiti in rešiti dragi Brežičan, Ciril Baškovič, državni sekretar v ministrstvu za kulturo. Je pa Bojan Petan minuli teden še enkrat opozoril nase s proslavljanjem svojega 40. rojstnega dne. V Kostanjku se je zbrala množica sila pomembnih ljudi, a je pač tako, da ni bilo vseh, ki bi po osebnem prepričanju sodili mednje. Očitno naj bi bila vabila s specialko oziroma natančnim načrtom, kako priti na zbnomo mesto, pisana z razlogom. Od tod zamera tistih, ki niso bili vabljeni, pa bi na robu Kozjanskega v soboto morali biti. V Sevnici, kjer sta se pravkar upokojila dva nekoč prva moža tamkajšnje tekstilne tovarne Lisca, podobnih zagat ni bilo. Ali pač? Kako so se od Valentina Dvojmoča poslovili na območni gospodarski zbornici, ne vemo. Zato pa je Štefanu Senici Frand Polovič v hotelu Ajdovec pripravil bogato odhodnico in nanjo pripeljal celo proslavljeno pevko Nušo Derenda. Brežičani zadnje čase nasploh opozarjajo nase slovensko javnost. Bojanu Petanu in Artičanki Nuši Derenda, ki bo našo državo zastopala na evrovizijskem pevskem festivalu, se je z opaznim uspehom na portoroškem festivalu pridružil še Sašo Podgoršek. Za kar šest najvišjih Ulmskih odličij je bil v soboto neposredno in posredno zaslužen njegov film Sladke sanje. Če omenjeni trojici dodamo še tri državne sekretarje Cirila Baškoviča, Miho Molana in Milana Jazbeca, ki so vsi po vrsti Brežičani, gre za pravi prodor kadrov v prestolno mesto. Prav zanimivo opazen pa je tudi prodor brežiških kadrov na začasno delo v sosednjo krško občino. Samo nekatera imena izpostavimo: Tone Podgoršek načeluje upravni enoti, ob njem pa sta tudi magistra Nina Hadžimulič in Mojca Borošak, v brežiški občini ima korenine Marjja Krušič, ki se ukvarja s podjetništvom, v Krškem se je uveljavila bankirka Almira Božovič, na občini je “finančni minister” Branko Kovačič, tamkajšnje srednješolsko središče vodi Ivan Žibret in še bi bilo mogoče naštevati. Posebej zanimivo je, kako so se v Žadovinku, v tamkajšnji industrijski coni, ustalili podjetni in zelo aspešni brežiški podjetniki Marko Tomše, Ivan Vogrinc, Stane Zorko, Ivan Cerjak s svojo družino in še kdo. Med njimi je le malo naivnežev in skeptikov ali dvomljivcev. Ti, za razliko od mnogih politikov, veijamejo le v delo. Ne nasedajo sladkim besedam politikov, ampak poznajo le govorico kapitala Vlado Podgoršek mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in nasiovoneodgovome fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni. Uradna izjava Ministrstva za zdravstvo - Urada republike Slovenije za zdravila v zvezi s cepivi V zvezi s prispevkom novinarja Boruta Meška v oddaji 24 ur na POP TV februarja letos, daje Ministrstvo za zdravstvo - Urad RS za zdravila naslednje pojasnilo: Cepiva, serumi in vakcine sodijo v skupino imunoloških zdravil, ki so pod posebnim nadzorom države. Da bi zagotovili varovanje javnega zdravja, kar je naša dolžnost in pristojnost, smo z zakonodajo, ki je harmonizirana z Evropskim pravnim redom natančno opredelili pogoje izdelave, izdaje dovoljenja za promet in pogoje za trženje. Z izvajanjem vseh predpisov zagotavljamo varnost cepiv. Zato smo dolžni javnosti sporočiti, da v RS niso v prometu cepiva, izdelana v Veliki Britaniji. Vsa cepiva, ki imajo dovoljenje za promet v RS so proizvedena v Franciji, Belgiji in Nemčiji. Cepivo proti otroški paralizi, za katerega je bilo izdano dovoljenje za promet v RS proizvaja Inštitut Pasteur Merieaux, ki se je preimenoval v Aventis Pasteur Francija. Cepivo je dobavljala v Slovenijo firma Sero-therapeutisches Institut Avstrija, katero je proizvajalec kupil in jo preimenoval v Aventis Pasteur GmbH Avstrija. Cepivo je v registru zdravil RS navedeno pod imenom “Trivalentno oralno živo cepivo proti otroški paralizi ”. Dejstvo, da je cepivu v letu 2000 poteklo dovoljenje za promet in pa preimenovanje firm je narekovalo imetniku dovoljenja za promet Inštitutu za varovanje zdravja RS, da je predlagal ukinitev dovoljenja, ker pripravlja novo obsežnejšo dokumentacijo za ponovno registracijo, ki bo v skladu z novimi evropskimi predpisi, ki smo jih sprejeli in uveljavili tudi v letu 2000. Ne glede na to, da imajo cepiva dovoljenje za promet v RS uvoz ni prost, kot to velja za druga zdravila. Za vsak posamezen uvoz izdamo na Uradu posebno dovoljenje. Dokumentacija, ki jo zahtevamo obsega podatke o imenu cepiva, obliki, jakosti, pakiranju, nelastniškem imenu, količini in tarifni oznaki, firmi in sedežu izdelovalca, tujega dobavitelja, uvoznika in uporabnika. V primeru uvoza cepiva, ki nima dovoljenja za promet v RS, a je njegova uporaba nujna, zahtevamo poleg vsega naštetega še obrazložen predlog klinike ali inštituta, originalno naročilnico uporabnika, potrdilo pristojnega državnega organa, da je cepivo v prometu v državi proizvajal- ca, potrdilo, da je cepivo izdelano po načelih dobre proizvodne prakse in certifikat proizvajalca, da izdelek vsebuje, oziroma ne izvira iz specifičnega rizičnega materiala glede prenosljive spongiformne encefalopatije(TSE). Vsaka serija uvoženega cepiva mora v državni kontrolni laboratorij na analizo kakovosti, preden je dana v promet. Ob izpolnitvi vseh teh pogojev, dovolimo uvoz. Inštitut za varovanje zdravja RS je v januarju letos zaprosil za uvoz omenjenega cepiva z vso potrebno dokumentacijo in je dovoljenje tudi dobil. Glede oznak, ki jih zapisujejo odgovorne osebe v cepilne knjižice pa obveščamo javnost, da zanje nismo odgovorni. Pojasnijo jih lahko le tisti, ki so jih zapisali. Na Uradu RS za zdravila smo na področju zdravil in medicinskih pripomočkov v zvezi z možnostjo prenosa bolezni norih krav storili vse, da to možnost zmanjšamo na najmanjšo možno mero. Z izvajanjem zaščitnih ukrepov smo pričeli že leta 1996 ob prvih informacijah, torej štiri leta pred Evropo. Izdali smo vrsto navodil in zahtev proizvajalcem in uvoznikom zdravil, od katerih nismo odstopali, čeprav v EU ukrepi še niso bili v veljavi. Z novo sprejeto zakonodajo v letu 2000 smo te ukrepe uza- konili oh upoštevanju najnovejših spoznanj in tako v okviru pristojnosti storili vse za zagotavljanje varnosti zdravil. Urad Republike Slovenije za zdravila Nada Irgolič, mag.farm., spec. direktorica Cviček je deželno vino V zadnjih mesecih smo lahko brali in poslušali razne polemike o cvičku, ki naj bi bil posebnež med slovenskimi vini. In to nedvomno tudi je. Toda predvsem vinogradniki in ljubitelji vin na levem bregu reke Save so bili nezadovoljni z določitvijo cvičkovega območja, ki je omejeno na deželo Kranjsko, ta pa je bila vedno le na desnem bregu iste reke. Ne vidim razloga, zakaj je potrebno pogrevati stare očitke in zamere, če smo vsi skupaj lahko veseli, da živimo na koščku zemljice, ki nam bogato rodi, med drugim tudi grozdje, mi pa ga znamo stisniti v odlična, celo vrhunska vina. "To ste umetniki,” nam pravijo nekateri in morda imajo prav. Toda, tako kot smo se združili dolenjski vinogradniki, bi se lahko povezali tudi vinogradniki Bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša in dosegli zakonsko priznanje ter zaščito belega in rdečega vina, pa naj se imenuje Bizeljčan, Sremičan ali kako drugače■ Videti je potrebno nekoliko dlje od svojega nosu, bi rekel. Metanje polen pod noge ne bo koristilo nikomur. Lč dogovor in sodelovanje prinašam uspeh, vse drugo pelje v obratno smet v prerekanje, smešenje in neuspeh Tega pa si verjetno nihče pameten ne želi. Vem, da bo priložnosti za te vrste prO' jektov gotovo še veliko in na vseh nivojih, toda čas je neusmiljen sodnik in za nazaj ni moč ničesar spremeniti. Če se bomo tega zavedali, setn prepričan, bomo znali energijo usmeriti v prihodnost, ta pa bo tolike1 lepša, kolikor modre bodo naše odločitve, predvsem pa bodo morale biti pravočasne. Jože Kerin, Kostanjevica na Krk' TEMA 7.april - Svetovni dan zdravja To se lahko zgodi vsakomur! Posavje - Letošnji svetovni dan zdravja je posvečen duševno prizadetim, ljudem z motnjami v duševnem pa tudi telesnem razvoju. In tudi Posavje živi z duševno prizadetimi, z ljudmi s posebnimi potrebami, ki jim prav tako pripada ta svet in imajo pravico živeti skladno s svojimi sposobnostmi ter doživeti delček lepega na svoj način, kot prpvi predsednica sevniškega društva Sožitje. Pa to ni edino društvo za pomoč duševno prizadetim v Posavju, saj delujeta tudi društvi Sožitje iz Krškega in Brežic, skupaj pa si ob pomoči drugih ustanov in organizacij prizadevajo, da bi vsem duševno prizadetim, od najmlajših do starejših, s svojim prostovoljnim delom pomagali vključiti se v vsakdanje življenje in spoznavati širše okolje. Hiša nasproti sonca Pisalo seje leto 1979,3. decembra so se v Leskovcu pri Krškem odprla vrata takratnih delavnic pod posebnimi pogoji, ki so se z leti razvile v današnji Javni zavod Varstveno delovni center (VDC) Krško - Leskovec. Vsa ta leta pa ima ta hiša tudi svoje posebno ime Hiša nasproti sonca". Tako sojo poimenovali varovanci in takratni zaposleni, tako ji pravijo še danes. Dolga leta vztrajanj, izpopolnjevanj in dopolnjevanj pa so prinesla tudi velik napredek. Tako se danes samostojni zavod VDC Krško - Leskovec posveča zaposlitvi pod posebnimi pogoji, nudi celodnevno oskrbo, varstvo in osnovno varstveno nego. Zavod pa razširja svojo dejavnost, tako se aprila obeta uradna otvoritev enote v Sevnici, vse bližje pa so tudi uresničitvi dolgoletne želje in potrebe po enoti v Brežicah. V zavodu opravljajo v okviru zaposlovanja pod posebnimi pogoji dve osnovni dejavnosti, in sicer kooperacijo in lastni program, pri delu pa pomagajo zaposleni - delovni terapevti. Tudi na ta način skušajo ohranjati in razvijati vse sposobnosti, ki jih imajo njihovi varovanci, jih glede na njihove sposobnosti vključevati v okolje, da bi se sami v čim večji meri v tem okolju tudi znašli. Direktorica Javnega zavoda Lidija Žnideršič pravi: “Človek je zadovoljen takrat, ko ima kaj delati, ko lahko svojo energijo vnaša v neko zaposlitev, v to, da opravlja neko delo oziroma nalogo, ki ga zadovoljuje. Zato pri nas razvijamo več programov za zaposlitev, vsi pa so primerni za naše varovance. Sicer pa lahko rečem, da imamo v našem okolju kar dobro razvito skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju.” V sklopu zavoda pa imajo tudi stanovanjsko skupnost, ki omogoča normalno življenje tistim varovan- cem, ki takšno storitev potrebujejo. V Krškem finančni problemi Po besedah predsednika krškega društva Sožitje Danijela Mi-žigoja je v krški občini največji problem razpršenost naselij z duševno prizadetimi, ki jih je kar 109, kar otežuje njihovo delo na terenu, poleg tega pa poudarja, da je v proračunu Občine Krško izrecno premalo sredstev namenjenih njihovemu delu in s tem tudi duševno prizadetim, saj ima dru- Pridobitev novih prostorov V sevniški občini imajo tako razvojni oddelek v vrtcu, mobilno službo, ki obiskuje duševno prizadete na domu, OŠ Ane Gale s prilagojenim programom in tudi Varstveno delovni center z novimi prostori na Cankarjevi ulici, kamor so se preselili iz majhnih prostorov s samo 80 kvadratnimi metri površin, kjer je v delavnicah, ki potekajo že 22 let, delalo kar 22 otrok. Poleg tega je sevniški center spadal k Invalidskemu podjetju, kar je bila po mnen- Varovanca VDC Krško-Leskovec Brane Cotar in Mimica Starčič v družbi z delovnim inštruktorjem Antonom Mlakarjem štvo odrejene zakonsko zahtevane naloge in opravila. Vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Simončič se strinja, da je teh sredstev premalo, vendar so pri načrtovanju vedno omejeni. Kot pravi, se bo moral oblikovati pravilnik za oblikovanje razpisov, vendar so problem predvsem merila za financiranje. Pri svojem prostovoljnem delu se trudijo varovancem približati življenje, ki ga živimo drugi. Društvo, ki deluje že 32 let, je po besedah Mižigoja pravzaprav podaljšana roka države za duševno prizadete. Sodelujejo tudi z razvojnim oddelkom vrtca kot tudi z VOJI OS Mihajla Rostoharja. ju predsednice društva Sožitje Berte Logar slaba rešitev. Z novimi prostori, ki nudijo 340 kvadratnih metrov površin, bodo lahko vključili še nove varovance, ki so zaenkrat še doma. V zadnjih letih pa so si prizadevali tudi za primeren dostop za tiste z vozički, za boljšo kadrovsko zasedbo delavcev v VDC ter za individualne programe za posamezne varovance. Pobude za bivalno skupnost Hkrati si v Sevnici močno želijo bivalne skupnosti, ki bi duševno prizadetim omogočale samostojnejše življenje, prav tako pa si prizadevajo, da bi še v večji meri razvili pomoč na domu za tiste, ki pomoč potrebujejo, saj bi na ta način nadomestili zavodsko varstvo. Še vedno namreč okrog trideset ljudi na sevniškem področju ni vključenih v kakšno izmed oblik organizirane skrbi. Nekateri so oddaljeni od večjih naselij in še posebej v zimskem času je dostop do njih težak. V svojih stalnih nalogah se sev-niško društvo Sožitje, ki bo letos praznovalo že trideset let obstoja, poleg povezovanja staršev in skrbnikov oseb z motnjami v duševnem razvoju ter spremljanja izvajanja skrbi za osebe s posebnimi potrebami usmerja tudi k povezovanju in vključevanju strokovnih delavcev ter uspešnemu sodelovanju s Centrom za socialno delo in pa z Domom upokojencev in oskrbovancev Impoljca. Brez Oddelka za vzgojo in izobraževanje V brežiški občini imajo glede vprašanja duševno prizadetih in njihove oskrbe in pomoči nekoliko drugačne težave, saj se člani društva Sožitje Brežice že dolgo prizadevajo za oblikovanje Oddelka vzgoje in izobraževanja za zmerno in težje prizadete. Tako se nekje pet, šest otrok vsak dan vozi v Krško brez spremstva. Blagajničarka društva Berta Stajnko poudarja, da je spremstvo za take otroke še kako pomembno, ob tem pa predlaga, da bi to delo lahko opravljali prostovoljci. Prostore za oddelek naj bi po besedah predsednice Sožitja Zinke Bogovič pridobili z vstopom brežiške osnovne šole v devetletko, okvirno nekje leta 2005, govorilo se je tudi celo o adaptaciji stare trgovske šole za potrebe oddelka in šole s prilagojenim programom. Toda letos oddelek ni bil vključen v programski sklop osnovne šole. Pomočnica vodje oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice Božena Devčič je dejala, da razgovori o tem vprašanju tečejo ter da zbirajo podatke o številu otrok, da bodo na podlagi le-teh načrtovali naprej. Vse pa se rešuje v sklopu osnovnošolskega prostora. Tam zaenkrat potekajo delavnice za odrasle, ki potekajo vsak drug ponedeljek po dve uri z vključeno malico. Razvojni oddelek Vrtca Mavrica Organizirana skrb za otroke s posebnimi potrebami v Vrtcu Mavrica se je začela leta 1990 z ustanovitvijo specialne mobilne pedagoške službe. Otroci z motnjami v razvoju so bili vključeni v redne skupine. Specialna pedagoginja Vrtca Mavrica Marija Terihaj pravi: ”V vrtcu smo v šolskem letu 95/96 ustanovili razvojni oddelek, kamor smo vključili otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v razvoju ter otroke s cerebralno paralizo, ki so tudi duševno prizadeti. Otroke, ki so zgolj gibalno ovirani, pa vključujemo v redne skupine. Ti otroci imajo pomoč asistentov, ki jim pomagajo, da so mobilni. V letošnjem šolskem letu imamo tri gibalno ovirane otroke”. V razvojnem oddelku sta zaposleni specialna pedagoginja in medicinska sestra, trenutno je vključenih šest otrok, dva sta iz krške občine. Z otroki pa dela tudi logopedinja. Delo temelji na individualnem pristopu, kajti vsak posamezen otrok je specifičen. Marija Tbrih^j pravi:” Sodelujemo z Razvojno ambulanto v Krškem, kjer je zaposlena celotna strokovna ekipa. Sicer pa je osnovni pogoj za delo z otroki s posebnimi-potrebami sprejemanje in razumevanje drugačnosti ter ljubezen do teh otrok. Naše delo pa ni usmerjeno samo neposredno na delo z otroki, ampak delamo tudi z njihovimi družinami, ki jih vključujemo v društva Sožitje in Sonček. Veliko pozornosti namenimo tudi ozaveščanju okolice k sprejemanju otrok in oseb s posebnimi potrebami.” ■ » _ *i JI« Manca Vaš, dijakin ja 4.letnika Ekonomske in trgovske šole Brežice iz Brestanice: Duševno prizadetim se naša družba premalo posveča. Ravno ti ljudje so najbolj potrebni pozornosti, v vsakdanjem življenju pa se mi zdi, da so postavljeni na stranski tir. Že pri takih stvareh, kot je na primer gradnja' novih objektov, se pozablja na ljudi s. posebnimi potrebami, kot je, recimo, dostop za tiste, ki so na invalidskih vozičkih. Kriva pa je najbrž tudi nezadostna obveščenost ljudi o življenju duševno prizadetih. Že najmlajše bi morali poučiti o teh, nekoliko drugačnih ljudeh, ne pa da o tem nič ne vedo in se ob stiku s prizadetimi niti ne znajo obnašati in z njimi vzpostaviti stik.Tudi v šolah se o vprašanju duševno prizadetih zelo malo govori. Kupina, katere srce je resnično naklonjeno otrokom in njihovim potrebam. Tako je lažje, če imaš na drugi strani človeka, ki prisluhne potrebam in stiskam ljudi”, še pravi Marija Terihaj. Naslednje leto urejeni prostori za VDC Brežice? Že v naslednjem letu naj bi stekle delavnice brežiškega centra, saj zaenkrat še ni primernih prostorov, zato Brežičani sodelujejo v krškem centru. Devčičeva z občinskega oddelka za družbene dejavnosti pravi, da tudi Občina sodeluje pri iskanju prostorov, saj zaznavajo potrebe po takem centru. Zunaj pa je tudi že razpis tako za VDC Brežice kot tudi za Bivalno skupnost v Brežicah. Po predvidevanjih naj bi bil brežiški center opremljen in urejen naslednjo pomlad. Sedq je čas za premislek Del nagovora generalne direktorice WHO:”Pot • pred nami je dolga. Nastlana je z miti, molčečnostjo in sramoto. Le redke družine se nikoli ne srečajo z duševno motnjo ali ne potrebujejo pomoči in nege v času težkega obdobja. Vendar se še vedno pretvaijamo, da tega dejstva ne poznamo ali pa ga zavestno zavračamo. Mnogi trpijo tiho, osamljeni. Na drugi strani trpljenja in pomanjkanja nege naletijo na problem stigmatizacije, sramote, izključenosti. Imamo sredstva in znanje, da pomagamo ljudem, ki trpijo. Nekateri še naprej zapostavljajo tiste, ki trpijo zaradi teh motenj.” Na ta dan glejmo kot na priložnost in izziv. Lidija Petrišič, Karmen Molan Peter Bobera, zaposlen pri Slovenskih železnicah iz Loke pri Zidanem mostu: Vem, da 7. aprila praznujemo Svetovni dan zdravja, nisem pa vedel, daje letos posvečen duševno prizadetim. Sem dokaj dobro seznanjen z njihovimi vsakodnevnimi problemi, saj se pogosto srečujem in pogovaijam tako s tistimi, ki prebivajo v tukajšnjem domu, kakor tudi z nekaterimi prijatelji in znanci, ki imajo tovrstne težave. Ob tej priložnosti bi rad povedal, da se mi zdi zelo krivično, ko jim družba, v posebnih, t.i. invalidskih delavnicah ponudi delo in možnost vsaj delnega vključevanja v življenje, hkrati pa jih za njihovo opravljeno delo zelo slabo plačuje. Tega se zavedajo, zato se počutijo izkoriščane in tudi zapostavljene. Metka Žigante, direktorica Centra za socialno delo v Brežicah: Zdi se mi pomembno, da se postopno oblikuje zavest, tako strokovne kot laične javnosti, da se, kadar se govori, piše in odloča o osebah s posebnimi potrebami, ki so sposobne izraziti svoje želje in pričakovanja, daje možnost, da te tudi izrazijo. Ker večina tovrstnih oseb živi v družini, si država in civilna združenja prizadevajo oblikovati neinstitucionalne programe, ki bi družino razbremenili, kot so pomoč na domu, enote Varstveno delovnih centrov. V zadnjem letu po sprejemu novega zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pa ne delujejo komisije za razvrščanje tovrstno motenih otrok, kar povzroča velika nezadovoljstva na naši strani in na strani staršev. POD LUPO Odločitev o dokapitalizaciji Radia Sevnica dokončna Pritožba brez dvoma zavrnjena Sevnica - Na 23. seji v Sevnici je bila še vedno aktualna radijska zgodba. V procesu preoblikovanja so se svetniki soočili s sicer že zavrnjeno pritožbo na svoj sklep o izboru novega lastnika Radia Sevnica. Prav tako pa so tega ukinili kot javni zavod. Ob sprejemu poslovnih poročil in planov dela za javna podjetja in koncesionarske službe so z več neodobravanji sprejeli tudi poročilo o delu doslej Javnega zavoda Radio Sevnica. V.d. direktorja Radia Sevnica Peter Špiler je opozoril, daje realna izguba zavoda za leto 2000 veliko večja in po njegovi oceni znaša namesto 2,8 milijona SIT okrog 6 milijonov SIT. Poudaril je, da sta Radio Brežice in Radio Morje že položila vsak po 4,9 milijona SIT za finančno sanacijo zatečenega stanja. Svetniki pa so sprejeli sklep, da bodo glede na svoj lastniški delež v radiu primemo krili tudi del izgube, zakar je v proračunu predvidenih nekaj več kot 2 milijona SIT. Ob znanem položaju v doslej javnem zavodu se pravzaprav niso zapletali v razprave. So pa v nadaljevanju sprejeli še sklep, s katerim bo v procesu statusnega preoblikovanja prenehal delovati Radio Sevnica kot javni zavod in bo mogoča registracija novo nastale družbe. Sevniške svetnike pa je čakala še seznanitev s pritožbo na izbor Radia Brežice kot nosilca dokapitalizacije sevniškega radia, pritožbo je vložila družba Mariga d.o.o. iz Ljubljane za enega od treh ponudnikov in sicer za RGL. Mariga meni, da je sklep o izboru Radia Brežice za nosilca dokapitalizacije v nasprotju z Zakonom o javnih glasilih. Zupan Kristijan Janc je pritožbo zavrnil z obrazložitvijo, da je omenjeni zakon bil upoštevan in da je bilo jasno predstavljeno, da je Radio Brežice nosilec ponudbe in njegov delež ne presega zahtevanih 10% vložka medija v medij. Oba dopisa so svetniki dobili na klopi. Dokončna odločitev občinskega sveta zagotavlja normalno poslovanje Radia Sevnica, saj je imel pred tem blokiran žiro račun. Taka odločitev je tudi ekonomsko upravičena, saj je Radio Brežice skupaj z drugimi pravnimi osebami, ki vlagajo kapital v Radio Sevnica, že poplačal 7.618.189,50 SIT. Kot je znano, je Radio Brežice kot nosilec ponudbe in ostali dokapi-taliziral Radio Sevnica v višini 36.925.500,00 SIT, družba Mariga d.o.o. pa je ponudila le 15 milijonov SIT. Ce Radio Brežice kot nosilec ponudbe ne bi bil izbran, bi bil onemogočen razvoj sevniškega radia, saj ponujena sredstva družbe Mariga za uspešen razvoj ne bi zadostovala. S.V. Z novo tehnologijo do boljših rezultatov Sevnica - Čeprav se je v okleščeni domači obutveni industriji potreba po kopitih v zadnjih petih letih zmanjšala za 40 % , je Kopitarni ves ta čas uspevalo povečevati prodajo.Tri četrtine od lani proizvedenih 102 tisoč parov kopit je šlo v tujino. In tam je še vedno moč prodati več, kot v Kopitarni proizvedejo, je povedal direktor Marjan Kurnik. Sevniška Kopitarna je lansko poslovno leto zaključila s 582 milijoni SIT celotnega prihodka in 28 milijoni SIT bruto dobička. Poslovni rezultat prikazuje v primerjavi z letom poprej realno rast -dobiček je za 17 odstotkov višji. Rezultat, ki ga ustvarja 260 zaposlenih, bi bil verjetno slabši, če ne bi toliko vlagali v posodabljanje proizvodnje, v zadnjih štirih letih 3 milijone mark. Januar- ja letos je stekla proizvodnja na novi, računalniško krmiljeni stružnici in samo ta investicija je znašala milijon mark. "Danes vrhunski proizvajalci obutve delajo obliko, torej “design” čevlja s pomočjo računalniškega progra-ma.To pomeni, da lahko brez fizično izdelanega čevlja Kopitarni pošljejo podatke za kopito preko interneta”, pojasnjuje direktor Kurnik. 40 odstotkov vseh naročil za kopita prihaja iz nemške firme WINKLE, ki je Kopitarnin strateški partner. In že danes za polovico teh naročil prispejo podatki po elektronski pošti. Takšna pot sprejemanja naročila skrajša tudi odzivni čas dobave in za četrtino poveča kapaciteto proizvodnje. Branka Demovšek Sava(74zv, 4.4.2001 Prisilna poravnava za Jutranjko, ob delo 114 zaposlenih « Krško - V razpravni dvorani Okrožnega sodišča v Krškem je bil sklican narok za prisilno poravnavo delniške družbe Jutranjka Sevnica, ki so se ga udeležili predstavniki dolžnika, upravitelj prisilne poravnave in predstavniki nekaterih upnikov. Predsednica poravnalnega senata sodnica Ivana Traj-kovič je ob upoštevanju predstavljenega načrta finančne reorganizacije družbe in na osnovi seštevka glasovanja upnikov razglasila, da se za Jutranjko uvede postopek prisilne poravnave. Na začetku je predsednica poravnalnega senata pozvala predsednico uprave dolžnika, delniške družbe Jutranjka Sevnica mag. Zdenko Marčič, da pojasni ekonomsko finančno stanje ter načrt finančne reorganizacije družbe. Marčičeva je povedala, da je zaradi njej nejasnih poslovnih odločitev v letih od 1995 - 99 družba zapadla v dolgove in težko lik- * vidnostno stanje. Čeprav je bil v letu ’97 uveden program sanacije, ga takratno poslovodstvo družbe ni izpeljalo in izguba se je v letu 99 povečala na približno 350 milijonov tolarjev. Od takrat dolžnik ni več mogel zagotavljati izpolnjevanja svojih obveznosti, zato je bil na predlog uprave družbe v letu 2000 uveden postopek prisilne poravnave. Uprava je po besedah Marčičeve pripravila šest metod finančne reorganizacije, med katerimi je tudi program zniževanja stroškov družbe, kar pre- Predsednica uprave družbe Jutranjka mag. Zdenka Marčič (v ozadju) s sodelavkami po končanem naroku za prisilno poravnavo neseno pomeni, da bo v naslednjih dneh v Jutranjki delo izgubilo 114 delavk in delavcev. V nadaljevanju je Branko Ogorevc v vlogi upravitelja prisilne poravnale zagotovil, da družba ob takem načrtu in izbiri sposobnega strokovnega kadra v tem in prihodnjem letu lahko izpolni vse finančne in druge pogoje, kijih narekuje postopek prisilne poravnave. K načrtu finančne reorganizacije pa je po besedah predsednice Helene Zidarič dal svoje pozitivno mnenje tudi upniški odbor. Nato je predsednica poravnalnega senata sodnica Ivana Trajkovič prisotne seznanila o ugotovljenih prijavljenih terjatvah upnikov, ki v skupnem znesku presegajo 388 milijonov tolarjev. Veliko število pisnih glasovnic so prejeli po pošti, tako da je po več kot polurni prekinitvi naroka - med tem je namreč senat prešteval glasovnice - predsednica TVajkovičeva razglasila, da je za uvedbo postopka prisilne poravnave glasovalo skupno 93 % vseh delničarjev. D.K. RADIO / BREŽICE na 88,7 In 95,9 MHx Andrej Vizjak - Argumentirana kritika z alternativnimi rešitvami Mag. Andrej Vizjak je rojen Brežičan in je naslednik stare brežiške veterinarske družine, čeprav je prekinil njeno poklicno tradicijo. Andrej je namreč magister elektrotehnike. Še pred koncem študija se je zaposlil v ljubljanskem Litostroju, kjer je tudi naredil diplomsko nalogo. Po treh letih se je preselil na Inštitut Jožefa Stefana in se približal domu. Tam je namreč prevzel izdelavo projektov računalniške avtomatizacije kuhanja celuloze za Videm Krško. Po treh letih dela in opravljenem magisteriju (njegova specialnost je avtomatizacija industrijskih procesov) se je zaposlil na Medobčinskem inšpektoratu za delo v Krškem. Pet let je bil republiški inšpektor za delo, zadolžen za delovna razmerja ter področje varnosti in zdravja pri delu. Lani ga je Bani kova vlada imenovala za državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, zadolženega za področje zaposlovanja. Na minulih volitvah je bil na listi SDS izvoljen za poslanca državnega zbora. Andrej Vizjak je tudi podžupan občine Brežice. Je član treh parlamentarnih odborov, in sicer odbora za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve, odbora za finance in odbora za evropske zadeve. Andrej Vizjak, sicer oče treh majhnih otrok, je v politiko zašel nenačrtno. “V politiko me je pravzaprav pripeljala želja po odpravi anomalij, ki so značilne za vsako družbo, ne le za našo, želja pomagati ljudem in zastopati njihove argumentirane interese nasproti moči države. To je temeljno vodilo, ki me je usmerilo v politiko.” V politiko ga je torej pripeljala Želja po delovanju v skladu s potrebami ljudi. Ali zdaj, ko je del politike, še zmeraj misli, da lahko zastopa interese ljudi? “Prav gotovo je mogoče veliko narediti in sicer ne glede na to, ali si del pozicije ali opozicije. Prepričan sem, da je mogoče z argumentiranimi pristopi in predlogi stvari usmerjati. To sem že dokazal, saj sem kot opozicijski poslanec uspel doseči spremembe nekaterih zakonov in prepričati vlado, da je moje predloge pod- prla; na primer zakon o socialnem varstvu in zakon o cvičku, ki je za Posavje zelo pomemben.” Andrej Vizjak je prepričan, da so poslanci tudi moralno odgovorni za dvig politične kulture pri nas..Sam se zavzema za argumentirano kritiko, ki ponuja alternativne rešitve, zavrača pa pavšalno kritiko brez jasno nakazanih rešitev. In kaj meni o poslanski odgovornosti? “Zdi se mi, da sta odgovorhost samemu sebi in lastnemu prepričanju ter odgovornost vsem občanom Brežic, ki so me izvolili, temeljni in enako pomembni. Kot poslanec namreč menim, da sem predvsem zastopnik ljudi, ki so me izvolili. Moja dolžnost in odgovornost je zastopati njihove interese, seveda v skladu z vrednotami, ki jih gojim tudi sam. To so solidarnost, strpnost, spoštovanje sočloveka in ne nazadnje pravičnost.” Katere pa so zanj pogla vitne naloge njegovega mandata? “Kar zadeva Slovenijo, sta prednosti predvsem dve nalogi. Najprej moramo z ustrezno zakonodajo zagotoviti pogoje, da bo gospodarstvo zaživelo. To pomeni, da moramo razvijati tiste gospodarske panoge, ki bodo zagotavljale najvišjo dodano vrednost in omogočile financiranje negospodarskega sektorja, ki se pri nas “blazno” širi. Pravzaprav mislim, daje treba te trende ustaviti in najprej zagotoviti vire za financiranje tega sektorja. Žal opažam, da z davčno politiko ne sledimo tem ciljem in da ta preveč stiska gospodarstvo, ki ima vse manj manevrskega prostora za razvoj. Mislim, da sta to napačna politika in strategija. Prav gotovo bi morali posvetiti več pozornosti šolstvu, zdravstvu, znanosti in kulturi. Tudi letošnji proračun ne sledi omenjenim ciljem. Moti me predvsem to, da zagotavlja povečanje proračunskega primanjkljaja, hkrati pa ne ponuja ukrepov za njegovo zmanjševanje. Prepričan sem tudi, da bo primanjkljaj, hkrati pa ne ponuja ukrepov za njegovo zmanjševanje. Prepričan sem tudi, da bo primanjkljaj večji, kot je predvideno, saj država ne bo uspela prodati premoženja, ki ga namerava, predvsem pa ne po ceni, ki jo napoveduje. Druga pomembna naloga pa je zagotovitev delovanja pravne države. Tudi po desetih letih samostojnosti nismo vzpostavili potrebnih mehanizmov, tako da se razraščajo negativni pojavi, kot so denimo korupcija ali pa finančna nedisciplina in podobno. Tu nas zagotovo čaka še veliko dela in prav gotovo ni dobra rešitev, daje toliko zadev prepuščenih sodiščem in zasebnim tožbam. Mi moramo zagotoviti sistemsko, torej zakonodajno varovanje pravic državljanov, če želimo ohraniti njihovo zaupanje v državo. Za Posavje pa mislim, da je najpomembneje pripeljati čimveč državnih projektov, ki se bodo uresničevali v pokrajini. Tu je pomembno zagotoviti usklajeno delovanje vseh treh občin. Nekaj takšnih'projektov smo že spravili v življenje. Predvsem mwamo ustaviti odtekanje možganov v Ljubljano. To je velik problem, ne le Posavja, ampak celotnega slovenskega podeželja. V Ljubljani je skoncentrirana vsa politična moč in to je slabo, saj se na ta način zanemarjajo razvojne možnosti podeželja. Dolgoročno gledano je velika priložnost gradnja savskih elektrarn. Hkrati pa je tudi velika nevarnost, zlasti z okoljevarstvenega vidika. Osebno sem sicer optimist in mislim, daje ta projekt zelo perspektiven. Pomemben pa je tudi projekt mejnih kontrolnih točk v skladu s schengenskim sporazumom, ki je vezan na sprejem Sjovenije v Evropsko unijo. Tu gre za dve pomembni kontrolni točki, cestno in železniško, ki ponavadi pritegneta velik interes gospodarstva. Upam, da bomo znali to iskoris-titi sebi v prid.” Mag. Vizjak pravi, da je kot podžupan Brežic dobro informiran o Željah in potrebah občanov, prav tako pa je zadovoljen z medsebojnim sodelovanjem vseh štirih poslancev posavske regije. Za boljši stik z ljudmi pa je sredi marca odprl poslansko pisarno na Cesti prvih borcev 27. Uradne ure so vsak ponedeljek od 9-do 12. ure, razen “v primerih višje sile”. Na vsak način je prepričan, da se bo preko te pisarne še bolj približal ljudem in ohranjal permanentni stik z “bazo”. “Sicer pa je Posavje pokrajina v ustanavljanju in ima svoj svet. Na njegove sestanke smo vabljeni tudi mi. V pokrajini pa imamo še nekaj skupnih inštitucij, denimo Regijski pospeševalni center ali Valvasorjev razvojno-raziskoval-ni center, vendar je komunikacija med njimi in navzven Jiibka.” Kot je bilo razumeti Andreja Viz-jaka, je prepričan, da gre pri tem za “otroške bolezni”, ki bodo v kratkem ozdravljene. Jurij Popov GOSPODARSTVO, TURIZEM Sevniški Občinski svet po enem letu le sprejel pobudo obrtnikov Poprave ne pišejo le šolarji Sevnica - Urbana središča že več desetletij poznajo prispevek za stavbno zemljišče. Višino prispevka ureja občinski odlok, zbrana sredstva pa so namenjena za urejanje kraja ter investicije.V občini Sevnica je obveznost plačevanja prispevka v zadnjem letu razširjena na celotno področje in je občini lani prineslo 53 milijonov SIT, letos pričakujejo iz tega vira 61 milijonov SIT. Pred letom dni je sevniške obrtnike razburil sprejem novega Odloka o nadomestilu za stavbno zemljišče, kije stopil v veljavo zjanuaijem letos. Sprejeta je bila za 5% nižja vrednost točke, ki je osnova za izračun obveznosti za različne zavezance. Z novim odlokom je bilo hkrati podano novo razmeije med nezazidanim in zazidanim stavbnim zemljiščem ter med stanovanjsko hišo in poslovnim objektom. Novo določena razmerja bi obrtnike in gospodarstvo precej dodatno obremenila, še posebej tiste na Savski cesti v Sevnici, ki naj bi dodatno plačali še za prisotnost industrijskega tira. Obrtna zbornica Sevnica seje na postopek sprejemanja tega odloka lani aprila želela vključiti s pripombami in predlogi. Zbornično gradivo, četudi naslovljeno na Občinski svet, ni našlo prostora v gradivu za svetnike. Ob obravnavanju odloka je sicer prišlo do živahne razprave med posameznimi svetniki in “Občinarji”. Predsednica zbornice Milena Mastnak je še z nekaj člani nekdanjega Odbora za gospodarstvo županu Kristijanu Jancu razložila, da s takšnim načinom obračunavanja prispevka duši razmah podjetništva. Župan seje strinjal, daje del obremenitve prevelik in obvestil Davčni urad Sevnica, naj še ne izda novih odločb. V tem mesecu bodo vsi zavezanci prispevka za stavbno zemljišče dobili odločbe, v katerih bo upoštevana sprememba odloka v prid obrtnikom. Sporno razmerje med poslovnim objektom in pripadajočim dvoriščem je enako. Obrtniki na Savski cesti pa ne bodo obremenjeni s prispevkom za industrijski tir. Branka Dernovšek Voda na Dolgi Raki ves čas oporečna Krško - Vodovodni sistem Dolga Raka je last tistih uporabnikov, ne glede na to, ali so ga gradili ali pa kasneje plačali prispevek za priključitev na omrežje. Voda pa je v zadnjih dneh oporečna, nekateri pravijo, da ne samo v zadnjih dneh, ampak ves čas. Vodni vir pa ni neoporečen, pravi vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo na Občini Krško Rafael Jurečič. Kot pojasnjuje, večkrat pride do vdora kalne vode. Problem je znan že več let, zato je bil pripravljen projekt za oskrbo z zdravo pitno vodo. V projektu je predvideno, da se v sistem vključi obstoječ vodohran, kar pa istočasno pomeni, da uporabnikom ni potrebno plačati komunalnega prispevka za priključitev na vodovodni sistem. Glavni vod novega vodovodnega omrežja je bil zgrajen v letu 2000. Da bi lahko deloval, ga je potrebno povezati z vodohranom, kot je bilo predvideno v projektu. Uporabniki vodovoda so se razdelili na dva tabora. En tabor je zahteval, da občina zgradi nov vodohran, njim pa ostaneta dva sistema. Drugi tabor pa vztraja na prvotnem dogovoru, po katerem se vodohran priključi v sistem, kar pa pomeni, da stari sistem ne more več delovati, še pojasnjujejo na Občini Krško. Ker se niso mogli dogovoriti, je bila s strani občinske uprave ponujena variantna rešitev, predati vodohran v last Občine. Prvi tabor, ki se je zbral okrog sedanjega predsednika vodovodnega odbora, je predlagal, da na svoje stroške zgradi nov vodohran, ga preda v sistem v roku dveh mesecev, njim pa ostane stari sistem tehnološke vode. Vodovodni odbor je z deli že pričel, pojasnjuje Jurečič. Na Občini Krško so prepričani, daje takšna rešitev sprejemljiva za vse uporabnike vodovodnega sistema Dolga Raka, saj zagotavlja dolgoročno oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Dolžnost uporabnikov je še sklenitev služnostne pogodbe za vzdrževanje vodovodnega sistema. S.V. Skupaj za lepše in prijaznejše okolje Brežice - S prebujanjem pomladi se na področju občine Brežice nadaljujejo aktivnosti za prijaznejše in lepše, predvsem pa bolj čisto okolje. Akcije je Občinska turistična zveza Brežice združila v program Turistične zveze Slovenije (TZS) pod skupnim prepoznavnim nazivom Moja dežela, lepa in gostoljubna. Prva akcija v brežiški občini je odvoz kosovnega odpada, ki se v Brežicah izvaja v teh dneh. Čeprav je zadnjih 10 let od aktivnega popisa črnih odlagališč v občini Brežice po besedah predstavnika KOP-a Franca Ureka teh bistveno manj, le okvirno 40 odstotkov, se porajajo nova. Ivan Tomše je v imenu TD Brežice izpostavil, da je nujno urediti občinske sramote, kot so zaraščena stara šola v mestnem centru in tako velik spomenik, kot je stari most, kjer so pred leti posekali drevje in kljub občinski obljubi, da se bodo zasadila nova, teh ni. Ob tem so letele pripombe tudi na delo komunalnega inšpektorja na Občini Brežice, ki naj ne bi ukrepal, edini predstavnik Občine Roman Matjašič pa je izpostavil, da je osnovni problem v človeku in njegovem ravnanju, torej v njegovi izobrazbi in kulturni ravni. Poudaril je, da so posamezne odločbe kot ukrepi inšpektorja na sodišču, to pa zelo počasi ukrepa, prav tako na podeželju nimajo velike moči. Določili so operativni odbor, ki bo preučil še druge možnosti akcij, prav tako pa tudi turistično patruljo, ki bo v okviru akcije Moja dežela lepa in gostoljubna ocenjevala posamezne kategorije na področju občine. Težnja pa je, da bi sodelovali tudi na posavskem in državnem tekmovanju. Suzana Vahtarič 7. aprila bo potekala tradicionalna vseslovenska akcija lovcev, ki ob pomoči ostalih društev, krajevnih skupnosti in šol pomagajo čistiti okolje. Pobiranje smeti v naravi je organizirano, pridružimo se. Uspešno poslovno leto podjetja Ino Brežice Krška vas - Podjetje Ino Brežice nedvomno spada med tista sredica podjetja, v katerih so združene tako rekoč vse potrebne komponente, brez katerih ne bi bilo mogoče govoriti o uspešnosti, sploh pa ne o podjetju z uveljavljeno blagovno znamko, ki z razpoložljivimi strokovnimi kadri zelo dobro skrbi za svoj razvoj. V podjetju po besedah direktorja Branka Kosa veliko vlagajo v modernizacijo proizvodne tehnologije, kjer izdelujejo orodja in delovne stroje, ki se uporabljajo pretežno v kmetijskih dejavnostih, v zadnjem času pa vse bolj tudi za potrebe zagotavljanja raznih komunalnih programov in storitev. Poslovno in tehnološko se povezujejo . z najuspešnejšimi podjetji v državah Evropske unije, ki izdelujejo podobne proizvode, svoje pa bodo že v zelo kratkem času prodajali na tržišču vseh petih kontinentov sveta. Danilo Koritnik Vodja proizvodnje in razvoja Tomaž Jaklič in direktor Branko Kos pregledujeta razstavne primerke novih mulčerjev in sejalnic, ki jih bodo predstavili na tradicionalnem hišnem sejmu od 6. do 8. aprila. Cerklje - Župeča vas večletni projekt Brežice- Na odseku regionalne ceste Križaj - Cerklje ob Krki poteka rekonstrukcija. Že lani sta zgrajena otoka na začetku in koncu naselja Cerklje in Župeča vas povzročala številna negodovanja, saj sta bila neosvetljena, slabo vidna in, kot pravijo domačini, kljub temu da policija ni beležila posebnih prometnih nesreč, botrovala manjšim trkom vozil. Predvidena rekonstrukcije zdaj 220-metrskega odseka pomeni izvajanje pilotnega projekta z naslovom Ukrepi za umirjanje prometa, kar pomeni, da je projekt ureditve regionalne ceste na odseku Križaj - Čatež v dolžini 1,3 km vključno z urejapjem naselij Cerklje in Župeča vas vzorčen primer bodoče ureditve v državi. Ob že zgrajenih otokih, ki prisilijo voznika k zmanjšanju hitrosti, naj bi te še osvetlili. Prav tako izvajajo kot dodaten ukrep umirjanja prometa tudi pasove tla-kovancev na obstoječem voznem pasu. Skozi obe naselji bo narejen hodnik za pešce, tj. ograjen pločnik, ki preprečuje nalete vozil, prav tako naj bi bila med obstoječima otokoma skozi naselje urejena javna razsvetljava, je povedala Tanja Barašin iz Direkcije Republike Slovenije za ceste. Ekten v novem objektu Krško - V industrijski coni Žadovinek v Krškem je podjetje Ekten pridobilo nov, več kot 1500 m2 velik poslovno-proizvodni objekt. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1998, specializirano pa je za izdelovanje tehnološke opreme za potrebe ekološke proizvodnje in varovanja človeškega okolja. Izdelki, kot so čistilci onesnaženega zraka in razni odpraševal-ci ter naprave za ločevanje olj in izločanje eksplozivnih prahov, pranje plinov v kovinsko predelovalni, kemični, lesni, tobačni, gradbeni in živilski industriji, dosegajo evropsko kakovost, zato jih v veliki meri prodajajo tudi zunaj naših meja. Po besedah direktorja podjetja Alojza Dvojmoča je danes Ekten vodilno podjetje te vrste v državi. Preselitev v nov poslovno-proizvodni objekt bo omogočala dodatno zaposlitev približno 15 delavcev, predvsem strojne usmeritve, hkrati pa tudi bolj kakovostno izdelavo njihovih naprav. D.K. Novi poslovni prostori Nove KBM Krško - Nove poslovne prostore v Krškem je odprla brežiška podružnica Nove kreditne banke Maribor, ki se tako želi še bolj približati komitentom in tudi gospodarskim družbam. Ob tej priložnosti sta predsednik uprave Nove KBM dr. Jože Glogovšek in direktor podružnice Brežice Alojz Slavko Dimič OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško za potrebe izvajanja programov v šoli podarila ček v vrednosti 150.000 SIT. D.K. Poleg rekonstrukcije ceste in pločnika za pešce bo zgrajeno tudi avtobusno postajališče. Trenutno poteka odkup zemljišč za pločnike in postajališče, za kar je po sofinancerskem sporazumu zadolžena občina Brežice. Investicijska vrednost del je 190 milijonov SIT, od tega bo Direkcija Republike Slovenije za ceste prispevala 124 milijonov SIT, sofinancerski delež občine Brežice pa znaša 66 milijonov SIT. Suzana Vahtarič Regionalka je bolj podobna poljski poti, cesta je zaprta, obvoz je označen in urejen. “Bivši” Hipermarket Brežice prazen? Akcija pomoči Slovencem v Splitu Brežice - Župan Vlado Deržič je prevzel pobudo in nalogo koordinatorja med 192-timi slovenskimi občinami pri zbiranju finančnih sredstev za odkup prostorov Slovenskega društva “Triglav” Split. Sklep je bil potrjen ob zadnjem obisku predsednika Boštjana M. Kordiša pri županu Deržiču. Zavest Slovencev v Dalmaciji o koreninah v domovini jih je vodila k povezovanju v društvo Triglav, ki deluje na širšem območju Splita in danes šteje okoli 1030 članov. Društvo deluje v osmih sekcijah in izdaja svoj mesečni časopis Planika, ki izhaja od samega začetka po razpadu bivše države. Pred velikim problemom so se znašli, ko je lastnik prostora sporočil, da ima po poteku pogodbe namen prostor v izmeri 127 kvadratnih metrov v središču Splita prodati. Prednost za odkup ima Slovensko društvo ‘Triglav” Split, cena je 33 milijonov SIT in je brez pomoči ne bo mogoče uresničiti. Društvo ni samo društvo Slovencev, ki živijo v Splitu, temveč so društvo vseh Slovencev-turis-tpv, ki prihajajo v Split in Dalmacijo ter mnogih poslovnih ljudi iz Slovenije. Branko Bogovič, Vlado Deržič in Boštjan M. Kordiš Vse številnejši so tudi predstavniki slovenskih podjetij, ki navezujejo poslovne stike v Dalmaciji. Akcija daje upanje, da ne bi izgubili prostor, kjer se srečujejo, negujejo slovensko besedo, pesem, kulturna izročila in navade in se s svojim delom trudijo tudi za obstoj bodočih generacij v tujini. N. Jenko S. Brežice - Od 12. marca do konca meseca je v prostorih trgovine Živila Kranj zaradi ukinitve poslovanja potekala razprodaja. Direktor Živil Kranj Branko Remic pravi, da kupec še ni znan, saj še nihče ni ponudil toliko, kot Živila zahtevajo. Prodaja prostorov je po besedah direktorja Remica odvisna od kupcev in če teh ne bo oziroma ti ne bodo ponudili dovolj, se lahko zgodi, da bo prostor nekaj časa prazen. Prostori Živil Kranj v Inter-marketu se prodajajo že kar nekaj časa, cene, ki je najbrž previsoka, kot pravi Remic, pa zaenkrat ne bodo spustili, saj se jim zdi, da je bolje še počakati. Na pripombo, da se govori, da bo te prostore kupil Mercator, pravi, da njih ne zanima, kdo je kupec, če pristane na njihovo ceno. Torej se lahko zgodi, da bodo prostori nekaj časa prazni.L.P. stran 6 SamGlas, 4.4.2001 ^ VARUJMO OKOLJE! Kljub temu, da smo v predhodnem obdobju že dosegli določeno stopnjo ekološke osveščenosti, to vsekakor še vedno ni dovolj. Ugotavljam, da se pojavljajo nova čma odlagališča komunalnih odpadkov, katerih vzrok smo le mi sami. S tem kar sedaj počnemo, zadajamo okolju nove rane, za kar pa ni vzroka, saj imamo prav gotovo dobro urejen odvoz odpadkov. Tega se moramo dobro zavedati sploh takrat, ko moramo očistiti naše okolje in odložiti odpadke v za to do- ločene posode ali prostore. Še enkrat apeliram na vas, da imate do našega okolja pravilen in strpen odnos, v nasprotnem primera pa bomo prisiljeni uporabiti vse instrumente pregona, da takšen odnos do narave zatremo! Vladislav Deriič - župan Kakovost vin iz leta v leto narašča Krško - S povorko konjskih vpreg skozi Krško in Leskovec, svečano podelitvijo priznanj najbolje ocenjenih vin in vinogradniškim plesom se je v Krškem zaključil letošnji tradicionalni, že peti praznik vina “Sremič 2001”. Zaključne prireditve v veliki dvorani Kulturnega doma Krško se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But. V Krškem je bilo v času letošnjega praznika bizeljsko - sremiških vin, ki sta ga v sodelovanju organizi- liko ljubiteljev in poznavalcev vin. Med zanimivejšimi prireditvami sta bila večer rdečih in večer belih vin. Branko Janc in načelnik Upravne enote Krško Anton Podgoršek. V uvodu je vse prisotne pozdravil predsednik Društva vinogradnikov Sremič Matjaž Jenšterle in izrazil zadovoljstvo, da se vsako leto več vinogradnikov odloča, da svoja pridelana vina ponudijo v strokovno oceno in da se kakovost bizeljsko -sremiških vin vsako leto izboljšuje. Zbranim sta spregovorila tudi župan občine Krško Franci Bogovič in slavnostni govornik minister But, ki je za dosežene uspehe čestital vsem vinogradnikom, še posebno tistim s prejetimi najvišjimi ocenami, kar po njegovih besedah dokazuje, da v Sloveniji pridelujemo kakovostna oz. vrhunska vina. Letos so podelili 240 priznanj, od tega 5 velikih zlatih medalj, 41 zlatih, 64 srebrnih in 70 bronastih medalj, 60 vinogradnikov pa je prejeto priznanje za kakovostna namizna oziroma deželna vina. Danilo Koritnik Župan občine Sevnica Kristijan Janc, predsednik Društva vinogradnikov Sremič Matjaž Jenšterle, minister Franci But in župan občine Krško Franci Bogovič rala Društvo vinogradnikov Sremič in Kmetijska svetovalna služba Krško, nadvse zanimivo, saj so organizatorji k sodelovanju uspeli pritegniti več kot sto vinogradnikov ter ve- Svečane podelitve priznanj v Kultumema domu Krško so se udeležili tudi minister za kmetijstvo mag. Franci But, župana Kristjan Janc in Franci Bogovič, poslanec Šampion letošnje prireditve je Sauvignon-ledeno vino, let. 99, pridelovalec KZ Krško; šampion rednih trgatev belih sort je Sauvignon, let. 2000, pridelovalec Andrej Fabjančič, Brestanica; šampion rednih trgatev rdečih vin je Modra frankinja, let. 2000, pridelovalec KZ Krško. Prvaki sort so: Žametna črnina - Edi Šoba, Cviček - družina Prah, Bizeljsko rdeče - Janko Matjašič, Sremičan rdeči - Slavko Planinc, Modra Frankinja - KZ Krško, Bizeljčan beli - Marjan Sumrak, Sremičan beli - KZ Krško, Beli pinot - Vinogradništvo Petan, Renski rizling -Martina Matjašič, Laški rizling - Darko Avšič, Rumeni muškat - Vinska klet Andrej Molan, Kemer - Matjaž Jenšterle, Chardonnay- pridelovalca Omerzu - Sušin, Sauvignon - Andrej Fabjančič, Traminec (izbor) - Vinogradništvo Petan, Kemer (jagodni izbor '99) - Matjaž Jenšterle, Chardonnay (suhi jagodni izbor) - Matjaž Jenšterle, Laški rizling (jagodni izbor) - družina Kunej in Sauvignon (ledeno vino '99) - KZ Krško. Skupno je bilo oddanih 263 vzorcev vin. Ob salamiadi še poticariada Šentjanž - Poticariada v Šentjanžu na Dolenjskem je nastala z namenom, da razbije mit o salamiadi v Sevnici, na kateri smejo sodelovati zgolj in samo moški. Da bi se odkupili, so v Repovževo gostilno povabili tudi ženske. In ker ženske nikoli ne pridejo praznih rok, naj s seboj prinesejo domačo potico. Tako se je lansko leto rodila prva poticariada, ne le v Šentjanžu temveč nasploh v Sloveniji. Na letošnji je sodelovalo 16 potic; po večini so bile orehove, kar je tudi najbolj zaželeno, družbo pa so jim delale še jabolčne, ajdove, skutine in rozinove. Najboljšo, orehovo seveda, je umesila Majda Borštnar iz Krmelja, ki pravi, da je skrivnost dobre potice v veselju do peke. “Če Ocenjevalna komisija pod vostvom predsednice Helene Mrzlikar (druga z desne), ki je ocenjevala potice. Komisija, ki je ocenjevala salame. imaš veselje, imaš tudi uspeh,” pojasnjuje Majda, konfekcionarka v Lisci, ki potice peče ob praznikih in kar tako. Med 59 salamami, ki so jih prinesli salamatji iz Posavja, z Dolenjske in celo iz Prlekije, pa se je najbolje odrezal Jože Železnik z Vrha nad Boštanjem. “Če hočeš izdelati dobro salamo, moraš biti pazljiv že od vsega začetka,” pravi Jože. "Pomembna je priprava mesa, mešanje in sušenje.” Svojim salamam je ob svinjskem mesu dodal še divjačinsko, saj ima doma v oborih jelene damjake. “K dobrim salamam sev poda še dober cviček,” dodaja Jože Železnik, sicer predsednik Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj. N.Č.C. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Brežice Spomladanska sadnja v gozdovih Letošnja zgodnja pomlad nas je spodbudila, da smo tudi v gozdu pričeli s sadnjo nekoliko prej, kot običajno. Na brežiškem gozdnogospodarskem območju smo lastnikom gozdov že pred dvema tednoma razdelili približno 43.000 sadik listavcev in iglavcev, med njimi največ gorskega javorja, velikega jesena, divje češnje in smreke. Že nekaj let ni več smreka edina drevesna vrsta za sadnjo v gozdu, saj zagotavljamo petnajst do dvajset različnih drevesnih vrst. Gozdarji Zavoda za gozdove že jeseni pripravljamo gozdnogojitvene načrte za prihodnje leto, tudi za sadnjo v gozdovih. Običajno je, da se že v tem času gozdar in lastnik dogovorita: kje, katere sadike in koliko sadik bomo načrtovali. Površina, potrebna za sadnjo, mora biti opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu. Pred naročilom sadik v začetku marca je bilo potrebno še enkrat preveriti, ali so površine v gozdu primerno pripravljene. Nato smo iz območne enote Zavoda za gozdove naročili sadike v drevesnici. Sadike lastniki ob dogovorjenem času prevzamejo na krajevni enoti. Zvezane so v šopih, korenine pa zaščitene z vrečami. Za uspeh sadnje je zelo pomembna pravilna manipulacija sadik od izkopa do sadnje. To pa je dolga pot. V drevesnici že pozno pozimi v ugodnih vremenskih razmerah izkopavajo sadike in jih hranijo v zasipih ali hladilnici. Lastniki naj tudi po prevzemu sadik z njimi ravnajo previdno - šope je potrebno razvezati in sadike zakopati na senčno in vlažno mesto ter jih seveda čimprej posaditi. Sadike za zasebne gozdove so plačane iz državnega proračuna. Namenjene so izključno obnovi gozdov na tistih površinah, kjer naravna obnova ni možna. Veliko lastnikov si želi na ta način pridobiti tudi sadike za sadnjo na zaraščajočih kmetijskih površinah. V takih primerih nismo gozdarji tisti, ki bi lahko zagotovili sadike, ampak si jih morajo lastniki kupiti sami. Vendar naj opozorimo, da je pogozdovanje negozdnih zemljišč v gozdu z zakonom prepovedano (18. člen Zakona o gozdovih). V gozdarske pisarne je v času, ko se začne prebujati narava, veliko telefonskih klicev. Vendar je v tem času prepozno šele pričeti razmišljati o sadnji v gozdu. Delo v gozdu je dolgoročno, zato tudi na sadnjo pomislimo pravočasno - najkasneje jeseni za prihodnje leto. Mojca Bogovič, univ.dipl.ing.gozd. kulinarika Velikonočna pita Testo: 25 dag moke, 'h žličke soli, 18 dag mrzlega, na koščke narezanega surovega masla, 3A del kisle smetane, Vi žlice belega vinskega kisa. Nadev: l/i l mleka, ščepec soli, 12,5 dag pšeničnega zdroba, 5 dag mrzlega, na koščke narezanega surovega masla, 3 do 4 rumenjake, 12,5 dag sladkorja, lupina 1 neškropljene limone, 12,5 dag olupljenih in zmletih mandljevih jedrc, 5 dag rozin, 1 del sladke smetane, 3 do 4 beljake. Poleg tega še: moka za delovno površino, maščoba za model, 3 do 4 žlice brusnične marmelade', 1 rumenjak, sladkor v prahu za posipanje. Vse sestavine za testo gladko umesimo, oblikujemo v kroglo in damo za 1 uro na hladno. Potem na pomokani delovni površini testo razvaljamo v debelino 2 mm. Rahlo namaščen tortni model s premerom 26 cm obložimo s testom tako, da povsod sega čez rob. Naredimo lep rob, odvečno testo pa obrežemo. Model s testom damo na hladno. Za nadev zavremo posoljeno mleko in med nenehnim mešanjem počasi vsujemo vanj zdrob. Na majhnem ognju kuhamo približno 3 minute. Potem postopoma dodajamo surovo maslo. Gladko zdrobovo kašo ohladimo. Rumenjake in 10 dag sladkorja penasto umešamo. Primešamo ohlajeno zdrobovo kašo, drobno naribano limonino lupino, mandlje, prebrane, oprane in osušene rozine ter smetano. Beljake stepemo v trd sneg, vtepemo vanj preostali sladkor in sneg rahlo primešamo nadevu. Dno testa večkrat prebodemo z vilicami in namažemo z marmelado. Na to porazdelimo nadev in ga poravnamo. Model damo na najnižjo poličko v pečico, ki smo jo segreli na 200°C. Pečemo 45 do 50 minut. Pečeno pito ohladimo. Medtem ostanke testa razvaljamo in iz njih izrežemo majhne zajčke ali pa poljubne drugačne oblike. Testo pomažemo z raztepenim rumenjakom in zložimo na pekač. Pečemo jih približno 10 minut v pečici, ki smo jo segreli na 200 stopinj. Pito okrasimo s pečenimi zajčki in potresemo s sladkorjem v prahu. Iz navedenih sestavin dobimo 12 koščkov. Sladica je najboljša, ko je popolnoma sveža. Če jo pokrijemo in hranimo na hladnem, se drži približno dva dni. Pozor, steklina! Posavje - Medtem ko v lanskem letu v sevniški občini ni bilo zabeleženega niti enega primera stekline, je v letošnjem letu prišlo do večjega izbruha bolezni. Prvo obolelo žival so evidentirali januarja, danes govorijo o enajstih primerih; gre za sedem lisic, tri pse in eno kuno. Najbolj opozorilen primer so obravnavali v Lončarjevem Dolu pri Sevnici, kjer so zaradi necepljenega psa, obolelega za steklino, morali preventivno cepiti šest ljudi. Drugi primer je s Planinske ceste, prav tako v Sevnici, kjer sta se pravzaprav sredi mesta spopadla pes in lisica, v stiku z njima pa je bil tudi človek, ki so ga zaradi tega morali cepiti. V Krškem pa so zabeležili le en primer, ko je - sicer cepljen pes - ugriznil otroka, sedaj pa je pes na obveznem desetdnevnem opazovanju. Pred steklino lahko živali zavarujemo le s preventivnim cepljenjem, opozarjajo veterinarji. To bo v sevniški občini potekalo v aprilu, podobno bo tudi v krški in brežiški občini, cena bo predvidoma 5.200 SIT. Zaradi razmaha stekline je nujno potrebno upoštevati nekatere ukrepe in navodila. Lastniki morajo imeti svoje pse v ogradi, zunaj dvorišča pa le na vrvici. Lovci lovskih družin iz Posavja bodo poostreno nadzirali, ali občani spoštujejo navodila, vse potepuške pse pa bodo odstranili. Nada Černič Cvetanovski Nefrodial prejel certifikat kakovosti Ljubljana - Družba DIAM iz Zreč je pod blagovno znamko Nefrodial v Sloveniji zgradila že tri dializne centre in sicer v Črnučah pri Ljubljani, v Zrečah in v Krškem. Za svoj dializni center Črnuče, ki je njihov prvi dializni center v Sloveniji, so že pridobili certifikat kakovosti ISO 9002, v naslednjih mesecih pa bo izvršena tudi presoja v Zrečah in Krškem. V treh Nefrodialovih dializnih centrih, ki so visoko standardni objekti, v katerih opravljajo najzahtevnejše zdravljenje bolnikov z boleznijo ali okvaro ledvic, so svoje storitve že kmalu po začetku obratovanja prvega centra v Črnučah ponudili v presojo mednarodni ustanovi za certifikacijo. Ta je ocenila, da zaposleni, organiziranost in izvajanje storitev v dializnem centru Črnuče zdržijo vse kriterije presoje. Certifikat kakovosti 9002 je v Črnučah direktorici Gabrijeli Molk podelil državni sekretar na Ministrstvu za zdravstvo mag. Simon Vrhunec. Molkova se je zahvalila vsem zaposlenim v centru, pa tudi tistim, ki svoje delo opravljajo v Zrečah ali v Krškem. Zadovoljna z ugotovitvijo, da v Nefrodialovih dializnih centrih vsi zaposleni resnično strokovno opravljajo svoje delo, seje za zau- panje zahvalila tudi tistim, ki so kakorkoli povezani z vsakodnevnim spremljanjem njihovih dejavnosti. Direktorica Molkova je izrazila prepričanje, da bodo presoje o kakovosti storitev v dializnih centrih Zreče in Krško, ki jih bodo v naslednjih mesecih letošnjega leta izvajali presojevalci, pozitivne, kot je bilo to v primeru dializnega centra Črnuče. D.K. Presoja kakovosti storitev bo v dializnem centru Krško opravljena do konca letošnjega leta. Krška “lepotica” še vedno sameva Krško - Ko so se pred skoraj tremi leti v Krškem pričela prva gradbena dela na lokaciji nove srednje šole in nadstandardne športne dvorane, ni nihče pričakoval, da se bo zapletlo prav na koncu. Gradnja je od vsega začetka potekala nemoteno, zato je bilo načrtovano, da bo prva generacija dijakov v novi šoli že v šolskem letu 2000 - 2001. Toda to se ni zgodilo in kot izgleda, novih prostorov ne bodo uspeli opremiti niti do začetka prihodnjega šolskega leta. Novo srednjo šolo v Krškem bi svojemu namenu morali predati že lani spomladi, vendar seje prav ob koncu hudo zataknilo. Dva razpisa za nakup in dobavo opreme sta neslavno propadla, sedaj pa na Ministrstvu za šolstvo, zna-jega. Ker se je zaradi nepredvidenih zapletov odprtje šole premaknilo za vec kot leto dni in ker nihče noče dati nobenih zagotovil, da bo objekt kmalu dokončan in predan namenu, je župan občine Krško Franci Bogovič upravičeno zaskrbljen nad neodgovornostjo pristojnih. “Zagotovili smo vse, kar smo se obvezali in kar je bilo v naši moči, da bi čim hitreje prišlo do Preselitve pouka iz Hočevarjevega trga in nekdanjega dijaškega doma v prostore nove srednje šole. Danes, ko bi se pravzaprav vse že zdavnaj moralo odvijati na Spodnjem Griču, pa še vedno ni- mamo nikakršnih zagotovil, da bosta nakup in postavitev opreme v letošnjem letu sploh realizirana. Prav tako ni jasno, kako in kdaj bodo uresničeni dogovori med lokalno skupnostjo in državo o zamenjavi oz. odkupu nekaterih prostorov za potrebe občine,” je med drugim povedal župan Bogovič. D.K. Srednja šola v Krškem je v lasti šolskega ministrstva, ki se po besedah nekaterih vede kot neodgovoren gospodar. Drugi pa že opozarjajo, da so v ozadju povsem konkretni politični interesi, kar naj bi se v kratkem času potrdilo. Pesem združuje srca Krško - Prostovoljci in prostovoljke Zveze prijateljev mladine Krško so v okviru svojega osrednjega programa Sožitje generacij, ki spremlja vsak posamezen projekt, s pesmijo in glasbo polepšali dan vsem oskrbovancem in še posebej oskrbovankam Doma starejših občanov Krško. Po besedah sekretarke ZPM Krško Vide Ban se s tem programom približujejo in spoznavajo različne generacije, od mladih Preko aktivnega prebivalstva, ki odloča in bi se moralo zavedati Pomena mlajše in starejše gene- racije, do upokojencev. Z medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo izkušenj ter spoznavanjem problemov druge strani mladi spoznavajo način življenja drugih generacij, razvijajo določene sposobnosti, organizirano preživljajo Prostovoljci ZPM Krško so iz Doma starejših občanov odšli še na Zdole, 'Jer so razveselili domačine in kjer je nastala tudi ta fotografija. prosti čas, ustvarjajo. Zveza jim s svojimi programi nudi in ustvarja pogoje za uresničevanje njihovih lastnih idej in interesov, ciljev, ki so tudi usmerjeni k povezovanju s starejšimi, k sožitju med generacijami. Programi delovanja se torej osredotočajo na spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti otrok in mladine, ki so vključeni v projekt kot oblikovalci svoje in skupne prihodnosti. Vsi ti programi in delovanje pa se v celoti nanašajo na uresničevanje določil Konvencije o otrokovih pravicah. Naj naštejemo le nekaj izmed njihovih programov: Evropa v šoli 2001, Počitnice 2001 - Skupaj na potep, Teden otroka 2001 - Naj nas slišijo in še mnogi drugi. V letošnjem letu je v okviru programa Sožitje generacij poudarek predvsem na pohodništvu, s čimer si pri Zvezi prijateljev mladine Krško prizadevajo za vzpostavitev še boljše komunikacije med generacijami, ki bi potekala v naravi. L.P. 10. otroški festival Pišece - Letošnji jubilejni deseti otroški festival si je ogledalo več kot 300 ljudi. Predstavilo seje 16 mladih pevcev razredne in predmetne stopnje. Prireditev so popestrili z odlomki video posnetkov preteklih devetih festivalov, pa tudi z nastopom mlade in vse bolj uspešne pevke Soi\je Cerjak iz Novega mesta, predstavili so se tudi plesalci domače plesne šole “Poglej me”. Občinstvo, ki je ocenjevalo nastopajoče, se je odločilo, da je na razredni stopnji najbolj prepričal Benjamin Najger s pesmijo Slepi deček, na predmetni stopnji pa je srca občinstva še enkrat osvojila Jožica Zupančič s pesmijo Ni mi žal. K.M. Priprave na izpite Brežice - Ekonomska in trgovska šola Brežice je v okviru izobraževanja odraslih v začetku aprila začela z organiziranimi pripravami na izpite v programu prekvalifikacije za poklic prodajalec. Priprave bodo potekale trikrat tedensko v popoldanskem času predvidoma do sredine maja, v program prekvalifikacije pa se lahko vključijo vsi, ki imajo končano tri ali štiriletno šolo, torej četrto ali peto stopnjo izobrazbe. Na Ekonomski in trgovski šoli Brežice pravijo, da bodo nekaj izpitov na osnovi predhodne izobrazbe tudi priznali. Konec junija pa bo sledil še zaključni izpit. L.P. Društvo Izvir nadaljuje s svojini delom Krško - Društvo Izvir je nenehno v pripravi novih aktivnosti namenjenih otrokom, saj je glavni cilj društva čim aktivneje zaposliti otroke in zapolniti njihov prosti čas, da bi ga preživeli čimbolj smiselno in polno. V društvu Izvir so preteklo leto zaključili v veselem vzdušju z novoletnim plesom. In tudi letošnje leto niso začeli nič manj aktivno, med letošnjimi zimskimi počitnicami so organizirali počitniške aktivnosti za osnovnošolske otroke in kasneje še pustno rajanje, ki se ga je proti vsem njihovim pričakovanjem udeležilo zelo veliko pustnih mask. Večer je minil v duhu preganjanja zime in zdi se, da so jo z rajanjem in plesom uspešno pregnali. Še vedno veliko pozornosti namenjajo dnevnemu centru za otroke in mladostnike, delavnicam socialnih spretnosti in Street športnim aktivnostim. Kljub njihovim željam, dobri volji in elanu pa se vsakodnevno srečujejo s prostorsko stisko, kar onemogoča boljše rezultate ter razširitev in popestritev naštetih programov. Dnevni center društva V okviru načrtov za letošnje leto se že alctivno pripravljajo na prvomajske in poletne počitnice. Kot vsako leto bodo tudi letos organizirali 5-dnevni tabor, načrtujejo pa tudi že aktivnosti za naslednje šolsko leto - jesenske počitnice, veseli december in podobno. TJ. Cepljenje - najučinkovitejša zaščita Posavje - Za tiste, ki bi se s cepljenjem želeli zaščititi pred klopnim meningitisom, pa tega še niso storili, je zdaj pravzaprav skrajni čas. Cepljenja opravljajo tudi v Brežicah in Sevnici, seveda pa ste pri tem samoplačniki. Najbolj ugodni za cepljenje so zimski meseci, ko je možnost okužbe s klopnim meningitisom najmanjša tako zaradi nizkih temperatur kot tudi zaradi s tem povezanega manj pogostega zadrževanja na prostem, v naravi. Za zaščito pred boleznijo sta potrebna vsaj dva odmerka cepiva, pri čemer naj bi med prvim in drugim cepljenjem minil mesec do treh mesecev. Osnovno cepljenje se konča šele s tretjim odmerkom cepiva, devet mesecev do enega leta po drugem cepljenju, za trajnejšo zaščito pa so potrebna še poživitvena cepljenja vsakih tri do pet let. Pomemben pa je tudi podatek, da cepivo začne delovati šele dva tedna po drugem cepljenju. V Posavju se je mogoče proti klopnemu meningoencefalitisu cepiti v Zdravstvenem domu Brežice in Zdravstvenem domu v Sevnici. Predhodno je potrebno opraviti zdravniški pregled, na podlagi katerega se naroči cepivo. Čakalna doba je minimalna, od enega do dveh dni. Cepljenje je samoplačniško, za prvi odmerek je potrebno odšteti 4500 SIT, za drugi in tretji pa po 4200 SIT. Za klopnim meningoencefalitisom zboli v Sloveniji letno od 150 do 250 ljudi. Okuženi klopi pa so predvsem v gozdovih na območju ljubljanske in gorenjske regije, pa tudi na Notranjskem in celjskem. K.M. Zaključek akcije “Moj zdravnik 2001” Brežice, Sevnica - Pretekli petek se je zaključilo glasovanje v letošnji, že peti akciji “Moj zdravnik 2001”, ki je v organizaciji revije Viva potekalo na lokalnih in komercialnih radijskih postajah ter v lokalnih časopisih. Glasovati je bilo mogoče za družinskega zdravnika, ginekologa ali pediatra. Tisti zdravnik, ki je prejel največ glasov, bo dobil laskavo priznanje “Moj zdravnik 2001”. Akcijo bodo zaključili s svečano prireditvijo na predvečer Svetovnega dneva zdravja, 6. aprila na Ljubljanskem gradu. Na Radiu Brežice je akcija potekala enajst tednov, poslušalci pa so v tem času glasovali za 47 različnih zdravnikov iz Posavja in zunaj njega. In kakšen je končni vrstni red najboljših v letošnji akciji? 1. Ksenija Žnidaršič, dr. med. (Zasebna ordinacija) - 81 glasov 2. Marija Petrič, dr. med. (ZD Brežice) - 46 glasov 3. Marjetka Blaževič, dr. med. (ZD Brežice) - 40 glasov Janja Zorko-Korinčič, dr. med. (ZD Senovo) - 40 glasov 5. Marko Lipovšek, dr. med. (Ordin. za pediatrijo) - 29 glasov , Želimir Cesarec, dr. med. (ZD Brežice) - 29 glasov Na Radiu Sevnica je v 12 oddajah glasovalo 377 poslušalcev, glasovali pa so za 20 zdravnikov. Največ glasov je že peto leto zapored dobil družinski zdravnik Božidar Groboljšek, ki se je v vseh letih Vivine akcije zavihtel med 10 najbolj priljubljenih slovenskih zdravnikov. L Božidar Groboljšek (ZD Sevnica) - 152 glasov 2. Ivana Jelovčan Senica (ZD Sevnica) - 64 glasov 3. Ana Slapšak Gorinšek (Zasebna ordinacija) - 31 glasov 4. Jurij Pesjak ml. (ZD Sevnica) - 25glasov Alenka Krenčič Zagode, ginek. (ZD Sevnica) - 25 glasov Janja Tanšek, Nada Černič Cvetanovski Spoznavanje zdravilnih zelišč Dolenjske Toplice - Pod strokovnim vodstvom mag. Jožeta Kuk-mana, naslednika patra Ašiča, bo v soboto 7. aprila v Dolenjskih Toplicah potekal seminar nabiranja, spoznavanja, sortiranja in priprave zdravilnih zelišč. Ob 9. uri bodo udeleženci izpred tamkajšnje osnovne šole odšli na bližnje travnike in gozdove spoznavat zdravilne rastline, ob tem pa bodo poučeni o njihovih učinkih ter načinih uporabe. V drugem delu bo potekala predstavitev pripravkov in spominkov iz zdravilnih rastlin, popoldanski del pa bo sklenjen s praktičnim prikazom priprave zdravilnih rastlin. Pod vodstvom mag. Kukmana se bodo udeleženci seminarja učili izdelovati mazila, tinkture ter pravilne priprave čaja, sirupov in poparkov. Dodatne informacije je mogoče dobiti na telefonski številki 07/30-66-259. S.V. rojstva v porodnišnici brežice Od 20.3. do 2.4. 2001 Dečke so rodile: Mojca Ajster iz Brezovice v Podbočju, Zojnija Hudorovac z Gorice, Milena Savine iz Sevnice, Mojca Bele s Kristan Vrha, Sonja Bratanič iz Brežic, Sandra Ogorevc iz Kapel, Hermina Švajger s Križ. in Jožica Aringer iz Artič. • Deklice so rodile: Antonija Kranjc z Vinjega Vrha, Klavdija Zalokar s Senovega, Doroteja Zidar iz Župeče vasi in Mojca Omer-zel z Zdol. stran 8 napovedi Vivi tudi v tretje uspelo Jazz večer v Loki SavaGfas, 4.4.2001 Loka pri Zidanem mostu - Člani Kulturnega društva Primož Trubar iz Loke so v tamkajšnji kulturni dvorani pripravili glasbeni jazz večer s koncertom skupine Ten Directions, ki si gaje, kot je to za Loko že običajno, ogledalo precejšnje število ljubiteljev te zvrsti glasbe. Priznani zagrebški in ljubljanski glasbeniki Miro Kadoič, Nikola Matošič, Ivan Kapec in Gašper Bertoncelj so preigravali modeme skladbe znanih svetovnih avtorjev, kot so Joe Hend-erson, Wayne Shorter, Johnv Člani skupine Ten Directions GrifRn, Clark Terry, Herb Pomeroy in še nekateri. Posebno pozornost so posvetili izraženi barvi zvoka in aranžmajem, hkrati pa so diskretno kombinirali klasične in eksotične lestvice ter v prepoznavno neobičajni instru-mentalizaciji s poudarjanjem različnih ritmičnih načinov, zbranemu občinstvu predstavili elemente in trende modernega jazza. D.K. Ljubezenski recital Brestanica - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Krško je 21. marca ob svetovnem dnevu poezije na gradu Stanka Hrastelj v ospredju, zadaj Ana Rostohar in Aleksandra Barič Rajhenburg organiziral večer pesmi z naslovom Ljubezenski recital. S svojimi ljubezenskimi pesmimi, ki sta jih tudi sami prebrali, sta se gostom v prostorih rajhenburškega gradu predstavili Ana Rostohar in Stanka Hrastelj, pesmi o ljubezni in pomladi pa je zapela Aleksandra Barič. L.P. 4. april Krško - Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ob 17.uri, Kulturni dom Podsreda - velikonočni program, odprtje razstave vezenine s Kozjanskega, ob 18.uri. Slovensko bavarska hiša 5. april Bizeljsko - promocija plesnega para Amadeje Plevel in Luke Vodlana pred nastopom na svetovnem prvenstvu v Londonu z gosti, ob 18.30, Zadružni dom Krško - koncert Pihalnega kvinteta Slowind Slovenske filharmonije, ob !7.uri, Kulturni dom; literarno glasbeni večer Pod dežnikom Kluba posavskih študentov, ob 20.uri, kavama Rondo 20. april Krško - koncert “Z lojtrco pod okence” v organizaciji radia Brežice, ob 17. in 20.uri, Kulturni dom Maribor - Mešani pevski' zbor Viva Brežice je svojo tretjo udeležbo na mariborski Naši pesmi oplemenitil še s tretjim srebrom, po besedah zborovodkinje Simone Rožman Strnad pa so bili tokrat najboljši doslej, saj so osvojili največ točk. Prav tako so eni redkih slovenskih zborov na tej prireditvi, ki so po oceni komisije napredovali, kar relativno mlademu zboru , ki bo kmalu slavil desetletnico obstoja, daje nove spodbude. Na mariborskem tekmovanju se vsaki dve leti pomerijo najboljši slovenski zbori, letos jih je bilo 24, tudi iz zamejstva. Viva pa kot edini predstavnik Posavja in širše dolenjske torej ponovno odlična. S.V. 90.leta v primorski likovni umetnosti Kostanjevica - V Lamutovem likovnem salonu so 23. marca odprli razstavo z naslovom 90. leta v primorski likovni umetnosti, na kateri se predstavljajo dve slikarki, šestnajst slikarjev in štirje kiparji, ki so se rodili na Primorskem ali pa tam prebivajo. Razstava, katere selektor je di- in oblikovanja potrebni predstavitve, rektor Obalnih galerij Piran Toni Bi- Nekateri izmed avtoijev, ki se pred-loslav, je bila na ogled že v Puli, Pi- stavljajo, so dobitniki pomembnih ranu. Trstu, Škofji Loki ter Ravnah mednarodnih ter najvišjih nacionalna Koroškem in se bo s svojimi deli nih nagrad in priznanj, kar kaže na še selila po Sloveniji in bližnji močen potencial primorskih likov-okolici. Njena avtorica Nives Mar- nih ustvarjalcev. Mama je ena sama Brežice - V počastitev mate- je napisanih nešteto nežnih in lepih rinskega dne so učenci Glasbene šo- misli, mamam je posvečeno nešteto le Brežice skupaj s profesoiji v žup- besed in pesmi”, je uvodoma iz-nijski cerkvi sv. Lovrenca (pripraviJi j>o.stavil ravnanj Primož Barkovič, Ester Jerič, Igor Sakač in Berislav Cerinski valci so bili počaščeni z dvanajstimi pa seje zahvalil izvajalcem za sveča-glasbenimi točkami mladih glasbe- no izveden koncert ter hkrati izrazil nikov na različnih instrumentih, željo, da bi se koncertna tradicija Koncertni del programa so opleme- župnije z brežiško glasbeno šolo na-nitile še misli o mami, kajti “o mami daljevala. N. Jenko S. Oh otvoritvi so goste pozdravili Toni Biloslav, Nives Marvin in direktor galerije Andrej Božič. vin pravi, da je ta razstava le en del Razstava bo v Lamutovem likov-vsega ustvarjanja v devetdesetih le- nem salonu na ogled do 22.aprila tih na Primorskem, saj bi bile tudi vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do grafike, risbe, ilustracije, fotografije 16. ure. L.P. Brežičani v Nedeliščih Artiški tamburaši ponovno odlični Murska Sobota - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je ob koncu tedna v Murski Soboti pripravil 21. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije. Kot edini predstavniki širšega posavskega prostora so se na srečanju med 14 skupinami predstavili naši Artičani, Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče. Pod vodstvom profesoija Dra-gutina Križaniča so se predstavili s Prelepa je artiška dolina, ob bogatem programu pa so nastop obogatili še s sodelovanjem z Mešanim pevskim zborom KUD Brežice, s katerim v zadnjem obdobju intenzivno sodelujejo. Revija ni bila tekmovalnega značaja, sta pa prireditev strokovno spremljala Tomaž Habe iz Ljub- ljane in Damir Zajec iz Kranja, ki bosta pripravila tako oceno revije kot posameznih nastopov. Profesor Križanič je še poudaril, daje bilo na reviji nekaj novih skupin, kar je izredno razveseljivo, prav tako pa opažajo rast kakovosti izvedb. Opozarja še, daje tam bura dobila svoje mesto v Zakonu o glasbenih šolah, čeprav v praksi vse še ni opredeljeno. S.V. ob koncu tedna Nedelišči, Hrvaška - Na povabilo KUD “Josip Vrhovski” so zbori KUD Brežice in artiški tamburaši pod vodstvom dirigentov Elizabete in Dragotina Križaniča gostovali v Nedelišču na Hrvaškem. S koncertom, ki so ga pripravili, so navdušili preko 400 poslušalcev, zbranim pa sta spregovorila tudi brežiški župan Vladislav Deržič in načelnik občine Nedelišče Rudi Zamuda. Oba sta izrazila željo po sodelovanju obeh občin tudi na gospodarskem področju. Gostitelji so s svojim dirigentom Branimirom Magdaleničem poskrbeli za mnoga prijetna presenečenja gostov iz Brežic, sicer pa bodo obisk Brežičanom vrnili letošnjo jesen. K.M. Šolarji se predstavijo Čatež - Predstavniki Lions cluba Krško so 23. marca v Hotelu Terme otvorili razstavo 13. mednarodnega likovnega natečaja lions klubov z naslovom Združeni v miru, na katerem so sodelovale OŠ Blanca, Cerklje ob Krki, Leskovec, Podbočje in Velika Dolina. Šolarji, stari od enajst do trinajst let, iz omenjenih osnovnih šol so združili moči in risali na temo miru. Na posameznih osnovnih šolah je sodelovalo več malih umetnikov, med njimi pa so razglasili najboljše. Na OŠ Blanca Simono Krošelj, na OŠ Cerklje ob Krki Katarino Cimski, z leskovške osnovne šole Danijelo Stamatovič, na OŠ Podbočje Ano Hosta ter na OŠ Velika Dolina Leo Štamberk. Vseh 22 likovnih del bo razstavljenih najprej v Sevnici, nato v Krškem in v Brežicah. Lions club Krško pa je naslednji dan tudi v Hotelu Terme priredil četrti dobrodelni ples, katerega izkupiček bodo namenili za pomoč mla-.. dim v Posavju, predvsem obnovi stare šole na Razboiju, nepreskrbljenim mladim družinam, invalidom, prizadetim v Logu pod Mangartom in drugim. L.P. Z Enkolso navdušili 5. festival stare Brežice - Na odru Prosvetnega doma se je predstavila Gledališka skupina OŠ Brežice s predstavo Enkolsa avtorice Vike Grobovšek v režiji mentorice Vere Samohod, ki je mlade igralce k vajam spodbujala od lanske jeseni. Z vztrajnostjo in smislom za igro so uspeli in so lahko upravičeno ponosni, saj so iz skrivnostne Enkolse uprizorili razigran razred, ki je ogrel občinstvo. Uvodne besede je obiskovalcem namenila učiteljica slovenskega jezika Darinka Agrež. Spomnila je, da je bil 27. marec Svetovni dan gledališča, ki ga od leta 1962 praznujejo v gledališčih po vsem svetu. NJ.S. Dramska skupina OŠ Brežice glasbe Brežice - Letos bo Posavje že petič gostilo Ramovšev festival stare glasbe. Idejni oče Klemen Ramovš meni, da ob uspešnih štirih dosedanjih koncertih in jasno začrtani viziji festivala lahko govorimo o zelo stabilnem razvoju prireditve. Lani je pod pokroviteljstvom Velike Britanije obisk zrasel za 25 odstotkov, od tega osrednjih koncertov za 15 in spremljevalnih kar za 55 odstotkov. Letošnji festival bo potekal od 14. do 28. julija, okvirni program je že oblikovan, prav tako program spremljajočih koncertov, ob ostalih prireditvah bodo potekali tudi mednarodni mojstrski tečaji, med ostalimi dogodki pa simpoziji, predstavitve knjig, okrogla miza o stari glasbi v naši državi ter tudi dan Osnovne šole Brežice. S. V. Ni tedna, ko ne bi obeležili kakšen svetovni dan. In ne samo to, svetovni dnevi so se zgostili tako močno, da jim je težko slediti. Kako bi jih potem lahko še tvorno spravili v zavest in dejanja? Nekaj marčevskih: dan žena, materinski dan, dan strpnosti, poezije, voda, gledališča. Sredino jutro prejšnji teden se mi niti sanjalo ni, da si bom na poti v Ljubljano na vlaku izvolila koncertni vagon. Mlado dekle nam je nezavedno na sedežu vztrajno koncertiralo melodijo žaganja drv oz. smrčanja z opojnimi hlapi znanega alkoholnega opija. Do cilja. Medtem sojo mimoidoči pogledovali, seji posmehovali, nekateri so se jezili in treskali z va-gonskimi vrati. Strpni smo koncert spremljali, v mislih vsak s svojo zgodbo. In z vprašanji. Jaz na primer, kje je njena mama, da se ji ne bi dogajalo to, kar se ji je - razvrednotenje. Ko je bilo posmehe težje prenašati kot nestrpnost Kaj je bilo z dekletom po ljubljanskem cilju, mi ni znano. Kot še nisem zasledila epiloga Maje, ki jo je oče potisnil v svet italijanskih modnih brvi, kjer se je pošteno opekla. Telesno in duševno. Kdo ji bo lizal duševne brazgotine? Kje je bila njena mama ves ta čas medijskega pompa? In pred vso zgodbo. Moda je umetnost, so sanje, je “gla-mour” z neznosno bedo za modnimi brvmi. Kako dalje? S priznanjem in zahvalo staršem (mamam in očetom) ter mentorjem tistih otrok, ki so s trudom ob rednih obveznostih pripravljali prireditve za materinski dan in ob svetovnem dnevu gledališča. Bile so to male, prisrčne in vrhunske povsod po domovini. Med vrhunske sodi gotovo koncert varovancev brežiške Glasbene šole in gledališka predstava Dramske skupine OŠ Brežice. Mladi virtuozi na instrumentih in osnovnošolski igralci se mirne duše lahko postavijo ob bok znanim in zvenečim imenom v svetu umetnosti. Eni imajo radi glasbo, drugi gledališče. Oboji imajo poleg nadarjenosti še srečo, da s starši in mentorji negujejo smisel za lepoto in razkošje sveta glasbe, besede in igre. Kar ne bi mogla reči za občutek izbire glasbenih vložkov na slovenskih radijskih postajah, ki razdirajo to pomlad po kavarnah in gostiščih-Že res, da so okusi različni (pa ne tako izrazito) in da je starostna lestvica obiskovalcev silno pestra (ko tudi mlajšim izbira para živčni sistem). Je sploh vmesno omeniti še GSM-e, ki se oglašajo na vse mogoče načine iz vseh kotov in por? Tudi moj! Ki ga večkrat preslišim, ker je bolj sramežljiv. Hvala bogu! Da n£ omenjam vseh tistih lastnikov GSM aparatov, ki držijo (ne držijo) volan v rokah in se medtem samozavestno pogovarjajo po “mobiču”, sekajo ovinke in drvijo po prometnih ulicah- Jutri bo nov dan. Za tolažbo. Ko bom izkoristila to pomlad. Za po; slušanje petja ptic, ki vsaka žvrgolj svojo pesem. Vse skupaj pa vselej priredijo neponovljiv koncert. Če jih kakšna pošast do takrat ne razstreli' Natja Jenko SunčiČ 1 i i i , / žf/ GLASBA intervju Dobra vila podira Tabuje Mlada in nadvse uspešna skupina TABU je na slovenskem glasbenem prizorišču uspela in osvojila poslušalce z znanim napevom skladbe “Dobra vila”. Fantje in dekle so doma v Žalcu in ustvarjajo nadvse zanimivo avtorsko glasbo. Njihova pevka pa je prav gotovo čisto nekaj posebnega in hkrati zaščitni znak skupine, brez katere TABUJA prav gotovo ne bi bilo. Pred nedavnim je pri založbi Menart izšel njihov prvenec z istoimenskim naslovom “Tabu”. Plošča se prodaja za med in fantje z dekletom imajo dela čez glavo. Za pogovor smo se dogovorili s Primožem, gonilno silo Tabuja. Skupina TABU je dobesedno "priletela” kot komet z neba naravnost v sredino našega glasbenega dogajanja in zasedla vse vrhove naših glasbenih lestvic. Kako vam je to uspelo? Pravzaprav seje vse skupaj odvijalo zelo hitro in predvsem nenačrtovano. Smo relativno mlada skupina, komaj dve leti in pol smo skupaj. In vsa ta “slava”, če temu lahko tako rečem, nas je zadela nepričakovano in pravzaprav se s tem vprašanjem sploh ne ukvaijamo. Je kot je in trudimo se delati svoje in predvsem dohre stvari. Tisto, kar nam je v prvi vrsti všeč. Ne delamo glasbe zato, da bi nas pri ustvaijanju zanimal tržni efekt Vse je prišlo spontano in zelo nas veseli, daje naša glasba všeč tako široki publiki. To je največje zadoščenje in potrditev. Ampak jaz vseeno vem, kdo vam je pomagal priti na vrh! A res? Kdo? Dobra vila prav gotovo! Ja resje, Dobra vila nam je pomagala pri tem, no, to pa je tudi naslov naše velike uspešnice, ki jo povsod najraje poslušajo. Naj še enkrat povem, da še nismo stari in glasbo delamo iz ljubezni... ...Morda iz ljubezni do deklet. Veš, včasih glasbeniki moškega spola po pravici povejo, da so se začeli z glasbo ukvarjati tudi zaradi deklet, ker dekleta dostikrat „padajo“ za glasbeniki in s tem so bili mnenja, da Via, ha! Morda tudi malo. "No, moram pa povedati, da smo vsi prej že imeli vsak svojo skupino. Nekako smo se vsi poznali med seboj in prišli na idejo, da bi začeli delati nekaj bolj zanimivega, bolj pristopnega širši publiki. In to je TABU. Pravzaprav nas je združila priredba “ON”. To skladbo smo naredili čisto na začetku. Ampak zdaj nečesa ne razumem. Potemtakem ste kar „padli“ skupaj’? Tudi tako bi temu lahko rekli. Pa vseeno je nekdo le moral biti pobudnik? No, prav! Iniciator sem jaz. Tudi vodja skupine sem. Skrbim za promocijo benda tako in drugače. Včasih se odpeljemo na intervju tudi v večji zasedbi. Največkrat pa sem jaz tisti. ki to počnem. Prej si omenil, da še niste „stari“. Kdo je zate star? Mogoče nas EMŠO res že daje, ampak sami sebi pač tako v hecu govorimo, da smo še mladi, kar nam daje energijo. Sicer pa smo v povprečju stari 26 let OOOOOOOOH! Kako ste stari! Sledil je naval smeha s končno ugotovitvijo, da pa smo vendarle vsi stari toliko, kolikor se počutimo. Ko govorimo o starosti, tukaj ne mislimo na leta, ampak na način življenja, razmišljanja, počutja. In ker razmišljamo tako, kot je „treba“, smo vsi še zelo mladi! Primož je še povedal, da se imajo fantje in dekle prav super, je pa res, da so iz dneva v dan bolj nori. Dodala sem še to, da se norost povečuje sorazmerno z leti. Strinjal se je z mano. In ker je skupina tako popularna in dobra, bo naslednje leto prav gotovo naša predstavnica na Evrosongu. pesem ni primerna za njihov festival! ......sledil je vsesplošen smeh, skoraj do solz... Pa kaj misliš, Primož, se morda organizatorji Oriona zdaj tolčejo po glavi, da jim je morda žal? Ne, po mojem ne! Po moje niti ne vedo, da smo mi tisti, in daje ta in ta komad tisti, ki ga zdaj morda z veseljem poslušajo, tisti, ki so ga nekoč sami odklonili. Kljub vzponom in padcem pa vendarle, kakšno je bilo vaše vodilo, katera glasba je tista, za katero stojite? Kdo je vaš vzornik? Mi se pravzaprav še vedno iščemo. Glede na to, da je „Tabu“ naša prva samostojna plošča, se še vedno iščemo. Prepričan pa sem, da bo ta smer, ki smo si jo izbrali in jo tudi predstavljamo, ostala še naprej. O vzornikih pa nekako težko odgovorim. Nekako smo že prerasli te najstniške ,Jcaprice“, ko ima vsak nekega vzornika in se skuša ravnati P H *s n "p- 2 % S 5 .A #0 O pa ne! Ah, kje pa. Tega nimamo v načrtu! In zakaj ne? Je to morda kaj slabega? Sploh nimamo ambicij sodelovati na takšnih festivalih s tekmovalnim značajem. Nekoč smo že poskušali, pa so nas zavrnili. Je bil to morda festival Melodije morja in sonca? Ne, sploh ne! To je bil Orion. Poslali so nam ..tolažilno pisemce", v katerem so nam napisali, da naša in obnašati kot ta in ta Niti nimamo nekih velikih glasbenih skupin, po katerih bi se ravnali oziroma bi bili naši vzomniki. Je pa neizogibno dejstvo, da smo malce pokukali v tujino in si ..pogledali" sceno dogajanja. Morda tudi v naši glasbi kdaj pa kdaj kaj odzveni „po tuje“, vendar je to nenamerno. To je le vpliv vse glasbe, ki jo pač poslušamo in jo imamo v ušesih. Pa vam vendarle stoji kdo oh strani oziroma vam je kdo le pomagal pri vsem tem vašem delu, ali ste za vse „krivi‘‘ sami? Na to pa smo izjemno ponosni, da vse kar smo do sedaj naredili, smo naredili sami. Tako od glasbe do besedil. Tildi aranžmaje delamo sami, pravzaprav vsi skupaj, na vajah, ki jih imamo vsaj dvakrat tedensko. Idejo prinese vsak sam s sabo, v glavi, potem jo zaigra, zapoje, in to je to. Več glav pač več ve. Morda bi bilo zanimivo vedeti, kako je nastala skladba Dobra vila. Ja, to me pa res zanima! Dobra vila je nastala v pičlih desetih minutah. Naša pevka Nina je začela peti ta-ra-ta-ta ta-ra-ta-ta, ta-ra-ta-ta.... in rekli smo, daje še najboljše, če ta „tekst“ tudi zares ostane kot besedilo te pesmi. In izkazalo se je, da ponavadi tisto, s čimer najmanj kom-pliciramo, izpade najboljše. Ravno ta del je tisti, ki je postal tako popularen. Na naših nastopih vsi prepevajo ta-ra-ta-ta, ta-ra-ta-ta, ta-ra-ta-ta ta. Skratka neponovljiv trenutek -zdaj in nikoli več? Tako je! Kaj pa nastopi. Tudi v naših krajih nastopate. Je teh nastopov veliko, živite morda samo od glasbe? Nastopov imamo ogromno. Res! V tem trenutku lahko rečem, da nastopamo po celi Sloveniji, včasih tudi po več dni v tednu ali pa imamo po več nastopov na dan. Večinoma se vsi ukvaijamo samo z glasbo. In rnnram mvedati še to. da se kar da živeti od lega. Ne na visoki nogi, se pada! In kot se za konec spodobi vendarle vprašanje o vaši prihodnosti? Kaj vse nameravate, da se bo še zgodilo z vami? Imamo že pripravljen material za naslednjo ploščo, za katerega je sicer še prezgodaj, da bi ga izdali. Vendar pa stvari pripravljamo in v načrtu imamo seveda tudi nekaj novih videospotov, brez katerih danes ne gre! Pa seveda do konca izpeljati veliko nastopov, ki se nam obetajo v vseh koncih in krajih naše lepe Slovenije. Primož, naj vam bo vaša pot z rožami posuta! Se vidimo naslednjič, ko boste „podrli“ nov tabu. Majda Arh-Sevšek slovenska narodna glasba Veseljak na mestu soseda Na zdravje sosed so naslovili naslov svoje kasete člani ansambla EKS. Ime ansambla je bilo torej kratko in jedrnato, takšno pa je bilo tudi njihovo delo. Ansambel je deloval dobra štiri leta in se lahko pohvali s številnimi nastopi doma in v tujijji. Največ so nastopali po domači Štajerski, v spomini Pa so jim še igranja lanske jeseni, ko so nastopili v Nemčiji, Belgiji in Franciji. Vodji ansambla ime Eks nekako ni in ni šlo v uho, zato seje, po kadrovski zamenjavi nekaterih članov, odločil tudi za novo ime.Tako se z letošnjim letom bivši ansambel Eks imenuje ansambel Veseljak, ki pa nadaljuje z glasbo, s katero želijo svojim poslušalcem kar najbolje predstaviti svoje delo. Ansambel prihaja iz Dobja pri Planini, v njem pa nastopajo Damjan Pasarič, Samo Volasko, Monika Gračner in Dolfi Volasko, ki je tudi vodja ansambla. Melodije za ansambel pišeta Damjan Pasarič in Dolfi Volasko, pomagajo pa tudi Igor Podpečan, Brane Klavžar in Bojan Zeme. Najlepše verze pišeta zanje, tako vsaj pravijo člani ansambla Vera Šolinc in Bernard Miklavc. Ansambel Veseljak igra na nastopih svoje skladbe, bogat pa imajo tudi repertoar s skladbami vseh najboljših ansamblov. V zadnjem času pripravljajo skladbe za festivale narodno zabavne glasbe, saj se nameravajo udeležiti festivalov v Vurberku,'Cerkvenjaku, Števerjanu in še kakšnega V mislih 'majo snemanje nove kasete, ki pa naj bi zagledala luč sveta še letošnje leto. Veselim Slovencem se torej pridružuje Veseljak, o katerem pa bomo še veliko slišali. S J._________ 20 let Podkrajških fantov Ansambel Podkrajški fantje prihaja iz Šaleške doline in so že vrsto let eden bolj znanih in priznanih predstavnikov narodno zabavnih zasedb z diatonično harmoniko in štiriglasnim fantovskim petjem. Podkrajški fantje v letošnjem letu praznujejo 20- letnico svojega delovanja, čeprav so mogoče v Zadnjem času bili malo manj prisoUii na narodno zabavnem področju, kar pa tte pomeni, da so tudi manj delali. V zadnjem času so tudi nekoliko spreme- kfp Vf m. v* i it o. 1 M t * 11. 9 nili zasedbo, kljub temu pa so ostali zvesti svojemu razpoznavnemu slogu, po kakršnem jih poznajo poslušalci v domačem Velenju in okolici in še marsikje drugje po Sloveniji. Podkrajški fantje so že vrsto let tudi uspešni udeleženci različnih festivalov narodno zabavne glasbe. Doslej so svoje skladbe ponesli do poslušalcev z glasbenimi projekti Pesmi pa so večno lepe, Podkrajški fantje in Ob krušni peči. Sodelujejo s priznanimi avtorji glasbe kot so Franc Žerdoner, Franc Kramar, Matej Kovačič, Franci Zeme, veliko melodij pa napiše tudi vodja ansambla Franc Vedenik. Pomembnost pripisujejo tudi besedilom, ki morajo biti po njihovem mnenju življenjska in nežna, saj se le takšna zapišejo v srca poslušalcev. Pri besedilopiscih stavijo na Ivana Malavašiča, Ivana Sivca, Brigito Kobe, pa tudi sam vodja ansambla napiše kakšnega. Z novimi vižami, ki sojih posneli za kaseto in zgoščenko z naslovom Moja dolina, želijo pokazati, da z vsakim novim izdelkom znajo in zmorejo še več, da so v zrelih življenjskih in glasbenih letih in da po delovnih dosežkih ostajajo najmanj tam, kjer so bili. Med zelo uspešnimi zasedbami slovenske narodno zabavne glasbe. S.P. lestvice RADIO/BREŽICE mm —,1 ta »»,• MM* Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec” SLOVENSKA LESTVICA 1. NE NI RES - NUŠA DERENDA 2. OSTANI TU Z MENOJ - KARMEN STAVEC 3. DOBRA VILA - TABU 4. PRIDI IN POGLEJ - ALENKA GODEC 5. SONCE V OČEH - TINKARA KOVAČ 6. ŽIVLJENJE JE - ANDRAŽ HRIBAR 7. KURJA LOJTRA - LETEČI POTEPUHI 8. LUNAPARK - KINGSTON 9. NE MISLI DA UMIRAM - MIRAN RUDAN 10. NI ČIST GREH - NUDE TUJA LESTVICA 1. I AIN’T GONNA STAND FOR IT - ERIČ CLAPTON 2. WHAT TOOK YOU SO LONG - EMMA BUNTON 3. ORIGINAL PRANKSTER - OFFSPRING 4. WHAT A FEELING - DJ BOBO & IRENE ČARA 5. LIKE FLAMES - ALANNAH MYLES 6. VRISTAO BIH CJELE NOČI - LETEČI ODRED 7. INNER SMILE - TEXAS 8. SAVE ME - HANSON 9. IT WASN’T ME - SHAGGY 10. GO BACK - JEANETTE LESTVICA DOMAČIH 5 Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE. 1. NIČ NAM NE MANJKA - Mladi prijatelji 2. SMEJ SE, LE NASMEJ SE - Jože Burnik in Kurt Gartner s prijatelji 3. HEJ, JUBILEJ - Celjski instrumentalni kvintet 4. SLOVENSKO SRCE - ansambel Grm 5. BELE PLANIKE - Podkrajški fantje KUPON ZA GLASOVANJE Glasujem za slovensko pop skladbo:_ Glasujem za tujo skladbo:__________ Glasujem za narodno zabavno skladbo:. Moj naslov:. Kupone pošljite na naslov: Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice 1-----------------------------------------------------------------------1 STU MHZ * Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 1010 * Trženje: 07/ 3731014,373 10 15 * Uredništvo: 07/ 3731020 e-mail: studiod@studiod.si glasbene zelje: gjasbene.zelje@studiod.si spletna stran: www.studiod.si ŠPORT Novi sezoni na pot Krško - Le še nekaj dni nas loči od prve otvoritvene dirke nove sezone speedwaya v SIoveniji.To bo tudi sezona novosti in vsekakor prestiža, ki se bo zgodil v mesecu oktobru, najsrečnejši pa so zaradi tega v Krškem. Tako kot povsod pa gre tudi v športu mojstrov peščenih steza karavana dalje, z znanimi imeni ali brez njih. Tako sta se v pretekli sezoni za slovo odločila še dva voznika. Mladi, ki prihajajo, pa glasno trkajo na velika vrata, tako da se za razvoj tega športa tako v Posavju, kot tudi sicer v naši domovini skorajda ne gre bati. Prva dirka nove sezone se bo zgodila 8. aprila v Ljubljani, sledila bo tradicionalna “Velikonočna dirka” v Krškem (15. april) in v tem mesecu še v Lendavi (22. april). Vse tri pa bodo dirke za naslov državnega prvaka med posamezniki. In že po lendavski preizkušnji bomo vedeli, kdo se bo letos ovenčal z naslovom državnega prvaka. Ali bo to štirikratni prvak Matej Ferjan ali bo morda uspel Izak Šantej, morda pa celo nova moč krškega AMD-ja Zlatko Krznarič, ki mu naslovi prvakov niso neznanka, lahko pa bomo tudi presenečeni. Karte naj ostanejo odprte, konec koncev pa je to tudi čar športa. Namreč, če smo uvodoma zapisali, da se bodo zgodile spremembe, je še najbolj očitna sprememba prav tekmovanje za državno prvenstvo. Vozniki bodo letos odpeljali samo tri dirke. Takšen koledar pa je tako rekoč pisan na kožo tistim voznikom, ki redno nastopajo na številnih dirkah v tujini, veliko manj pa mladim, ki se šele vzpenjajo proti vrhu. In če pogledamo še na dogajanja v Krškem. Stadion Matije Gubca kljub manjšim zaostankom vendarle dobiva novo podobo. Pri koncu so dela na novi varnostni ograji in, kot nam je zatrdil predsednik AMD Krško Emil Ve- hovar, tudi steza bo pravočasno pripravljena. Kaj pa vozniki? Letošnja zasedba domačega kluba bo zelo zanimiva. Gonilni sili bosta vsekakor Izak Šantej - Dori, ki letos le ne bo imel vsega klubskega bremena na svojih plečih, saj se mu bo pridružil odličen voznik iz sosednje Hrvaške Zlatko Krznarič, ki ga domača publika spoštuje in je zelo priljubljen tudi zaradi svojih odličnih predstav. Ob bok izkušenima pa stopata še dva mlada Primož Klenovšek in Stanko Glavan, ki soju ljubitelji speedwaya spoznali tudi že v pretekli sezoni, njuni nastopi pa so bili zelo opazni. Peti član krške ekipe pa je povratnik Denis Štojs, ki se bo za uvod predstavil na prvih dveh dirkah. Stadion Matije Gubca bo letos organizator sedmih dirk, prav gotovo pa bo smetana vseh Grand prix challenge 18. oktobra. Čeprav je res, da je vsaka dirka na Matiji Gubca pravi spektakel, tako po zaslugi organizatorjev, kot tudi po zaslugi najzvestejših navijačev, ki so znani po vseh domačih in na mnogih tujih dirkališčih. Letošnja sezona bo dolga in pestra - naj se končno začne! Karmen Molan Sava Glas, 4.4.2001 —* — motokros ~ -____ Prilipe že čez nekaj dni! Brežice - Medtem ko se nekateri pripravljajo na začetek sezone, pa so motokrosisti že zakorakali v novo sezono. Steza na Prili-pah bo gostila voznike na državnem prvenstvu že v nedeljo. Na progi v Oseku pa so se posavski tekmovalci tudi že izkazali. Na prvi dirki državnega prvenstva v Oseku pri Lenartu so bili us* pešni motokrosisti Fun športovega Bence MX teama. V razredu do 85 ccm so nastopili štirje, med njimi trije prvič v tej kategoriji. Denis Dolinšek in Nik Rovan sta namreč lani tekmovala še med podmladkom, Boštjan Ocvirk pa seje zadnji dve leti kalil na ligaških in pokalnih dirkah. Nik Rovan je na tej dirki osvojil peto mesto, Boštjan Ocvirk je bil skupno deveti, Niko Hrstič dvanajsti, Denis Dolinšek pa štirinajsti. Naslednja dirka za državno prvenstvo bo v nedeljo, 8. aprila, na Prihpah v organizaciji AMD Brežice. Kot nam je zatrdil predsednik društva Ivan Slobšek, je steza pripravljena za veliki nedeljski dogodek, na katerem pričakujejo okoli 75 nastopajočih. Dirka na Prilipah, ki se bo začela ob 15. uri, bo štela za državno prvenstvo podmladka 1. in 2. razreda, prav tako pa tudi za člane v razredih 85 ccm, 125 ccm in open. Barve domačega kluba bosta branila člana, in sicer Primož Jazbar v razredu 125 ccm in Marko Krošelj v razredu 85 ccm. Že v soboto bodo od 15. ure dalje na Prilipah potekali treningi, prav tako pa v nedeljo od 10. ure dalje. Sicer pa bodo tako kot doslej za varnost in organizacijo obiskovalcev skrbeli redarji, katerih navodila je potrebno upoštevati. Karmen Molan strelstvo Prehodni pokal v Cerklje Globoko - Tretje nagrade Strelskega društva Rudar Globoko se je skupno udeležilo 43 posameznikov in 13 ekip lovskih družin in strelskih društev. Ekipno je bila najuspešnejša Lovska družina Cerklje, ki je prejela tudi prehodni spominski pokal Jožeta Strgarja. Drugo mesto je osvojila ekipa Lovske družine Globoko, tretje pa Strelsko društvo Rudar Globoko. rokomet ‘Tekma za infarkt!” Dobova - S temi besedami je srečanje 16. kroga 1.A SRL med domačo Dobovo in gostujočim Avtomikulič Rudariem. ocenil direktor RK Dobova Bogomir Dobršek. Z njegovo oceno pa so se mnogi še kako strinjali. Tekma je imela za obe ekipi velik pomen, za domačo ekipo boj za obstanek, gostje pa so imeli željo preko Dobove priti še bližje zastavljenim ciljem. Prvi polčas so bili gostje dokaj nemočni proti domači ekipi, v tem delu srečanja niso niti za trenutek uspeli povesti, domači pa so po nekaj napakah na koncu prvega dela vodili za gol (14:13). V začetku drugega polčasa so Rudarji zaigrali bolj zbrano in začeli so polniti domačo mrežo, največjo razliko pa so si priigrali do 53. minute (20:26). Domači pa so se vendarle dovolj zbrali, da so gledalce navdušili in da se ni zgodil poraz, tako kot so mnogi že pričakovali, zadnje sekunde srečanja so zadali udarec Rudarju, ki se je moral zadovoljiti z neodločenim izidom (29:29), čeprav so bili prepričani, da imajo zmago že v žepu. košarka Uspelo jim je! Krško — Košarkarjem KK Krško je v zadnjem, šestem krogu kvalifikacij za vstop v I .B SKL v domači dvorani uspelo s potrebno razli-ko zi koscv premagan gostujočo ciupo ms. rostojnaz rezultatom 94:73. Tako se Krško vrača med prvoligaše. K.M. mali nogomet Bo Sevnica prvak? Sevnica - Končal se je redni del državnega prvenstva v 1. SLMN. Sevničani so v tem delu tekmovanja kot edini predstavnik Dolenjske in Posavja zasedli odlično drugo mesto, zdaj pa jih čaka še končnica tekmovanja, kjer se bodo pomerile štiri najboljše ekipe. Tako bo KMN Sevnica že danes (sreda 4.april ob 20. uri) v domači dvorani odigrala prvo srečanje z Betonom iz Zagorja, povratna tekma pa bo v petek, 6. aprila, ob 20.uri v Zagorju. Igrajo na dve dobljen) tekmi. trap 3. pokal SZS Nova Gorica - Na olimpijskem strelišču Panovci se je zbralo 36 strelcev na tekmi III.pokala SZS. Tudi tokrat niso bile dosežene norme za SP v vseh konkurencah. V mladinski konkurenci sta zabeležila drugo mesto Janez Šekoranja, ki je bil s 115 zadetki drugi, na tretje mesto se je uvrstil klubski kolega Marko Slemenšek s 114 zadetki (oba Rudar Globoko), ki še naprej vodi v skupnem točkovanju Pokala SZS. V članski konkurenci se je Gorazd Slemenšek (Rudar Globoko) uvrstil s 95 zadetki na 10. mesto. Po končanem tekmovanju sta selektorja določila reprezentante za dvoboj s sosednjo Hrvaško, ki bo na Pragerskem. Za mladinsko A reprezentanco bosta nastopila Marko Slemenšek in Janez Šekoranja. Za B mladinsko reprezentanco pa bo nastopil Boštjan Blazinčič (vsi trije iz Strelskega kluba Rudar Globoko). r strelstvo k.___________________________ Vesna državna prvakinja Dobrovnik - Državnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem za mlajše kategorije so se zelo uspešno udeležili tudi posavski strelci. Vesna Kržan, SK Kruno Brežice, je s 358 krogi postavila nov državni rekord v streljanju z zračno pištolo med mlajšimi mladinkami, osvojila pa je tudi naslov državne prvakinje. Ekipno so bile mlajše mladinke SK Kruno Brežice druge, mlajši mladinci pa sedmi. Pri mlajših mladincih so ekipni državni prvaki postali strelci SD Leskovec, posamezno je Daniel Musar zasedel drugo mesto. r~ “- atletika ^__________________________ Sežanski maraton Sežana - Prvega sežanskega maratona se je udeležilo preko 700 tekmovalcev, med njimi tudi dva sevniška atleta. Trasa maratona je potekala preko Lipice, tekmovalci so celo prečkali državno mejo z Italijo, cilj maratona pa je bil v Sežani. Na 21 km dolgi progi je bil Rafko Drašček šesti, Robert Lenda-ro pa je bil na 8 km dolgi progi četrti. To je le del tistega, kar so gledalci v dvorani videli. Pa še nekaj besed o strelcih: za Dobovo so zadeli: Urbanč 7, Plazar 5, Voglar 5, Kranjčič 5,1. Deržič 3, S. Deržič 2 in Džapo 2. Za gostujočo ekipo, Avtomikulič Rudar, pa so bili strelci: Čop 8, Stojakovič 6, Senčar 6, Teržan 3, Dobravc 2, Privšek 2, Arlič 1 in Podbregar 1. K.M. Zadnja četrtina bi lahko bila pogubna, a domači so se vendarle dovolj zbrali in goste pošteno “naprali”. Letos so se v Globokem zbrali tekmovalci že tretjič. Med posamezniki je zmagal Drago Drobez, SK Kunšperk, drugi je bil Janez Zagode, SD Rudar, tretji pa Rudi Mlinarič, LD Zabuko-vje. Na četrtem in petem mestu sta tekmovanje končala domača tekmovalca Karl Blažinčič in Jože Zupan. K.M. Trenutno so Sevničani izpolnili začrtane cilje, zdaj pa merijo na naslov državnih prvakov, kar je po doslej prikazanem uresničljiva želja-V zadnjih petih letih so namreč že osvojili prestižni naslov najboljših v državi, dvakrat so bili vice prvaki, enkrat pa tretji. Glede na razpoložljivi kader - v svojih vrstah imajo celo dva državna reprezentanta, Danila Gučka in Mita Kosa, odlična sta tudi Boštjan Guček ter vratar Malič, pa tudi ostali domači igralci - bi bila ponovna osvojitev naslova na področju kolektivnega športa za Sevnico in njeno okolico izjemen uspeh. Ob tem pa bodo seveda potrebovali močno podporo na tribunah, zato se nadejajo čim večjega obiska navijačev tako na domačem terenu kot tudi v petek v Zagorju. KRONIKA ifan n SavaGlas, 4.4.2001 V kamionu kar 66 ilegalnih prebežnikov Obrežje, 27. 3. - Na mednarod-nem mejnem prehodu Obrežje so ^»venski obmejni organi v tovomja-^ odkrili kar 66 ilegalcev, ki jih je Izvažal hrvaški državljan. Okoli 22. J1® je na vstop tovornega terminala MMP Obrežje prispel 46-letni Hrvat 1 Volvom s polpriklopnikom. Po Policijski kontroli dokumentov je tožnik šel še urejat potrebno dokumentacijo na špedicijo, saj je imel kvor pod zalivko. Okoli 23.15 je s tovornim vozilom zapeljal do carin-kontrole. Carinik je zaslišal ropot v tovornem proštom vozila nakar so to* vozilu odprli vrata in ugotovili, da e v njegovi notranjosti nahaja 66 Notranjost vozila, Ubežnikov. v katerem se je skrivala skupina ilegalnih oseb v starosti od 18 do 40 let, in sicer 36 državljanov Kitajske, 26 državljanov Iraka ter po dva turška in iranska državljana. Vozniku tovornega vozila je bila odvzeta prostost in je bil s kazensko ovadbo priveden k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem, tuji državljani pa so bili naslednje dopoldne že vrnjeni na Hrvaško, od koder so tudi prispeli. Kot smo izvedeli na PU Krško, v zadnjem času ne beležijo prijema tako velike skupine ilegalcev, zadnji tovrstni je bil decembra 1999. Kot navaja načelnik OKC PU Krško Štefan Hren so lani pri prestopu državne meje izsledili in prijeli skupaj 1392 tujcev. Skupaj s to skupino so letos prijeli 259 ilegalnih prebežnikov. S.V. Ovaden še en carinik Krško, 29.3. - Kriminalisti krške policijske uprave so skupaj s Carinskim uradom Ljubljana odkrili več zlorab uradnega položaja ali uradnih pravic, katerih je osumljen carinik A.S. iz Carinske izpostave Obrežje. Osumljeni naj bi v sodelovanju s hrvaškimi državljani potrjeval tranzite sira s Slovaške in Češke, ki je bil navidezno namenjen v BIH, ostal pa je v Sloveniji. Na podlagi doslej zbranih podatkov naj bi carinik A.S. lanskega oktobra in novembra potrdil tri tranzite sira, pri čemer vrednost utajenih davkov, posebnih kmetijskih dajatev in carin znaša približno 30 milijonov tolarjev. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Krškem. Kot so sporočili iz PU Krško, naj bi osumljeni tudi v nasprotju s carinsko zakonodajo potrjeval zahtevke za davek na dodano vrednost. S svojim žigom naj bi tako oktobra 1999 potrdil vsaj dva zahtevka, ki sta bila izdana v trgovini z območja Bele Krajine, čeprav državljana BIH nista nikoli kupovala v omenjeni trgovini, blago pa je ostalo v Sloveniji. S potrditvijo zahtevkov naj bi, kot ugotavljajo krški kriminalisti, omogočil izplačilo davka na dodano vrednost v višini skoraj 341 tisoč tolarjev. Je članek žaljiv ? Krško - “Podgane in miši v Mencingerjevi hiši” je naslov članka, ki je pred dvema letoma izšel v lokalnem časopisu izpod Peresa osnovnošolke iz Krškega. Pisateljevi vnukinji tožita izdajatelja časopisa društvo Obzorje za 5 milijonov SIT. Prvi P&rok je bil pretekli teden na Okrožnem sodišču Krško. Takrat štirinajstletna Maruša Mavsar iz Krškega je v repor-toŽnem zapisu, opremljenem s fotografijami, lokalno javnost opo-*°rila na propadjočo hišo znane-8® slovenskega pisatelja in advo-'®ta Janeza Mencingerja. Hiša stoji v starem jedru Krškega ob tohnični šoli. Zadnjih 14 let je v elem delu frizerski salon, sicer pa v njej nihče ne živi. Z dvoriščne strani so v hišo y$topali nepovabljeni obiskovalci 'n Že tako “načetemu” objektu dojeli še svoj pečat objestnosti. Mlada avtorica je šla po sledeh pvoric s fotografom, da bi vide-kolikšna škoda se dogaja v jtokdaj mogočnem domovanju 'toužine Mencinger.V sobi v ne-toar puščene knjige in žalostno l'tonje prostora sta zgovorno pri-'®zali fotografiji, naslov pa naj bi le metaforično podčrtal apel lokalnim oblastem, naj kaj storijo za ohranitev kulturne dediščine znanega pisatelja. Na reportažo sta bili opozorjeni sedanji lastnici hiše dr.jelena Mencinger in njena sestra Ljubica. Kot je v razpravni dvorani krškega okrožnega sodišča povedala tožnica dr. Jelena, sta bili sestri zaradi naslova šokirani in razžaljeni. Doživeli sta ga kot napad na spomin deda pisatelja Mencingerja ter na dobro ime potomcev, ki so znano ime tako v Krškem kot v Ljubljani, kjer sestri živita. Dr. Jelena Mencinger je na zaslišanju sodnici Franji Novak zatrjevala, da s sestro hišo vzdržujeta po najboljših močeh in da je ta varno zaprta. Kot priča te trditve je bila pozvana najemnica frizerskega salona, ki je povedala, da se ostareli dami oglasita v Krškem enkrat mesečno. V prid toženi stranki pa je pričala referentka za kulturo v krški občinski upravi Vida Fritz. Poudarila je, da je članek razumela kot opomin lokalni skupnosti in se ob prebiranju spomnila, da je .bila Mencingerjeva hiša nezavarovana, pravzaprav odprta za “firbce” že leta 1975.Takrat je namreč občinska knjižnica pozivala občane, naj ji poklonijo knjige. Ljudje so Fritzovo opozorili, da je v Mencingerjevi hiši dosti knjig, ki jih nekateri raznašajo. Knjižničarka pa takrat ni uspela izvedeti, kdo in kje so lastniki hiše. V imenu tožene stranke je prišel na sodišče urednik Posavskega obzornika Silvester Mavsar, ki bo zaslišan na naslednji obravnavi. Tožnica dr.jelena je zatrdila, da nje in sestre ne bo, ker sta slabega zdravja. Očitno pa jo je zelo zanimalo, kaj bi o zadevi povedal Mavsar, zato ga je neuradno, četudi pred sodnico, izzvala k besedi. Silvo Mavsar je na priložnost čakal dve leti, saj na več poskusov telefonskega pogovora tožnica ni reagirala. Odložila je slušalko. Mavsar je Mencingerjevi povedal, da pravzaprav toži tistega, ki je na njeni strani. V žalostno denacionalizacijsko zgodbo, ki je pripomogla k propadanju hiše, se avtorica prispevka ni spuščala.Tisti Krčani, ki razumejo pomen ohranjanja kulturne dediščine, namreč krivdo za propadlo “nekdanjo lepotico” sredi Krškega pripisujejo občini. Branka Demovžek | jf ‘u\0 Kt * 'Odaljevanje iz prejšnje številke tkanje odvetnika in tovi razgovor Med razgovorom; najbolj temeljito opišite vaše jtoliščc, da bo odvetnik lahko od-/tol, če za vaš problem lahko ttorabi zakon v vašo korist. Če ne "^nate katerekoli besede ali iz-5*®, ki ga odvetnik uporablja med Ogovorom, ga brez oklevanja pro- pravni nasveti Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin site, da vam ga razloži. 1. Strokovnost Pozanimajte se o odvetnikovi strokovnosti: a) Ali je odvetnik specializiran za vašo vrsto problema? b) Katere korake povzame za rešitev problema? c) Koliko izkušenj ima odvetnik z reševanjem vaše vrste problema? 2. Ocena časa Poskušajte dobiti oceno časa: a) Ali je odvetnik takoj na razpolago? b) Katere korake povzame za rešitev problema? c) Približno koliko časa bo trajal posamezni korak? e) Približno koliko časa bo trajala celotna zahteva? 3. Ocena stroškov Poskušajte dobiti oceno stroškov: a) Približno koliko bo stala rešitev vašega problema (vključno s stroški odvetnika in ostalimi stroški)? b) če bo šla vaša zadeva na sodišče, kakšna je možnost za vaš uspeh ali boste morali plač ati sodne in odvetniške stroške zase in za vaše nasprotnike. c) Kdaj bo prišel račun? (Na koncu zadeve ali periodično tekom postopka) d) Kako odvetnik računa? Ali računa pavšalno ali po uri? e) Ali odvetnik računa vse telefonske pogovore? 9. Ostali problemi Včasih je rešitev pravnega problema enostavna in nezapletena. Vendar pa večina zadev vsebuje nekaj negotovosti tako pri dokazovanju dejstev kot pri dokazovanju in uporabi zakona. Zato boste verjetno odvetniku postavili vprašanja kot: a) Katere so potencialne težave v vaši zadevi? Ali obstaja zakonska podlaga za rešitev v vašo korist? b) Ali je dovolj dokazov, ki upravičujejo tožbo? c) Ali obstajajo drugi pristopi za rešitev vaših problemov kot npr. poravnava izven sodišča ali vključitev socialne službe? IV. Potem ko ste izbrali odvetnika; 1. Bodite na tekočem, kako vaša zadeva napreduje. 2. Bodite v kontaktu z odvetnikom. 3. Prosite za kopijo vseh dokumentov in korespondence v zvezi z vašo zadevo ter imejte za to svoj fascikel. 4. Prosite, da vas obveščajo o stroških vaše zadeve. Ob tako skrbni pripravi za obisk k odvetniku, se boste rešili marsikatere skrbi in jeze in si prihranili tudi presenečenja pred odvetniškimi stroški. Skratka vedeli boste pri čem ste. Delo sodišča v letu 2000 uspešno Krško - Okrožno sodišče v Krškem je imelo v lanskem letu ponovno povečan pripad nujnih pripornih zadev, kar je zahtevalo posebno razporeditev pripada zadev in ustrezen pristop k delu, kljub temu pa so delo po besedah predsednice Dušanke VVeiss ocenili kot uspešno v vseh pogledih. V letu 2000 so sodniki rešili več kot 4000 zadev, kar je za dobrih enajst odstotkov več kot v prejšnjem letu. Nerešenih zadev je bilo 1080, kar je za deset odstotkov več kot v letu 1999. Razlogi za takšno povečanje števila nerešenih zadev so zlasti v izjemnem povečanju pripada nujnih kazenskih in preiskovalnih zadev, stečajnih zadev in zadev sodnega registra. Nujnih pripornih zadev s privedbo osumljencev na sodišče je bilo 59. Med pripornimi zadevami po besedah vodje kazenskega oddelka Miloša Medveda izstopajo tista kazniva dejanja, ki so povezana z bližino meje. Zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo je pripadlo 24 pripornih zadev, z bližino državne meje pa so povezana še kazniva dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem (9 zadev), neupravičene proizvodnje in prometa z mamili (8 zadev) ter kaznivo dejanje ponarejanja listin (8 zadev). Povečalo seje tudi število kaznivih dejanj spolnega nasilja. Vodja pravdnega in gospodarskega oddelka Ivana Trajkovič je poudarila, da so na njihovem oddelku v lanskem letu zabeležili upad gospodarsko pravdnih zadev, največ pa je bilo odškodninskih tožb. Na zadnji dan v letu 2000 je bilo na sodišču od skupno 1080 nerešenih zadev 279 zadev tistih, ki predstavljajo sodni zaostanek, kar pa po besedah predsednice sodišča ni problematičen podatek. Večji problem se po njenih besedah trenutno kaže na finančnem področju, saj je vprašljivo delovanje sodišča na podlagi začasnega financiranja. Lidija Petrišič “Poskus umora” še vedno brez epiloga Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem se je minuli petek nadaljevala obravnava za poskus umora, v katerem je bil lani v Krškem ranjen Darko Božičnik. V tokratnem zaslišanju prič se zgodba še bolj zapleta; tisti, ki naj bi streljal, po zadnjem pričevanju, naj ne bi bil v Posavju. Franci Arh je osumljen poskusa umora in je v priporu, Marjan Omer-zel pa je osumljen pomoči pri poskusu umora in se zagovaija s prostosti. Branita se z molkom. Na tokratnem nadaljevanju razprave je potekalo zaslišanje prič. Zaslišana je bila uslužbenka PUK, ki je povzela policijski zapisnik z enega od zaslišanj po dogodku, na mestu prič pa sta bili med ostalimi tudi dve prijateljici omenjene Hojice, ki sta se pogosto z njimi družili, torej znanki tako Arha, Omrzela kot Božičnika. Pred tremi tedni na pričetku obravnave ni bilo žrtve - Darka Božičnika. tega so na tokratno obravnavo privedli. Na zaslišanju je deloval zmedeno in živčno, sodniku in zagovornikoma obtožencev je oporekal in na večkratna opozorila sodnika vztrajal pri svojih sočnih komentaijih. Šlo je tako daleč, da ga je sodnik Miloš Medved opozoril, da ga bo kaznoval, če se ne bo spodobno obnašal. V svojem zagovoru je Božičnik povedal, da mu je Arh že pred nekaj leti, ko sta bila istočasno skupaj v priporu, kjer sta se tudi spoznala, večkrat grozil. Prav tako opozarja, daje ogrožen in da se boji za svoje življenje, zato se skriva celo v tujini. Preobrat je povzročilo pričanje Arhovega znanca Asiča, ki trdi, da sta z Arhom na večer, ko naj bi se zgodilo domnevno kaznivo dejanje, bila na poti v Ljubljano, in pri Novem mestu naj bi ju ustavila tamkajšnja policija Poudaril je, daje bil nekaj dni po streljanju aretiran v Sevnici in je policistom to tudi povedal, vendar mož v uniformi po njegovih besedah to takrat ni zanimalo. Obravnava seje nadaljevala z zaslišanjem izvedencev, sodba pa očitno še kmalu ne bo izrečena. S.V. 113 - 113 - 113 - 113 Od 21. marca do 2. aprila Na PU Krško beležijo 29 prometnih nesreč. Pri delu se je smrtno ponesrečil 46-letni I.V. iz okolice Pišec, v Sotelskem pa je vlak povozil neznanca, katerega identiteta še ni znana. V tem času so na meji zavrnili vstop 19 tujcem s ponarejenimi listinami, pri ilegalnem prestopu državne meje pa so izsledili 103 tujce. Na železniškem prehodu v Dobovi so državljanu Nemčije zasegli 6 ročnih bomb, na Obrežju pa pri Postonjčanu na avtobusu približno 4,5 kg canabisa. 112 - 112 - 112 - 112 Na Regijskem centru za obveščanje Uprave za obrambo Krško beležijo 35 klicev za nujno medicinsko pomoč in 24 za pomoč dežurnega veterinarja. Prav tako so prejeli 8 klicev za odstranitev kadavra ter 4 za povoženo divjad. PGE Krško je gasila požar na delovnem stroju v tovarni Vipap Krško ter goreče smeti na Narplju in pomagala pri prometnih nesrečah. Še nekajkrat so gasilci posredovali pri travniških in gozdnih požarih. horoskop OVEN Kaže, da imate z vsakim dnem več energije, zato boste z lahkoto uresničili celo več, kot ste si zadali. Zelo pomembno je, da se skušate osvoboditi zamer in notranjih konfliktov, ki so posledica čustvenih izkušenj iz preteklosti. BIK Čeprav je vaš položaj navzven trden in stahilen, gojite v sebi številne dvome in se ne morete zares sprostiti. Vaše počutje bo odvisno predvsem od tega ali se boste lahko otresli nelagodja in občutkov slabe vesti, kadar se skušate postaviti zase. DVOJČKA Podvomili ste v pravilnost lastnih pogledov, zato bi bilo prav, da stopite korak nazaj in vnovič premislite o tem, kar vas bega. V stvareh, ki zadevajo etična vprašanja se boste morali zanesti nase in se samostojno opredeljevati. RAK Predvsem na poslovnem in ustvaijalnem področju je pred vami daljše obdobje prilagajanja razmeram, ki zahtevajo, da sprejmete nase veliko odgovornost Ce ste v zvezi s tem še vedno neodločni in se bojite, da ne boste zmogli uresničiti pričakovanj drugih, si vzemite čas in skušajte utrjevati samozavest. LEV V obdobju, kije pred vami, se boste počutili občutno bolje kot v bližnji preteklosti. V čustvenih odnosih si lahko obetate priliv novih strasti in poglabljanje navezanosti. Na poslovnem področju boste po daljšem obdobju spet začeli načrtovati bolj ambiciozne podvige. DEVICA Srečujete se z dvojnimi merili, ki bi lahko predvsem v čustvenih odnosih pripeljala do kihanja zaupanja Priporočljivo bi bilo, če bi svoje ambicije v tem obdobju omejili na tisto, kar je dosegljivo in realno. Preveč drzni poskusi prekoračitve omejitev bi utegnili ogroziti vaše notranje ravnovesje in morda tudi zdravje. TEHTNICA V partnerskih odnosih, pa tudi v komunikaciji z ljudmi, s katerimi poslovno sodelujete, prihaja do nenadnih kriz, ki jim sledijo prav tako nepričakovani trenutki otoplitve. Glede notranje resničnosti odnosov ne bi smeli zavzemati stališč, povezanih s poenostavljenimi ugotovitvami, da smo ljudje pač drug drugemu tuji. ŠKORPIJON Brez posebnih naporov boste dosegli to, kar želite. Skušajte biti še naprej zvesti sebi, saj se razmere spreminjajo, čeprav se spremembe morda še niso pokazale na površju. Posvetite se tudi sebi in se ukvaijajte s stvarmi, ki so vam v veselje. STRELEC Trenutno ste nagnjeni k pretiranemu obremenjevanju z malenkostmi, zato se morate potruditi, da boste razširjali svoje poglede. Ne bi smeli razsojati zgolj na osnovi instinktov, zato si morate vzeti čas in se poglobiti v izkušnje, ki ste jih pridobili doslej. KOZOROG V prihajajočem obdobju boste precej skrivnostni glede poslovnih načrtov in namenov, saj se vam zdijo okoliščine preveč zapletene, da bi lahko tvegali in javno razodeli, za kaj se zavzemate. Ne glede na razmere, v katerih delujete, bi morali vseeno poiskati v sebi vzvode, na osnovi katerih bi se lahko sprostili. VODNAR Obetajo se vam lepi trenutki, ki se jim lahko brez zadržkov prepustite. Ker imate občutek, da vam primanjkuje časa za vse, kar bi morali narediti, lahko oblikujete načrt, po katerem boste namenili prednost tistemu, kar je za vas resnično pomembno. RIBI Z osredotočenjem volje na tisto, za kar vam gre, bi lahko zdaj dosegli tako rekoč vse, vendar pa vam to morda le ne bi prineslo trajnejšega in globljega zadovoljstva. Potrebujete duhovno bližino in razumevanje, vendar ste obenem premalo sproščeni, da bi se brez zadržkov in strahov odpirali moda Slog. Zelo dobra tema za to pomlad oziroma poletje. In sicer zato, ker bo to modno sezono veliko slogov. Za vsakega nekaj. Lahko boste v safari -army look-u, torej v olivnih in zelenih barvah, ali v Madonna look-u, to je ti. punk look. Ali pa v jeansu, v črnem, v čmo-belem, v cvetju, v usnju,... Veliko ljudi se ravna po modi, torej spreminjajo slog z modo. Tako kot moda narekuje, tako se oblačijo. Nekateri imajo že vrsto let svoj ustaljen slog, ki ga ne spreminjajo. Ali je to športni ali elegantni, lahko tudi nekaj mešanega, ali ti. šlampasti look, hipie look... Včasih pa si vsak zaželi spremembo. Torej drug slog. Samo velikokrat si ne upa, tudi ne ve, kateri slog oziroma kakšno spremembo. Mislim, da je zelo težko preiti na popolnoma drugačen izgled. Torej, če ste do zdaj bili zelo športni, naenkrat pa želite biti elegantni. To je že v človeku, zato do takšnih sprememb pride redko kdaj, razen če gre za službeno “prisilo”. Je pa veliko bolj enostavno, če spreminjamo slog samo v “oblačilih” . Če ste bili do zdaj zelo elegantni, zakaj si ne bi nadeli kakšne ozke hlače in malo bolj opazno majico. Sprememba bo očitna, ne pa šokantna. Če ste do zdaj bili vedno v črnini in bi za spremembo bili bolj barvni, če bi se kdaj odločili za jeans, pa kdaj za usnje, kdaj pa kdaj pa tudi za kaj bolj oprijetega in manj prikritega. Tako kot včasih spremenimo pričesko ali ličila, moramo tudi slog. K svojemu slogu lahko vedno dodajamo modne smernice. Ljudje se bojimo sprememb, jih pa včasih tudi potrebujemo. Zato spremenite kdaj pa kdaj svoj slog ali pa vsaj barvo, kroj ali material. Dobro vam bo delo. Če niste prepričani, kaj bi spremenili, se samo vprašajte, kakšni ste in kdo ste. Vsaka oseba ima svoj karakter. Kdor najde k temu podoben slog, ne more zgrešiti. Precej divji ljudje morajo imeti divji slog, to so lahko punk look, hot pans,.. Mimi ljudje bi morali imeti miren slog, torej kakšen army - safari look, eleganco, cvetje,... Ker pa včasih spreminjamo svojo voljo, moramo tudi oblačila. Lea Šinko Štraus nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo: I. nagrada -majica revije GEA Boris Županec, N.H.M. 16, 8290 Sevnica GEA” 2. nagrada - ura - budilka revije PIL PLUS Milena Deržanič, Pot na Brod 2, 1433 Radeče 3. nagrada - družabna igra “Človek ne jezi se” Janez Vogrin, Laze 4, 8261 Jesenice na Dolenjskem Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ŠAKAL, ALEŠI, METAN, OMO, ETANOL, ANAPEST, NARA, NEMIRKA, ILIR, AGO-RA, TT, SS, HARITE, OSE, OC, TOLERANCE, RIU, ISRAELS, EJEKTOR, LAOS, TABLETA, ESRA. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 13.4.2001, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, r pripisom "Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! SAVAGLAS VOJAŠKA PREDAJA NAGROBNI NAPIS JUTRANJA PADAVINA OČE ZEMELJSKI POLDNEVNIK IVAN KRILOV VOJAŠKA STRAŽNICA NA -MEJI NAJVIŠJA GORA TURČIJE tZDELK! IZ ŽGANE GLINE LEKARNAR NOTAR. DRŽAVNI URADNIK IGRALKA RINA OSKAR CIGOJ MiTOL. LETALEC PETERO MOJZES. KNJIG TANTAL MOČVIRSKO RASTLINJE NEVESTA 'LRALIŠS' PRI TOKIU LUDVIK TOPLAK SESTAVIL BOJAN MACUR ZELJE, DOKLER RASTE ŽENSKO IME STAR. ISIMNAST, CERAR DEL , DIRKE STANK) IN .... morski rak PUSAR JERIČ NAPRAVA ZA SNEMANJE FILMOV MČU1IČ' ■J MOŠEJI KRAJ NA KOROŠKEM STRIC BLAGAJNE V VELEBLAGOVNICAH PROPA-. GIRANJE OTSLM' HALJA GlASAN. oglašanji JELENOV VODNI HLAPI IRIDIJ pOIapu TELES V TEKOČINO NEURE- SNIČLJIVE SANJE ZAROTNIK PROTI KRAUU CHARLESU STANKO ARNOl ir se se HAČA- HI U( TiJRJAN in igralka K£LLY ■ mala šola računalništva -.v,... ..... .v,. Digitalna fotografija Ali še vedno želite plačevati filme in njihovo razvijanje? Ali ste še vedno pripravljeni obiskovati fotografski studio in čakati na rezultate vaših bolj ali manj us-Če pešnih fotografij? Če je vaš odgovor ne, potem je prišel čas, da si omislite digitalni fotoaparat. Dandanašnji digitalni fotoaparati zagotavljajo že kar spodobne posnetke, s katerimi ne boste več zardevali pred svojimi prijatelji, ki še vedno uporabljajo klasični aparat. Klasični fotoaparati prepuščajo svetlobo skozi objektiv na občutljiv film. Med filmom in objektivom imamo zaklop, ki prepušča določeno količino svetlobe v nekem času. Pri klasičnih fotoaparatih deluje zaklop kot zastor (lahko je sestavljen iz blaga ali pa kovinskih lamel). Upravljanje zaklopa je lahko mehansko ali pa v povezavi z elektroniko. Pri digitalnih aparatih pa to nalogo opravlja posebno tipalo, ki zajema sliko. Prvi začetki digitalne fotografije so razočarali marsikaterega navdušenca, ki je globoko segel v žep, kasneje pa bil bridko razočaran nad kvaliteto posnetkov. Danes pa se najsodobnejši (na žalost pa tudi zelo dragi) že lahko kosajo, s klasičnimi fotoaparati. Danes lahko na primer fotoreporter s pomočjo Interneta v nekaj minutah pošlje sliko v svet: lahko je to časopis, revija, televizija, Internet itd. Glavna razlika med klasično in digitalno fotografijo je v zapisovanju. Pri klasičnem fotografiranju je potrebno opraviti kar nekaj kemično zapletenih postopkov, da lahko vidimo rezultat svojega dela. Pri digitalnih aparatih teh problemov ni. Slike se hranijo na posebnih prepisljivih pomnilniš-kih medijih (karticah). Posnetek je takoj viden, če nismo zadovoljni z njim, ga lahko tudi takoj pobrišemo in ponovno fotografiramo. V tem trenutku digitalni aparati za klasičnimi zaostajajo predvsem pri povečavah, ker so omejeni z ločljivostjo tipala. Tudi izpisi takšnih posnetkov so dražji od klasičnih. Zato je prav tipalo srce vsakega digitalnega aparata. Tipala so dejansko mikročipi, sestavljeni iz za svetlobo občutljivih fotosenzo-rjev, ki svetlobo pretvarjajo v električni tok. Glaven podatek, ki ga zasledimo pri fotoaparatu, je ločljivost tipala v pikah (število elementov na tipalu). Večje kot je število pik na tipalu, večjo ločljivost (velikost) posnetkov lahko dosežemo. Trenutno so na trgu aparati z ločljivostjo do 3,4 milijona pik. Večina malo boljših aparatov nam omogoča tudi snemanje krajših video posnetkov v trajanju nekaj 10 sekund, lahko posnamemo samo zvok, posnetkom dodajamo zvok itd. Izbira digitalnega fotoaparata je zelo težka naloga, saj je ponudba na trgu izjemno velika. Cene običajnih digitalnih aparatov se gibljejo od 30.000 do 450.000 SIT. Ce želimo narediti kvalitetne posnetke, ki bi jih kasneje želeli natisniti v foto kvaliteti velikosti A4 lista, potem je potrebno izbrati aparat z ločljivostjo vsaj 2 milijona pika. Cene takšnih aparatov se gibljejo nekje od 130.000 do 200.000 SIT. Za potrebe ogledovanja slik samo na ekranu, televizijskem sprejemniku ali Internetu pa bodo zadostovali že aparati z ločljivostjo 300.000 pik in navzgor. Seveda je po končanem foto- grafiranju posnetke potrebno nekam prenesti. Običajno jih prenesemo na računalnik, kjer si jih natančno ogledamo, lahko jih tudi z različnimi programi grafi' čno popravimo (poboljšamo). Za zelo kvaliteten izpis posnetkov so na trgu dobijo posebni barvni foto tiskalniki, ki omogočajo zelo kvaliteten izpis na t.i. foto papiT Večina aparatov omogoča prikazovanje posnetkov tudi običajnih televizijskih sprejemnikih. Kaj pa tisti, ki nimajo ali no želijo imeti računalnika? Na srečo obstajajo tudi takšni tiskalniki, ki omogočajo neposredni priklop aparata na tiskalnik in takojšnjo tiskanje na papir. Lahko pa nafl> izbrane posnetke v foto studio razvijejo tudi na običajni fotografski papir. Branko Lavrenčič RS& '»S mobilna telefonija Panasonic GD52 Mlajši brat Japonski velikan zabavne elektronike Matsushita Electric Industrial, bolj poznan po svoji blagovni znamki Pansonic, je že pred letom dni izvalil na svet malčka, ki so ga ob prvi ugledani luči sveta poimenovali, tipično za Panasonicov rod, GD52. Mobilni telefon tipičnih oblik pa svojih let ne kaže in je kar krepko manjši od svojih starejših bratov, modelov GD30, 50 ali 70. In ne le to, GD52 ima še nekaj več, nekaj, s čimer se lahko pohvalijo le redki; namreč tudi - kramlja. Kaj pove? Kar hočete. In kar si izberete. Vse je pravzaprav odvisno od vas, kako in na kakšen način želite, da vas kup brezhibne elektronike, stisnjene in zbrane v teži zelo zadovoljivih devetindevetdesetih gramov, ogovori. Možnosti je našteto. Kot melodijo za dohodni klic lahko posnamete katerikoli peLsekundni zvok, edina meja med vami in aparatom je namreč vaša domišljija. Tako se bo telefon lahko oglasil s priljubljeno melodijo najljubšega “banda” ali s skrivnim snemanjem petja nadebudne sestre, ki želi na vsak način postati pevka. Sicer pa, komur se zdi takšen način zvonjenja neprimeren, lahko še vedno uporabi klasiko -eno izmed dvajsetih melodij oziroma vibracijsko opo-zaijanje, ki zmore tresti v dveh oblikah; nepretrgano ali v presledkih. Uporabniški vmesnik telefona GD52 je takšen kot smo ga pri aparatih Panasonic vajeni; pregleden in enostaven, medtem ko je dodanih več grafičnih vložkov. Novost, četudi v resnici nič kaj eksotično in posebnega občudovanja vredno, pooseblja tudi tipka P, nameščena levo pod tipko za vstop v meni, ki ponuja najhitrejši dostop do (priprave za klic) izbrane telefonske številke. Kaj je še moč najti pri novincu? Vsekakor brskalnika WAP, četudi ga iščemo z lupo, ne bomo odkrili, zato pa so v GD52 svoj prostor pod soncem dobili uraz alarmom, timer, kalkulator, pretvornik valut, vgrajeni zvočnik za pro*' toročno telefoniranje in telefonsl imenik za vnos petdesetih telefonski1 k 2 \ k ji številk. Zadovoljni? Glede na dejstvR’ I z novii11 da želijo pri Panasonicu z GD52 pokriti potrebe nižjega srednjega razreda, se zdi opremljeno*1 malčka solidna. Gregor Žvip^ Mere: 118x40,6x21,7 mm Teža: 09 gramov Stanje v pripravljenosti: do 150 Pogovorni čas: 180 minut '---------------------------------------- ®fan 13 Moja mamica Mesec marec, od katerega smo se že poslovili, je bil tudi mesec žarnic. Zato smo izbrali nekaj prispevkov učencev osnovnih šol, ki So zapisali misli o svojih mamicah. Mamica me ima rada. Pomaga mi narediti domačo nalogo. Kupila Oti je bonbone. Jaz ji pomagam. V klet grem iskat jabolka. Nabral sem šopek zvončkov. Narisal sem ji lepo risbo. Ko sem prišel iz šole, sem jo prosil, ali mi pomaga narediti nalogo. Rekla mi je, naj se grem Učit. Mamico imam rad! Boštjan Klavžar, I. r„ OŠ Blanca Moja mami Moja mami je zelo prijazna. Ponavadi me ona zjutraj zbudi, preden gre v službo. Iz službe prihiti ob petnajsti uri. Takrat hitro skuha kosilo, največkrat špinačo, ki jo imam zelo rad. Speče najboljšo rolado in kolače. Velikokrat teče do Krakovega in nazaj. Rada tudi kolesari, ^o televiziji pa najrajši gleda nadaljevanke in dnevnik. Mojo mamo imam rad. Aljoša Orač, 3.b, OŠ Savo Kladnik Sevnica Moja mami Moja mami je velikokrat dobre volje, čeprav ima veliko dela. Ima kratke svetle lase. Rada gleda televizijo. Sešila mi je kostum za maškare, vendar sem zbolel in potem na pustno rajanje sploh nisem šel. Včasih se jezi name. Najbolj sem vesel, kadar mi mami kaj kupi. Denis Ogrin, 3.b, OŠ Savo Kladnik Sevnica Nedeljski izlet Bila je nedelja,^once je prijetno grelo. Dogovorili smo se, da gre-tto na sprehod. Z nami je šel pes Reks. Kmalu smo prišli do potoka. Nabirali smo tudi zvončke. Z bratcem sva metala kamenje v vodo. Ko sva postala lačna, nama je mamica dala jabolka. Med potjo nazaj srno se igrali skrivalnice. Nekaj časa smo tudi tekli po gozdni poti. Kmalu smo utrujeni in zadovoljni prišli domov. Grega Divjak, 3.b, OŠ Savo Kladnik Sevnica Svetovni dan vode Ob izteku 22. marca - svetovnega dne vode - se je ob polnoči končalh tudi 24 ur trajajoča mednarodna internetna konferenca Agenda 2001 - Now, v kateri so na teme Oskrba z vodo, Voda in okolje ter Voda in politika razpravljali učenci, dijaki, študentje in učitelji z vsega sveta. Po internetu so se te konference, ki je bila vodena iz Frankfurta ob Maini, udeležili tudi učenci OŠ Maksa Pleteršnika Pišece. Glavno sporočilo konference je bilo “Poskrbimo za ohranjanje čistih voda”, saj je onesnaževanje le- teh velik problem, ki človeštvu iz dneva v dan bolj grozi. Učenci Oš Pišece so preko interneta svetovni lenosti sporočili klic ”Brez smeti voda zaživi!” S to mislijo so podkrepili tudi svojo vsakoletno akcijo z Lovsko zvezo Slovenije, ko v Mesecu aprilu očistijo nabrežine in struge potokov v KS Pišece. K Podobnim akcijam so pozvali tudi svoje vrstnike širom sveta. Ob svetovnem dnevu vode in bližajočem se dnevu Zemlje (22. aPril) pa vas vabimo na pot po prvi slovenski vodni učni poti Gaberni-c®, ki se začne prav v Pišecah. Novinarski krožek OŠ Pišece Za mamice Mesec marec je bil mesec praznovanj. Za naše mamice smo imeli tudi nekaj nastopov. Učenci naše male šole so se staršem predstavili ^ sredo. Učenci podaljšanega bivanja pa smo imeli kar dva nastopa. Enega v gostišču Janc na Studencu in drugega za starše. Pripravili smo programček, ki je bil namenjen vsem, ki jih imamo Ndi, predvsem pa našim mamicam, ki so v teh dneh praznovale. Vsem ^Upaj smo sporočili, da jih imamo radi. Učenci prvega, drugega, lretjega in četrtega razreda pa bodo starše še presenetili. Učenci' in učiteljice OŠ Studenec malček palček Lep pozdravček s Studenca! Pomlad je kot pisan travnik. Razprite dlan. Ujemite jo! V tem tednu so učenci planinskega krožka odšli na Šmohor. Imeli so krasno vreme, dobro voljo pa so tudi vzeli s seboj, tako da jim je bilo zelo lepo. Učenci planinskega krožka so se odpravili na Šmohor. Na šoli smo izvedli tudi matematično tekmovanje, kjer so vsi učenci, ki so tekmovali, dosegli lepe rezultate. V znanju iz vesele šole pa so se učenci pomerili v petek. In ko smo izvedeli rezultate, smo bili zelo veseli, saj sta se kar dva učenca uvrstila na državno prvenstvo. In kdo sta ta dva junaka? Učenka 3. razreda Daniela Zalokar in učenec 4. razreda Lucijan Ratajc. Čestitamo! Učenci in učiteljice OŠ Studenec Turistični podmladek V Semiču v Beli krajini seje odvijalo tekmovanje turističnega podmladka. Predstavniki naše šole so se predstavili z raziskovalno nalogo Kosec. Kosec je izvirna dobovska maska. V Semiču so si “pod-mladkarji” ogledali stare mline. Popoldan so imeli generalko, pripravili pa so tudi razstavo kosca. Tekmovalo je šest šol. Dobovčani so odnesli srebrno priznanje, najboljši pa so bili domačini. Anja Cugelj, novinarski krožek, OŠ Dobova šolar šolko Z železnimi škornji v beli svet Nekoč je živel strašen velikan in čarovnik Frka Mrka. Bil je najbolj zloben čarovnik daleč naokoli. Kralj dežele ga je nekega dne odgnal, on pa je njegovo hčerko spremenil v železni škorenj. Kralj je bil tako žalosten, daje škorenj odnesel zelo daleč. Tam gaje našla nesrečna družina. Vsi so ga poskusili obuti. Škorenj pa je bil prav samo najmlajši deklici Sanji. Mislila si je, kako lepo bi ji bilo, če bi z njim lahko letela. Potem pa je res poletela do oblakov. Zaželela si je oditi v beli svet. V trenutku je bila tam. Tam je bilo vse prekrito z belimi kristalčki. Čakali sta jo dve preizkušnji. Deklica ju je brez težav razrešila. V zameno se je njena družina lahko preselila v beli svet. Tam se je škorenj spremenil nazaj v princeso. Tako je tista družina živela lepo življenje, princesa pa se je vrnila domov. Anja Drobne, 4.c OŠ Savo Kladnik Paličnjaki Imam 30 do 40 paličnjakov. Živijo v terariju, kjer jim vsak teden menjam robidovje in jih poškropim z vodo. Ko samica izleže jajčeca, pogine. Njihova življenjska doba je 2 leti. Paličnjak ima tri pare nog. Podoben je palčki, največji pa merijo do 40 centimetrov. Ima varovalno rjavo barvo, da ga plenilci težje opazijo. Njihovi plenilci so ptice in druge živali. Nekaj paličnjakov sem podaril otrokom v skupini Evropolžev v vrtcu, kjer je tudi moja mlajša sestrica. Otrokom sem razložil, kako morajo skrbeti zanje. Upam, da je paličnjakom pri meni in v vrtcu dobro. Luka Krajnc, 3.b, OŠ Savo Kladnik Sevnica Kako je sneg dobil barvo Nekoč je bil sneg brez barve. Cvetlice so že rasle po travniku. Bile so lepe barve, takšne, kakršne si je sneg vedno želel. Stopil je k trobentici in ji rekel, naj mu da malo svoje rumene barve. Trobentica pa mu je jezno odgovorila:”Beži stran! Saj vidiš, da še sama zase nimam dovolj barve, saj letos še ni bilo dovolj sonca in je moja rumena barva prav bleda!” Sneg ni obupal. Šel je naprej in zagledal lepo vijolico. Prosil jo je, naj mu da malo svoje lepe vijolične barve. Tudi vijolica gaje odgnala in sneg seje odpravil naprej z žalostjo v srcu, saj je bil še vedno brez barve. Legel je pod grmiček in čez nekaj časa je zaslišal šumenje potoka. Sledil je šumu in prišel do potoka. Tam pa je zagledal kup zvončkov. Prosil jih je, če mu dajo malo svoje bele barve. Zvončki so zazvonili in veselo rekli:”Le vzemi, saj je imamo dovolj!” In tako je sneg dobil belo barvo. Za plačilo dovoli zvončkom, da vsako leto prvi pokukajo izpod njegove snežne odeje. Tjaša Metelko, 4.r., OŠ Studenec SavaGte, 4.4.2001 A Mamica Moja mami me zbudi, Ob rani zori jutranji. Jaz spim naprej, A mami se jezi. Mamica pokliče me, Ali ne zmeniš se za me? Mamica počakaj še. In jaz počasi Cepetam do kopalnice. A mrzlo je! Tine Divjak, 4.r., OŠ Studenec Kaj je modro? Modro je nebo, ki je brez oblačka, modra je obleka, ki jo mama kvačka, moder sem jaz, ki v knjigah tičim in cele dneve z njimi preživim. Lenart Senica, 4.C, OŠ Savo Kladnik Sevnica Kaj je denar? Kaj je denar? Preprosto, kot pravijo, denar je sveta vladar. Denar je papir, s katerim vsak dan kupuješ. Denar kot listje šumi in rada ga ima večina ljudi. Z denarjem lahko preživiš ali pa se ob knjigah učiš. Mamica Ko zjutraj me zbudiš, prijazno se smejiš, v očeh ti sonce sije, ko k sebi me pri viješ. In zame sreča je, ko mamica ob meni si, ko rada me imaš, ko mi poljubček daš. O, moja ljuba mamica, sem rada tvoja damica, me skrbno varuješ in bediš, za me prav vse ti narediš. V srčku sonček sije mi, saj sonček mamica si ti, ki si tako objela me, da nate mislim ure vse. In ko zvečer me boš pokrila, spet novo pravljico razkrila, s poljubčkom pa za lahko noč, boš sladke sanje naredila. Srček Živel je majhen srček, pa je zjutraj razbil vrček. Mami se je pritoževal in ji šopek rož podal. Mama se več ni jezila, ker je šopek rož dobila. Sandra Ogorevc, 3.r., OŠ Globoko Andraž Vene, 4.c, OŠ Savo Kladnik Sevnica Obisk pri zobozdravnici Nekega jutra sem se zbudila s hudo bolečino v ustih. Bolel me je zob. Od hudih bolečin sem atiju komaj povedala, da me boli zob. Ati mi najprej sploh ni verjel, ker še nikoli nisem imela tako hude bolečine. Odločila sva se za obisk pri zobozdravnici. Sedla sva v avto in se odpeljala v Sevnico. Komaj sem čakala, da bi bile bolečine za menoj, ker so bile že prav neznosne. Prispela sva. Ati je asistentki oddal zdravstveno izkaznico in povedal za moje bolečine. Kmalu me je poklicala, a jaz sem od presenečenja izjavila, da me sploh nič več ne boli. Zobozdravnica pa se je odločila, da moram kljub temu odpreti usta in pokazati zobe. Našla je en piškav zob in ga popravila. Ko je končala, meje naročila na kontrolo čez nekaj mesecev. Ker pa sem bila pridna, sem dobila še sličico. Ines Špan, 3.r., OŠ Blanca Imela sem srečo Bila je sončna sobota. V Ljubljani je potekalo državno prvenstvo v karateju.Čas je mineval zelo hitro, zato sem kmalu prišla na vrsto jaz. Stopila sem na borbeni prostor in lahko sem slišala, kako hitro bije moje srce.Nasprotnica me je grdo gledala in začeli sva se boriti. Sama sem se vzpodbujala in skušala premagovati strah, ki je v meni vse bolj naraščal. Po glavi so mi švigala različna vprašanja. Ozirala sem se na nestrpne gledalce in razmišljala, koliko ust kritizira moj nastop. Postajala sem občutno nemirna, saj sem začela izgubljati. Naenkrat pa sem stisnila zobe, premagala strah in trepet, ki sta vrela v meni, ter premagala nasprotnico. Sama pri sebi sem vzkliknila: ”Saj sem tretja v Sloveniji!”Bronasta medalja in močan aplavz sta mi v tistem trenutku pomenila največ na svetu. Še danes se rada spominjam tega dogodka, ki mi je prinesel naj večji dosedanji športni uspeh. Petra Robič, 6. a, novinarski krožek, OŠ Brežice OGLASI, REKLAME, OBVESTILA SavaGlas, 4.4.20* SPOŠTOVANI STARŠI PREDŠOLSKIH OTROK! VAbiMO Vas na pREdsTAviTEv programov, ki jih boMO izvAjAli v šolskEM Ietu 2001/02. PREdsiAViTEV bo V ČETRTEk, 9. ApRiU 2001, ob 17. imi v Šolski ulici 5 v BREŽicAk ObvEŠČAMO Vas, dA bo vpis V VSE pREdsTAvljENE pROCjRAME v ČASU od 9. do 21. ApRiU 2001 MEd 10. i'n 14. uro v upRAvi vrtca, v Šolski* ulici 9. DodATNE iNfoRMAdjE dobiTE po teIeIonu na ŠTEvilki 07 499 1.7 70. ipiv ^|j|j VSE 2A POUE, VRT IN DOM BOGATA PONUDBA DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV: od 6. do 8.aprila 2001 INO Brežice, Krška vas 34 b 07-49-59-233 ,07-45-96-006 SUPER UGODNE CENE IN SEJEMSKI POPUSTI! - TRAKTORJEV - KMETIJSKIH STROJEV - BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE - SEMENA, GNOJIVA, ŠKROPIVA - ORODJA ZA VRTIČKARJE - OPREMA ZA ČEBELARSTVO A čre-njou,^ fv I Ob pokopali**! v Brežicah fr L: #7 19 62 j 68Mi Ml/«3 33 W AJBLMV&AMSAISJJIS -dvoran, prostorov -poročnih, darilnih in žatnlH žopkov Pfloml fl.18 raba« S-IX mftetfn fa» praamlltl tnprlo 1-10% , darilni aU I poročni I šopek Trgovina in čevljarstvo RETELJ nudi od 3. aprila dalje zaradi prenehanja dejavnosti 20% popust na vso zalogo obutve Trgovina in čevljarstvo RETELJ Cesta prvih borcev 15 Brežice Telefon: 07/ 49 82 020 Delovai čas: od torka do potka 8*17 v soboto 8*13 Polo limuzina. Spomladanski popust! • Naj bo Polo limuzina vaša zvesta spremljevalka na počitniških popotovanjih. Uživali boste v njeni prostornosti, v veselje in zadovoljstvo pa vam bo velik in nadvse uporaben prtljažnik. Obenem je kot limuzina še izredno privlačne oblike. Za dobro voljo bo poskrbel tudi serijsko vgrajeni radio »alpha«. Vse o izjemni spomladanski ponudbi izveste pri nas. Polo limuzina * ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij___ Rada novic Brežice d.o.o.l^ Černelčeva ulica S 8250 Brežice Telefon (07)49 92 150 Telefax (07)49 92 172 ar1*" »Priporočam jo tako začetnikom, kakor tudi zahtevnejšim gojiteljem lončnic«. it več kot 500 sobnih rastlin it 550 barvnih fotografij it 22x28 cm, trda vezava it prevedena v 14 jezikov it prodanih že 1,7 mio izvodov it darilo za vsakega kupca it ugodni plačilni pogoji 24 UR BREZPLAČNI KLIC 080 II OBVESTILO STRANKAM Cenjene stranke obveščamo, da Nova KBM, agencija Krško posluje v novih prostorih na Costi krških žrtev 137 v Krškem. V agenciji Krško boste lahko opravili vse posle, ki ste jih opravljali doslej, ponujamo pa tudi nekaj novosti: O bančni avtomat, na katerem lahko dvigujete gotovino 24 ur na dan in pregledujete stanje na svojem računu, * O poseben prostor za vse tiste, ki potrebujete oseben, strokoven nasvet, O odprtje in vodenje transakcijskega računa za pravne osebe, O samostojnim podjetnikom in podjetjem je na voljo dnevno nočni trezor. Agencija Krško posluje od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro, pokličete pa lahko tudi na telefonsko številko: 07 49 22 877. jffl Veselimo se vašega obiska. www.nkbm.»l LSU Nova Kreditna banka Maribor OGLASI, REKLAME, OBVESTILA torkove bodice Poslušalko Milko iz okolice Cerkelj ob Krki zanima, kdaj bo v Cerkljah bančni avtomat Odgovarja vodja poslovalnice in koordinator prodaje storitev NLB dd Ljubljana podružnice Posavje Krško Bogo Novak: “Zaradi postavitve bankomata v Cerkljah je bil opravljen ogled možne lokacije sredi marca, vendar sta za tehnično plat odgovorna delavca iz Ljubljane lokacijo ocenila kot neprimerno. V dogovoru s predsednikom KS bomo poiskali drugo lokacijo.” Silvo iz okolice Novega mesta opozarja, da na pragu mesta nimajo urejenega vodovoda, i\jihova voda pa smrdi in ni užitna. h Komunale Novo mesto iz sektorja za razvoj in investicije odgovarja Jože Bašelj: “ Glede vodovoda Cerovci v KS Mali Slatnik lahko povem, da smo v Komunali Novo mesto v našem sek-totju na željo krajevne skupnosti že leta 1998 začeli z izdelavo lokacijske in nato tudi tehnično projektne dokumentacije. Tako smo to dokumentacijo izdelali in že avgusta 2000 dobili gradbeno dovoljenje za prvo fazo gradnje. Ta faza zajema cevovode, s katerimi bo možno del naselja že oskrbovati brez črpališča in brez vodohrana. Predračunska vrednost celotne investicije znaša 60 milijonov SIT, same prve faze pa 25. Tukaj pa seveda nastaja problem. V komunali namenskih sredstev za investicije v novogradnje ni. To pomeni, da je Pobuda in mora biti pobuda za gradnjo vodovodov na strani krajevne skupnosti, o tem smo skupnost obvestili. Sredstva se namreč lahko zbirajo v KS pa tudi v občini, in sicer iz Proračunskih sredstev za programe KS. Mesta občina Novo mesto vsako leto objavlja razpis, ta je v teku oz. je Zaključeno zbiranje prijav za letošnje leto, kolikor imam informacijo, je KS Prijavila investicijo za 4 milijone SIT. Razdelitev še ni jasna, v kolikor bodo ta sredstva in jih bo KS obogatila s svojimi sredstvi v taki višini, bo Izgradnja tega vodovoda možna.” Marija iz Brežic je opozorila na Poškodovano ograjo na starem ntostu in apelirala na občane, naj »e uničujejo zasajenih korit in gredic z rožami. Odgovor smo prejeli iz Oddelka za gospodarske javne zadeve in gospodarske dejavnosti na Občini Brežice: “ Povedati moramo, da so bila v letih 1995-1996 izvedena obnovitvena dela na objektu inundacija (vmesni del med obema mostoma Sava in Krka). Dela so se izvajala na nosilni konstrukciji, povozni površini, obnovi ograje in izvedbi javne razsvetljave. Izvedba del je potekala na osnovni projektne dokumentacije in to projekta za izvedbo del št.08/95 izdelovalca G.G.P. projekt Ljubljana d.o.o. in projekta za javno razsvetljavo št. 1/96 izdelovalca Arh d.o.o. Krško. Investitor izgradnje je bila Direkcija RS za ceste. Izvajalec del pa gradbeno podjetje Gradis Ljubljana in Elektro Celje enota Krško. Glede na vprašanje poslušalke naj povemo, da Občina Brežice kot upravl-jalec objekta redno preko-svojega vzdrževalca lokalnih cest pregleduje in vzdržuje objekt in s tem tudi ograjo na imenovanem objektu. Tudi zdajšnje poškodbe bomo odpravili oz. popravili v najkrajšem možnem času. Res pa je, da se poškodbe ograje vrstijo kar ena za drugo, kar daje videz, daje ograja slabo vzdrževana oz. da je vzdrževalec ne vzdržuje. Poškodbe pa so posledica neupoštevanja prometne signalizacije na tem delu vozišča - predvsem omejitve hitrosti in predrznosti posameznih voznikov, rezultat tega je zvita in poškodovana ograja na objektu inundacije.” Marija s Prilip je opozorila na vzdrževanje pokopališča v Artičah, sprašuje, kdo je odgovoren, ker je od urejapja žive meje vedno vse nastlano. Odgovor smo poiskali pri predsedniku Krajevne skupnosti Artiče Branku Volčanšku, ki nam je povedal, da KS skrbi za pokopališče, vendar vedno ob striženju meje pokrijejo grobove. V tem letnem času pa najbrž zaradi močnega vetra odpadejo suhe vejice na grobove, na kar pa ne morejo vplivati. Vladimir iz Brežic je opozoril na ne vzdrževanje potočnih brežin med Gabemico in Bučlenom v Brežicah, grabe niso očiščene in poplavlja Odgovarja direktor Cestnega podjetja Novo mesto enote Posavje Robert Salmič: NAROČILNICA SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek ___________________________________ *Podjetje(naziv in naslov) _______________________ ■"Davčna številka podjetja ___* ________________ ■"Zavezanec za DDV________________________________ Kraj ___________________ Ulica __________________ Datum _______________ \ Poštna št. Telefon Podpis Število izvodov _____________ Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Naročnina velja do pisnega preklica. \ ______•__________________________________________S “Zaradi omejitve financiranja rednega vzdrževanja po naročilu.Direkcije RS za ceste pri Ministrstvu za promet in zveze trenutno kot vzdrževalcu državnih cest, med katere spada tudi sporni odsek Bizeljsko -Brežice, lahko izvajamo le najnujnejša dela Za zagotovitev minimalnih pogojev prevoznosti. Vsa strojna dela pri vzdrževanju cest so do nadaljnjega omejena le na najnujnejše intervencije na cestah, med katere pa čiščenja ali poglobitev jarkov ne spada. V bodici je omenjeno, daje cestno podjetje dobilo več naročilnic s strani Krajevne skupnosti Zakot-Bukošek za ureditev cestnega jarka. Moram reči, da na Cestnem podjetju v Krški vasi prav gotovo naročilnic s krajevne skupnosti v zadnjih treh letih nismo dobili. To bi pomenilo, da bi plačnik teh del bila krajevna skupnost, v tem primem smo mi vsekakor pripravljeni takoj pristopiti k rešitvi problema, v nasprotnem pa bo potrebno počakati na odobritev Direkcije za ceste.” Odgovarja še Vodno gospodarsko podjetje Novo mesto: “V zvezi z Bučlenom oziroma Gabemico lahko rečem, da naročilnice nobene s strani kakšne krajevne skupnosti mi nismo videli. Če bi bile, bi mi sigurno to upoštevali in tisto naredili. Drugo kar pa je, je problematika na vzdrževanju nasploh kritična, ker državni proračun ni sprejet in nobenega denaija za te zadeve ni predvidenega. Imamo le 300.000 SIT na mesec v prvih treh mesecih zagotovljeno, tako da to ni praktično nič, tudi tisto, kar je bilo narejeno, ni pokrito z naročilnico.” Jože iz Starega Gradu je želel pojasnilo obračunavanja vode, ker mu ni jasno, od kod toliko dodatkov. Vodja sektorja komunala na Ko-staku Krško Srečko Planinc: “ .. .Cene osnovnih komunalnih storitev (vodarina, kanalščina in smetarina) so bile do Uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev (Ur. list št.54/2000) vseskozi pod kontrolo države, ki ni dovoljevala dviga cen nad ravnijo indeksa rasti življenjskih stroškov. Z uveljavitvijo citirane uredbe pa smo zavezanci, ki opravljamo storitve dejavnosti gospodarskih javnih služb, dolžni predlog za novo oblikovane cene posredovati Občinskemu svetu pristojne občine, ki za morebitno povišanje izda sklep. Vsakokratno spremembo cen komunalnih storitev pa pred uveljavitvijo prijavimo na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, skladno z Uredbo -o obveznih sestavinah sporočila o predhodni prijavi cen komunalnih storitev (Ur. list št. 54/ 2000). Cena pitne vode pa je načeloma sestavljena iz variabilnega dela, ki je odvisen od porabljene količine vode in tarifnega dela, odvisnega od dimenzije vodomera. Ob ceni vode, ki znaša za gospodinjstva 85,85 SIT/ m3, smo izvajalci gospodarskih javnih služb dolžni zaračunavati še 99,28 SIT/m3 v imenu države, in sicer: - vodno povračilo po določilih Uredbe o vodnih povračilih (Ur. list RS, št. 41/95), ki od meseca februarja 2001 znaša 8,20 SIT/m3, - takso za obremenjevanje voda na osnovi Uredbe o taksi za obremenjevanje vode (Ur. list RS, št. 41/95), ki za leto 2001 znaša 91,08 SIT/m3. Določila Odloka o tarifnem sistemu za obračun oskrbe z vodo iz vodovodnega sistema veljajo za vse porabnike vode, ki so priključeni na sisteme, s katerimi upravlja izvajalec gospodarske javne službe Kostak, ki je dolžan uporabnikom mesečno zaračunavati števnino in priključno moč, ne glede na porabljeno količino vode. Zbrana sredstva z obračunom števnine so namenjena vzdrževanju, umeijanju in zamenjavi vodomerov, ki smo jih skladno z Uredbo o rokih, v katerih se redno overjajo merila (Ur. list RS ŠT. 61/98), dolžni umeijati na obdobje oziroma y rokih, ki jih predpisuje uredba. Sredstva, zbrana z obračunom priključne moči, pa se porabljajo za izvajanje programov v okviru gospodarske javne službe oskrbe z vodo. Na vsako izmed zgoraj navedenih postavk pa smo dolžni obračunati 8% DDV na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost. Menimo, da trenutna cena ni previsoka, glede na cene ostalih storitev (KTV, TV, PTT itd.), saj nam ne zadošča za pokritje stroškov, ki nam jih narekujejo zahteve zakonskih obveznosti in stroški tekočega vzdrževanja. Dodatne informacije so vam na voljo na sedežu podjetja. Svetujemo pa vam, da v bodoče spremljate zadnjo stran položnice, s pomočjo katere želimo potrošnikom posredovati čim več informacij s področja dejavnosti gospodarskih javnih služb.” Milko iz Mrzlave vasi zanima, zaksy v Brežicah zdravstveni dom ali bolnišnica nimata vsaj enkrat tedensko dermatologa. Odgovarja direktor Bolnišnice Brežice Anton Zorko: “Odgovor ni enostaven in se pri tem takoj dotaknemo vprašanja preskrbljenosti občanov^ s specialističnimi dejavnostmi. Že pred nekaj desetletji je takratni inštitut za ekonomiko v zdravstvu pripravljal osnove za ti. delitev dela v zdravstvu v Sloveniji in po sprejeti delitvi dela v začetku 80. let je en dermatolog za ambulantno specialistično dejavnost bil izračunan na 120 tisoč prebivalcev. Zaradi tega v Brežicah ni bilo predvidenega dermatologa, posebej tudi zato, ker je že takrat dermatolog enkrat tedensko opravljal storitve v ZD Krško. To je bilo še v času, ko je ZD Krško organizacijsko spadal v regijo Novo mesto. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pred tremi leti pričel s standardizacijo postopkov ambulantno specialistične dejavnosti in takrat vztrajal pri enakomerni preskrbljenosti zavarovancev s temi storitvami, to pomeni, da naj bi v celotni Sloveniji prišlo na določeno število prebivalcev enako število specialistov. Tam kjer je določenih ambulantno specialističnih storitev bilo premalo, so se lahko uvedle dodatne. Širše gravitacijsko območje dermatologije Novega mesto in Celja, ki vsak z določenega deleža pokrivata tudi Posavje, je zadosti dobro preskrbljeno z dermatološkimi storitvami, zato ni bilo razloga po uvedbi dodatnih ambulant, ki bi jih financiral ZZZS. Ker samoplačniških ambulant ne moremo in ne smemo uveljavljati, bi dermatološko ambulanto lahko uvedli le, če bi se izvajalci te dejavnosti v novomeški ali celjski bolnišnici odrekli dela te dejavnosti in jo prepustili Brežicam. Tega pa seveda ni možno doseči, še posebej zato, ker imajo preračunano število delavcev na storitve, ki jih opravljajo. Tudi nekaterih drugih specialističih ambulantnih dejavnosti ravno zaradi tega nimamo, bolnišnica je sicer nekatere, ki jih je lahko, uvedla v Brežicah, ambulanto za bolezni dojk, EMG storitve... na žalost za dermatološke, to ni bilo možno.” mali oglasi Ugodno prodam ali zamenjam za manjše rabljeno vozilo dobro ohranjen osebni avto Ford Mondeo CLX 1,6, letnik 94, z veliko dodatne opreme in servisno knjižico. Pokličite 041-368-338. Prodam osebni avto Ford Eskort 1,4 CL, letnik 93, bele barve. Cena po dogovoru. Pokličite 041-348-559. Prodam VW Pasat 1,9 TDI GL, letnik december 96, z avtomatsko klimo, potovalnim računalnikom, avtoradiem, ogrevanimi sedeži, vrečo za smuči in servisno knjižico. Pokličite 050-632-023 ali 49-74-074. Kupim ali vzamem v najem garažo v Brežicah. Pokličite popoldne 49-63-195. Prodam ijave odojke, primerne za nadaljnjo rejo, hrastove in smrekove plohe, napol suhe, ter roženice in trame. Prodam tudi Audi 80, letnik 92, kovinsko zelen, lepo ohranjen. Cena po dogovoru. Pokličite 49-68-535. Prodam kalano kostanjevo kolje za vinograd. Pokličite49-64-059 ali 041-549-101. Prodam sivo telico, brejo 7 mesecev. Pokličite 49-75-338 ali se oglasite pri Ivanu Šterku, Goli Vrh 5, Raka. Izredno ugodno prodam tračni obračalnik “Maraton” za motorno kosilnico, kupim pa rabljeno motorno žago, starejšo, znamke “Dolmar”, tip 122. Pokličite 49-56415 ali 041 -243-343. Prodam motorno nahrbtno škropilnico ‘Turbina”, rabljeno eno sezono. Cena je ugodna. Pokličite 0749-20-742. Po ugodni ceni prodam koruzo v storžih in ječmen. Pokličite po 15. uri na številko 041-850-822. Prodam štiri nakladalke sena. Cena po dogovoru. Pokličite 041-629-725. Prodam kravo simentalko, brejo 7 mesecev z drugim teletom, in telico za pripust. Pokličite 041-913-825. Prodam balirano seno in koruzo v storžih ali v zrnju. Pokličite 49-20-387. Prodam vinograd z vinsko kletjo v Stari vasi na Bizeljskem. Pokličite na številko 49-62-773. Zaradi bolezni prodam takoj vseljivo stanovanjsko hišo v Podgorju pri Pi-šecah s 350 trtami in kletnim inventarjem ali jo zamenjam za stanovanje v Brežicah. Pokličite 49-61-220 v večernih urah. V bližini Rake prodam 24 let staro hišo v celoti opremljeno, s centralnim ogrevanjem in telefonom. V neposredni bližini je gospodarsko poslopje s 70 ari zemlje. Pokličite 03-56-30-326. Prodam obnovljeno hišo na Skopicah - 120 m2, delno podkleteno, popolnoma opremljeno, s centralno kurjavo, obnovljenim poslopjem - 70 m2, ter 2000 m2 vrta. Obstaja možnost dokupa 8.000 m2 zemlje v zazidalnem območju. Hiša je primerna za stanovanje ali poslovno dejavnost Pokličite 031-346464. Prodam stanovanjsko hišo v Krškem na Kvedrovi 1. Pokličite 49-61-814 ali 49-20-812. Prodam trisobno stanovanje, 76 m2, v Brežicah v Trnju. Pokličite 49-93-535 ali 031-360-714. Prodam stanovanje v izmeri 70 m2 na Cesti 4. julija 52 v Krškem. Pokličite 041-705-987. V Krškem oddam v najem opremljeno dvosobno stanovanje. Pokličite 031-807-855. V Šolski ulici v Brežicah za daljši čas oddam v najem enosobno stanovanje. Pokličite 0749-61-576. V Brežicah vzamem v najem dvosobno stanovanje. Pokličite 031-546-235. Oddam sobo za frizerski lokal ali za drugo brezhrupno dejavnost v Kriškem. Pokličite 0749-26618. V centru Brežic oddam v najem trgovski lokal v izmeri 100 m2, primeren tudi za pisarno. Pokličite 041-726-094. Prodam dva čmo-bela telička stara teden dni. Pokličite 8143-155. Po ugodni ceni prodam večjo količino orehov. Pokličite 49-67-525. V najem oddam dve njivi, 44 in 46 arov, ter približno 1 ha in 30 arov travnikov. Pokličite 49-78-353 ali se oglasite pri Milanu Strojinu, Dobrava 14, Podbočje. Zaposlim dekle za strežbo v gostinskem lokalu v Ljubljani. Hrana in stanovanje sta zagotovljena Dva dneva v tednu sta prosta. Pokličite 01-54-17-100. Starejši upokojenec išče vdovo nižje postave, nealkoholičarko, ljubiteljico živali, z vozniškim dovoljenjem, za skupno gospodinjstvo. Pisne ponudbe pošljite na Radio Brežice pod šifro “ Bodi poštena”. EKIPA /fl/v ZirpUi d-e-c. Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250 Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Šestnajsta špranje in okenca posavcev Dr. Hilda Veličkov - Drugačni od nas so del naših življenj in jim moramo pomagati Prijazna, mirna dr. Hilda Veličkov seje rodila mami Lojzki in očetu Jožetu Šavričevima 7. oktobra 1941 v Brežicah, kjer je končala osnovno šolo in gimnazijo, medicinsko fakulteto, smer splošna medicina, pa v Ljubljani 5. januarja 1967. Ko je študij končala, ni bilo služb. Najprej seje zaposlila v Sevnici, potem v Idriji, pediatrijo pa je specializirala v Novi Gorici v bolnišnici za predšolsko invalidno mladino. Sledilo je službovanje v samostojni bolnišnici Stara Gora, ki se je kasneje priključila bolnišnici Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici. Specializacijo je končala leta 1975 in se usmerila v delo z otroki z motnjami gibanja in otroško nevrologijo. Dr. Veličkov: “Pred letom 1990 smo sprejemali otroke iz cele Jugoslavije in iz drugih držav - Angole, Kuvajta, Libije. Takrat smo imeli 80 postelj za male paciente z različnimi možganskimi in ortopedskimi poškodbami. Vzroki poškodb so bili porodi, različna vnetja, izpahi kolkov, posledice po preboleli otroški paralizi, razvojne nepravilnosti hrbtenjače in drugo. Od leta 1975 ni več Ortopedskega otroškega oddelka, je samo Oddelek za otroke s posledicami možganskih poškodb. Ko se je bolnišnica priključila Šempetru, ni bila več samostojna temveč dislociran oddelek šempeterske bolnišnice in od takrat je šlo vse skupaj le še navzdol. Otroški ortopedski oddelek so zaprli, ker seje način zdrav- ljenja in zgodnje odkrivanje izpahov kolkov spremenilo, tako da bolnišnično zdravljenje ni bilo več potrebno v taki obliki kot prej. Potem so odprli Ortopedski oddelek za odrasle, Oddelek za otroke z motnjami gibanja se je ločil od ortopedije, zaradi spremenjenega načina zdravljenja seje število postelj z 80 zmanjšalo na 55 in tako je že kar nekaj let, zdravljenje pa je namenjeno otrokom iz Slovenije.” Pove, da naj bi bile možganske obporodne poškodbe v zadnjem času v svetu v porastu, v primerjavi z drugimi državami pa je pri nas inci-denca nizka, kar gre pripisati nedo-nošenosti in ne slabši skrbi novoro- -jenčkov. V svojo bolnišnico Stara Gora na idiličnem prostoru je vložila vse napore, kar smo spremljali tudi v televizijskih poročilih. Dr. Veličkov: “Ker je bilo treba v ta oddelek veliko vlagati, se je pojavila težnja, da bi ga preselili v Šempeter. Posebno, ko se je oddelek za odrasle preselil in je ostala osrednja stavba prazna. Bilo je veliko idej. Skupaj s starši smo šli v akcijo za ohranitev Stare Goit, osnoval seje odbor za njeno ohranitev in ker je bil dejaven, nam je uspelo obdržati lokacijo. Sanacija bo letos končana, nekatere manjše stvari pa so planirane za pomlad prihodnje leto. Osrednja stavba, ki je načrtovana za ortopedijo, naj bi se ohranila za preureditev potreb mlajših odraslih z motnjami v razvoju. Oddelek za invalidno mladino je v resoiju Ministrstva za zdravstvo, novo nastali oddelek za mlajše odrasle invalidne pa spada v resor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, obe dejavnosti se dopolnjujeta11 Dr. Hilda Veličkov je na Oddelku za invalidno mladino zaposlena od leta 1970, do 15. januarja 2001 je bila predstojnica, pripravlja se na upokojitev, in ker jo mlajši kolegi še potrebujejo in imajo njeno dušo, jim bo z veseljem še stala ob strani, trenutno pa se posveča ambulanti za otroško in razvojno nevrologijo. V Novi Gorici ima dva sinova -pravnika Gregoija in snaho Barbaro ter medicinskega tehnika Marka in snaho Petro, od njiju dve vnučki, 8-letno Anjo, 6-letno Urško in 11-letnega vnuka Miho, ter moža, elektro-inženiija Boška, kije prišel iz Makedonije leta 1958. Vsi so izjemno navezani na Brežice, kjer je podedovala staro hišo v Trnju, in so navdušeni nad nadomestno gradnjo. Odprtih rok jih vselej pričakujeta sestri Olga Barbič (višja medicinska sestra na brežiški ginekologiji - že v pokoju) in Jožica Šavrič (višja rentgenolo-ginja v bolnišnici Brežice) z družinama. Vse tri sestre so podedovale mamin duh ali željo, da bi bile medicinke. Dr. Hilda Veličkov, kadar utegne, rada bere. Za ta hobi so dopusti. N at j a Jenko Sunčič S 11 m Stari Brežičani se spoznajo na stari Motel Petrol in na novi Motel Petrol. In ju tako ločijo. Oba motela loči tudi postrežba tekočin v kozarcih, ko je postalo maskam pod maskami v novem, tistem čisto pod sv. Vidom, še bolj vroče, ker jim osebje ni zmoglo postreči v petih enakih. Daleč so že letošnje maske. Ampak na “taistem” novem pred kar nekaj leti niso imeli kruha, da bi si ga mazali s tatar biftekom. In nekateri “taisti” gostje imajo vedno “novo-staro” smolo v takšnih ali drugačnih maskah. Na štajerski strani po nasipu proti Mostecu in brodu je goščava, ki je donedavna na visokih drevesih gostila sive čaplje z mnogimi gnezdi. Bombaš z ljubljanskim naglasom je neobdelano naravno področje “obdelal” (beri:razstrelil) tako, da čapelj in novega zaroda ni in ga ne bo več. Na kraj zločina si je upal naslednji dan, kjer sta ga razstrelili z jeziki Brežičanki in slišali pojasnilo, daje mislil, da so kormorani, ki jedo ribe. Zaroda ne bo, ker so se z njim pogostile srake, prepodil pa je tudi ves ostali živalski svet, ki sije tam poiskal kolikor toliko varno zavetišče. Bombaša bi povzdignili, če bi mu rekli, da je žival! Res' ni šlo drugače? Minilo je 33 let Kostanjek - Na Dularjevi domačiji so se na praznovanju 33. obletnice zaključka zbrali sošolke in sošolci tretjega in četrtega razreda zdolske osnovne šole. Srečanja, katerega pobudnik je bil Jože Krošelj, pa seje udeležila tudi učiteljica IdbZem(jak. Vsi zbrani so bili mnenja, da je bilo prijetno biti ponovno skupaj. “Tako prijetno, veselo in zabavno je, kot je bilo pred toliko leti. Srečni smo, da smo lahko spet skupaj, prav posebno pa smo ponosni, ker večina zbranih še vedno živi v domačem kraju ali v njegovi širši okolici,” so zatrjevali in se zahvalili sošolcu Jožetu, ki je vztrajal, da je do tega srečanja sploh prišlo. Zanimivo se zdi dejstvo, da jih je veliko tako ali drugače povezanih z gostinstvom, vinogradništvom in kletarjenjem. Da so res pravi “Zdolani” in dobri poznavalci vin, so dokazali med pokušanjem v Špilerjevi kleti, kjer je nastal tudi ta arhivski posnetek. D.K. “Srečno” v Ribnici Slavnostno ob materinskem dnevu Dolenja vas-Letošnji materinski dan v Dolenji vasi je bil drugačen od predhodnih. Krajani so v dvorani tamkajšnjega Gasilskega doma pripravili prisrčen kulturni program, ki so ga podarili najstarejši vaščanki Minki - Mariji Cizelj, ki je prav na ta dan praznovala svoj 95. rojstni dan. Letošnje osrednje kulturno-zabavne prireditve “Zaklala žena raco, možu je dala taco”, ki sta jo KS in Društvo MePZ Žarek pripravila v počastitev materinskega dneva, se je udeležilo veliko krajank in krajanov. Ker v Dolenji vasi ne premorejo večje dvorane, si tudi tokrat nekaj deset ljudi ni moglo ogledati predstave^ Na prireditvi so nastopili otroci iz domačega vrtca Tonček, MePZ Žarek, domači igralci so uprizorili kratko igrano komedijo “Flauzarce”, zapeli pa so tudi ljudski pevci “Ajda”. D.K. Predsedniku krških veteranov Rudiju Smodiču je najbrž ušlo, ko je prisotnim pojasnjeval, kako bo izgledala osrednja proslava ob 10. obletnici osamosvojitve, ki jo bodo 23. junija organizirali na letališču v Cerkljah ob Krki. Dejal je namreč, da bo slavnostni govornik na prireditvi Janez Kučan. “Sem rekel Janez Kučan? Ne, seveda ne! Mislil sem Milan Kučan. Janezov je med politiki več, zaradi tega sem verjetno ...”, se ni dal zmesti Smodič. V Dolenji vasi si prireditve velikokrat želi ogledati več ljudi, kot dovoljujejo kapacitete dvorane večnamenskega gasilskega doma, kjer se te največkrat tudi odvijajo. Da je dvorana resnično premajhna, se je pokazalo tudi ob letošnjem materinskem dnevu, ko je bila kar dvakrat premajhna. Najprej dopoldan in nato še popoldan. In kot je dejal eden izmed tistih, ki se nikakor niso uspeli “pridrenja-ti” v notranjost, je dobro, da v to “gužvo” sploh še kdo pride. J. ® Hi! m- n Dolenj evaška slavljenka Minka - Marija Cizelj (druga z desne) je svoj 95. rojstni dan praznovala v krogu svojih najbližjih. Aprilsko “cvetje” za prijaznejšo promenadno ulico v Brežicah. Pa ne mislite, da so otožni in osamljeni, še veliko”bratcev” imajo na Cesti prvih borcev. Krško - Na regijskem kvizu “Mladi in kmetijstvo” je sodelovalo šest ekip. Sevniško občino sta zastopali ekipa iz Zabukovja in ekipa iz Tržišča, za krško občino sta tekmovali ekipa Društva podeželske mladine Krško in ekipa Gora, brežiško občino pa sta zastopali ekipa iz Kapel in ker se drugo uvrščena ekipa na občinskem tekmovanju - to je bila ekipa Bizeljskega -tekmovanja ni mogla udeležiti, je tekmovala tretjeuvrčena ekipa Cimika. Letos so tekmovalci morali pokazati svoje znanje s področja ekološkega kmetovanja, turističnih kmetij, Evropske unije ter o varnosti in varovanju zdravja na malih kmetijah in kmetijsko gozdarskih obratih. Čeprav so vse ekipe dokazale, da teme dobro ob- Cvetka Mavsar, Peter Kerin in Mojca Kerin vladajo, je največ točk osvojila ekipa Gore iz krške občine in tudi zmagala. Mojca Kerin, Peter Kerin in Cvetka Mavsar bodo torej posavsko regijo zastopali na državnem tekmovanju, ki bo 7.aprila v Ribnici na Dolenjskem. Drugo mesto si je na regijskem kvizu priborila ekipa Tržišča iz sevniške občine, tretje pa je osvojila ekipa Društva podeželske mladine Krško. J.K. Bliža se sezona špargljev Na Deržaničevi kmetiji v Arnovih selih tako “kukajo” iz zemlje prvi šparglji. Sedaj jih bodo zagrnili, da bodo pridelali beljene špar-glje ali beluše. Čez 14 dni bodo “godni” za rezanje, zato več o njih v naši prihodnji številki. J.K. Zahtevajo svoje pravice Krško - Na letnem zboru so se zbrali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in med drugim spregovorili o problemih, s katerimi se srečujejo pri uveljavljanju z zakonom že priznanih pravic. Po podanih poročilih se je v razpravo vključil predsednik Pokrajinskega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo Posavje polkovnik Mitja Teropšič, ki je izrazil začudenje nad dejstvom, da isti zakon v različnih krajih Slovenije za različne ljudi različno velja. Kot je povedal, ponekod veterani brez problemov dosežejo uveljavitev zakonskih pravic, ponekod, v veliki meri tudi v Posavju, pa je to, žal, še vedno nemogoče. < Veterani so še za novega sekre-taija izvolili Mirka TLšlerja. D.K. Država gasilcem mačeha? Brežice, Sevnica - So ugotavljali gasilci na Občnem zboru Gasil' ske zveze Brežice, ko so govorili o financah, ki bi jih gasilci potre' bovali za normalno delovanje. Žal pa se sredstva na ravni lokalne skupnosti in države požarnemu skladu zmanjšujejo. GZS čaka težavno delo, da bi se sklad ohranil, čeprav je jasno, da gasilci opravljajo hU' mano delo in pomagajo ljudem v najtežjih trenutkih. Sicer pa je pred' sednik zveze Mihael Boranič poudaril, daje bilo minulo leto uspešno- V občini je 33 PGD, mnoga so si sama nabavila prepotrebno oprem0, urejala garaže, orodjarne, sejne sobe in sanitarije. Člani so se ude' leževali tekmovanj in izobraževanj, uspešno je bilo delo z mladimi id žensko ekipo ter sodelovanje s sosednjimi društvi v Sloveniji in v Hrvaški. Občinska gasilska zveza Sevnica pa povezuje 15 PGD in eno in' dustrijsko, ki zdrujejo 1600 članov, polovica jih je mlajših od 27 let- V minulem letu so prenovili prostore ali garaže v Telčah, Šentjanžu-na Pokleku in na Bregu, uredili ogrevanje v Tržišču in Loki tef odplačali sevniško gasilsko vozilo. Izvajali so izobraževanje oper**' tivcev in z različnimi oblikami dela skušali pritegniti čimveč tnladm- N.Jenko S., N. Černič C