Prav   dražestno   mesto   sredi   tega  zbora  je to-le:
m^m*^
Zi - ma     je    proč, gr - li - ce glas
cvet - je    deh - ti, v ga - jih zve-ni,
fe^iS
*=ztn:
-V
gr - li - ce glas zve-ni,        gr - li - ce glas zve-ni,
Ko konča to živahno petje in še živahnejše muziciranje, nastopi še enkrat mirni Adagio-sta-vek z majhno izpremembo, oziroma kodo.
Po kratki orkestralni medigri zapoje zopet Marija — sopran in izraža v prekrasnem samospevu, kako njeno srce hrepeni in medli po nebeškem ženinu,
Poco andante. P
l&tefesEite
ŠE*
'J-
M
jiitd.
Pre-lju-bi    je moj    in nje-go-va sem jaz
Kako preprost in vendar kako čudovito lep in prisrčen je ravno ta samospev! G. skladatelj se je poslužil v tem samospevu bogatih melizem (daljših in umetnejših melodij na enem samem zlogu). N.pr.:
5=fE3=3=5EL
^
igžE
Moč
ne) - se
kot
smrt
lju-
Kmalu za tem prelepim Marijinim samospevom nastopi mešan zbor: zbor Zemljanov, ki zares ganljivo in v srce segajoče prosijo prebla-ženo Devico, naj jih nikar ne zapusti. Posebno gorko občutno je sledeče mesto:
-4-4-
r\ A ti p               I                            m ?
EŽjE
m
TTT
0,    vr-ni se nam, vr-ni,    pogled svoj v nas o-br-ni,
:t
LJ-jL
t-


'
1M=W.
:t=t=t
m f      i ¦   i
Pri besedah „Glej, revne zapuščene nas, Evine otroke" prične ves zbor peti unisono v D-molu, medtem ko ga godala v triolah obkrožajo in kontra-punktično olepšavajo. Od besed „Ko se od nas je ločil tvoj božji Sin trpeči" dalje je stavek zopet štiriglasen homofonen. Tudi to mesto se je gospodu skladatelju prav posebno posrečilo; geniti mora še tako trda srca. Prošnjo Zemljanov (zbora) nadaljuje orkester v veliki gradaciji, nakar se mu zopet pridruži zbor, ponavljajoč besede „Nikar od nas, nikar od nas, Devica!" Toda preveliko je Marijino hrepenenje po nebesih, da bi jo sploh mogel še kdo prikleniti na zemljo. In kako bi se tudi Ona mogla upirati vsestranskim vabilom iz nebes! Nebeščani jo še enkrat vabijo. Najprej zaslišimo grlico (flavto), potem angelski glas (sopran šolo):
U
Andante. P
zdt
fc
*=SEgF
=*^E^S*g5^^^ggJ|^          Pri"di z Li"b*"na'
&EŽŽEjEE}Š itd.
bez - ni
lje,
že - ni - nu zve - sta,
fe^fei^=pll^
itd.
ki ga končno povzame še cel zbor nebeščanov (mešan zbor). Vabilo nebeščanov postaja od takta do takta  silnejše in  se  konča naravnost  grandi-
ozno. —
(Analiza II. in III. dela prihodnjič.)
OTROŠKE OCl.
Zložil L M oho rov.
Otroške  oči . . .  Spomin iz  davnih,  sivih  daljin, iz dobe kdovekdaj, kaj hočeš zdaj ?
Otroške  oči  smo  izplakali, prekrili jih  z  lažmi, predolgo  smo  solnca čakali in zdaj  smo  slepi . . .
—    28    —