6 štev.	V Ljubljani, v t . junija 1880.	Letnik VII.
Inseratl se sprejemajo in veljfc tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
12 „ „ ,i ,, 2 ,, ,i i, „ ,, 3 i, Pri večkratnem tiskanji se tona primerno zmanjša.
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniitvo (admi nistracija) in ekspedicija na Dunajski cesti it. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politic» list za slovenski narofl.
Po poiti	prejeman velja :
Za ceio leto	. . 10 gi. — kr
za polleta	. . 6 ., — „
za četrt ieta	. . i ., 50 .,
V administraciji velja:
7.a celo leto . . S gi. 40 kr za poi leta. . . * ,, 'JO „ za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Poljanski nasip St. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sonoto.
Postava
o odvezi davščin za duhovne, cerkve in cerkvene osebe, kakoršno je podal deželni odbor kranjskemu deželnemu zboru v obravnavo.
§. 1. Nepremenljive dajatve v rečeh in v denarjih cerkvam, župnijam, njih organom in služabnikom (§. 2), ktere še kot realna bremena obstoje, se imajo odslej po sledečih določbah odkupiti, na kolikor Be to ni zgodilo že vsled Mojega patenta od 4. marca 1849, drž. zak. st. 152.
§ 2. Med take dajatve v denarjih in rečeh, ki se imajo odkupiti , se štejejo posebno tiste, ktere imajo cele občine ali posamezni občinski seljani ko na posestvih ležeče dolžnosti za dotacije cerkev, cerkvenih organov, župnikov, vikarjev, krajnih kaplanov, na-Btavljencev, kaplanov pomočnikov, orgljarjev, cerkvenikov itd. odrajtovati. Pod dajatvami v rečeh se imajo tudi dajatve v delu razumevati.
§. 3. Odkupuje se tako, da se povrne vrednost dolžnosti po pravni izmeri.
§. 4. Vrednost nepremenljivih dajatev v denarjih se ima po dajatvi enrga leta v avstr. veljavi preračuniti.
§. 5. Vreduost dajatev v rečeh se izmeri po cenah kraja dušnega skrbstva, k okolišu, v kterega spada zavezano poseBtvo in sicer:
a)	pri pridelkih, ki imajo tržno ceno, po poprejšnjem znesku let 18Gl —1870;
b)	pri pridelkih, kteri nimajo tržne cene, ali ako se zastran teh cen ne morejo do-
biti verjetne pismene potrdbe, potem pri opravljanju dela po zvedencih z ozirom na omenjeni poprejšnji čas.
§ 6. 04 vrednosti letne dajatve se imajo odbiti stroški za pob ranje , če jih kaj je, in drugi potroški, kakor tudi vrednost nasprotnih odrajtovil.
Letna vrednost teh odbitkov Be poizvč po določbah § 5 te postave.
Ostala čista vrednost je v dvadeseternem znesku odkupna glavnica in nje pet odstotne obresti so letni dohodek upravičenih prejemnikov (§. 9.).
§. 7. OJkupui dan je prvi dan januarja, ko je odkupna obravnava zadobila pravno moč; do tega dneva se ima dosedanja dolžnost spo!-novati.
§. 8. Goldinarski znesek odkupne glavnice se ima vplačevati v 20 enakih zaporednih letnih delih vedno prvega novembra v davkarsko denarnico tistega okraja, v kterem leži odkupljeno poseBtvo ; ravno tam se ima prečezni iz-cesek v krajcarj h te glavnice ob enem s prvim letnim delom odrajtati.
Zavezancu je na voljo dano, celo odkupno glavnico ali več delov na enkrat vsak čas plačati
§. 9. Petodstotne letne obresti se računijo od glavnice, ki je ostala konec prejšnjega leta za čas od 1. januarja do zadnjega decembra, ter se plačujejo kakor deli prvega novembra vsakega leta.
Ako se glavnica med letom naprej plača Be imajo obresti za to leto še popolnoma zra-čuniti in ob enem plačati.
§. 10. Davkarska blagajnica izroči po zavezancu vplačane zneske glavnice in obresti tiBtemu , kteri je povedan v dotičui razsodbi za prejem upravičen.
§ 11. Krajni komisijoni in razsodne oblast-nije prve stopinje so c. kr. okrajna glavarstva, v kterih okraju leži posestvo, ki Be ima od-vezati. Prizivne stopinje so c. kr. deželna vlada in c. kr. ministerstvo notranjih zadev.
§. 12. Odkupno ravnanje se začne na na-povedbe, ktere imajo upravičeni prejemalci ali za nje njih postavni zastopniki podati pri krajni komisiji v enem letu po veljavnosti te postave.
V teh napovedbah se imajo upravičenci in zavezanci, potem zavezana posestva, kakovost in velikost prejema natanko navesti. Natančneje določbe sledijo po zaukazih.
§. 13. Ako upravičeni prejemalci v obroku enega leta ne podajo napovedbe, se imajo na zahtevanje tudi le jednega zavezanca opomniti, da vložijo v mesečnem obroku svojo napovedbo o vseh v isti dačni občini bivajočih zavezancih.
Po brezvspešnem preteku tega zadujega obroka postavi se upravičenemu prejemalcu na njegove stroške in službene dolžnosti skrbnik za napovedbo in dovršitev zemljo-odveznega ravnanja.
§. 14. Krajni komisijon ima na napovedbo dan za odkupno obravnavo ob primernem času razpisati in k tej ne samo vpravičence, ampak tudi vse v napovedbi imenovane zavezance povabiti s pristavkom, da ae bode, ako ne pridejo k obravnavi, napovedbi popolnem verjelo, na
Pijanec.
Našim ljudem podomačil Vil in s k i. (i. Priložnost.
(Dalje.)
V krčmi bo sedeli vsi pravi pijanci. Ko se vrata odpro, se vsi proti vratom obrnejo in ko zagledajo Janka za njim pa logarja, ki jim je mižikal, pa zaupijejo vsi kakor iz enih ust:
„Živio! živio! lejte ga no, veselega Janka." Anica mu hitro sname suknjo in reče ljubez-njivo: ,,0d kar ste bili zadnji pot pri nasi gospodar Jtnko, je vse kakor mrtvo, ni nobenega pravega veselja, prav pogosto sem vaB že pogrešala."
Logar odloži b sebe svoj kožušček , postavi puško v kot, odpre torbo, pa izvleče iz nje dve jerebici. , Vidiš Anica, sedaj pa le urno na delo , pokaži kaj znaš; kadar pridejo taki gostje, ni dosti, da malo popariš in ocreš." „Iloj , krčmar, ti pa vina in piva na mizo pa žganja! Prinesi, kar ti pride pod roko danes sem truden, lačen, žejen, vse Bkupaj I"
Kolarski hlapec Jur pa ročno natoči kozarec in mlinarju ga pouujaje de: „Bog te živi, Jiinko!, pa najino staro prijateljstvo! Raje te imam, da si tukaj, kakor ne vem kaj. Bog te
živil hrabri dečko, pa sedi sem-le k meni; midva sva stara druga že od mladih nog.'1
„Veseli Janko! kaj ti tukaj? živio Janko! usklikne kupec Grabež lejte nam ga, našli smo ga, svojega starega znanca in tovarša. Zdaj bi nam pa lahko tako namazano govoril, še bolj ko naš stari gospod." Ustanejo izza mize in se ustopijo okoli njega.
„Tiho, pa jezik za zobe, dajte, naj Janko upije, pa pustite, da si človek malo oddahne, kaj ste ga tako obdali kakor zajca psi; napadete človeka kakor sršeni; Janko, le srčan, te ure ne pozabim dokler živim."
Janko ni bil te volje, čmerno se je držal in nemiren je bil, mislil je na svoje, ki ga domu pričakujejo; raje bi bil doma nego v tej druščini; Tolažil se je z grdim vremenom, češ, doma bodo mislili, da sem kam pod streho stopil pa ondi prenočil, zjutraj pa da se domu povrnem. Z druge plati je pa tudi samega sebe Janez predobro poznal in vedel iz lastne skušnje, kako slabe nasledke da ima tak primer-Ijej, kadar se s pivci snide. Pa, kaj je hotel? Tovaršem na ljubo in pa ker so bili tako Iju-beznjivi in prijazni, se je odločil, da ostane pri njih, dokler nevihta ne poneha; pa trduo je tudi sklenil, da bo le malo in prav zmerno pil. — Ko pijanci opazijo, da omahuje, ali bi
ali ne bi, ga potrkajo na njegovo slabo stran, na njegovo moštvo. Janko nekaj jezen ali pa, ker ga je bilo sram , Bede za mizo, za ktero je ž njimi že tolikrat popival in si um podlil.
Janko dene prazni kozarec na mizo in gleda skozi okno.
„Ne glej v temno noč; noč ima svojo moč ', reče kupcc.
„Bratec moj, ti reci: noč ima hudo moč, noč je sovražuica vsakemu poštenjaku, pa je prijatlica tihotapcem, tatovom in vsakoršnim zmikavcem, ali kadar bo zemlja med vse ljudi po enakem razdeljena, tedaj pa tudi tega ne bo," reče logar.
„Že spet nekaj tuhtaš ' oponosi kupec.
,IIej, mlinar z Jarovine , kaj tako zamišljeno sediš? ne vidiš, da je Janko med nami?1'
Mlinar z Jarovine mu odvrne: „Janko je hud mi rne; misli, da mu odgovarjam mlev. Zoper vas, tovarši, pa nimam nič, kar nič ne, kolikor je za nohtom črnega. Pa saj mi vi ne pustite, da bi prišel do besede. Evo sosed, trčimo, da bo Bloga in ljubezen med nami."
,.Le trčiva, dragi mi sosed, da ne bo med nama nikake razprtije, časih sva bila vesela tička; moja žena je že zdavnej dejala, da ji je žal, da ne živimo v miru in ljubezni," de Janko.
kolikor po §. 16 iz službene dolžnosti napravljene poizvedbe nasprotnega ue izkažejo in da Be bode tem primerno in po spisih spoznalo.
§. 15. Pri odveznih obravnavah smejo zavezance zastopati pooblasteuci. Za take, ki niso svojepravni, se pokličejo nj.h postavni ali po sodniji nastavljeni zastopniki.
§. 16. K obravnavi povabljeni vdeleženci ali njih zastopniki imajo dolžnost, zahtevane pojasnila tamkej ustmeno dati, sicer bi krajni komiBijou upravičeu iu zavezan bil, potrebne pozvedbe službeno ukreniti, ter po spisih razsodbo izreči.
§. 17. Zvedenci, kteri imajo posel o dajatvah v pridelkih in v delu (§. 5, lit. b) določevati, volijo se za davčni okraj, in povabiti se morajo v to svrho po različnosti cenilnih reči za vsako skupino dva cenilca in jeden načelnik. Krajna komisija določuje posamezue Bkupine dajatev v pridelk h iu delu, ki se imajo ceniti, iu vsako občiusko predstojništvo istega okraja nasvetuje za vsako teh skupin jednega zvedenca. Izmed teh imenujeta okrajni glavar in deželni odbor za vsako skupino vsak enega cenilca, in ti zopet volijo načelnika izmed zve-dencev, ktere so občinska predsto.ništva na-svetovala. Ako se ti ne morejo zediniti, določi se po žrebanju, kteri da izmed teh dveh na-svetovanih postane uačelnik.
Politična okrajna oblastnija ima zvedence, in načelnika pod prisego vzeti, da bodo svoje dolžnosti vestno spolnovali.
§. 18. Poizvedbe vrednosti po zvedencih §. 5. b.) se nimajo za vsako posamezno ua-povedbo posebej opraviti, ampak krajni komi-sijon ima zastran vseh dajatev v rečeh ali v delu, ki se nahajajo v davkarekem okraju, so-staviti po zvedencih izvoljenih po predpisu §. 17. tarifo cen praviloma za celi davkarski okraj veljavno.
Tarifa se ima v vsih tistih občinah, za ktere ima ona veljavnost, po navadnem potu razglasiti ter je upravičencem in zavezancem teh občin ua voljo dano, da posamezno ali Bkupno zoper določbe cen v 1-1 dnevih od dneva razglašenja vložijo pri krajnem komisijouu Bvoje ugovore.
Čez te ugovore razsojuje dokončno komi-sijon, kteri je pod predsedstvom deželnega predsednika ali njegovega namestnika iz dveh svčtovalcev c. kr. deželne vlade in dveh so-členov deželnega odbora sostavljen, kteri sme v ta namen tudi naročiti zaslišanje novih zve-dencev. Predsednik tega komisijona nima pravice glasovati.
Pri enakih glasovih velja za sklep zavezancem ugodnejše mnenje. Ko so vse pritožbe rešene, se ima po teh popravljena tarifa iz nova razglasiti.
§. 19. Pri odvezni obravnavi se ima pravica do prejema glede na pravno podlago, na predmet iu obseg dajatev potem njih vrednost po zgornji tarifi jasno razložiti.
Ako ne pride do poravnave, ktera se ima vselej poskusiti, naj v slučajih, v kterih se pravica do prejemanja (naslov) spodbija , ko-misijou na podlagi dejanskega staua posesti izmeri odškodnino, izreče razsodbo in jo izroči zavezancu, ki spodbija prijemni naslov, s to opombo, da ima v zapadlem obroku 3 mesecev proti temu pravuo pot uastopiti, ter v tem času krajnemu komisijonu vloženo tožbo izkazati, sicer bi pravo do tožbe nehalo iu bi razsodba zastrau odškodovanja pravomočna postala.
§. 20. Na pravodobno vložene tožbe imajo sodnije po predpisu za skrajšano ravnanje postopati in kolikor je mogoče hitro razsojati.
Zmagajoča stranka ima razsodbo v pover jenem prepisu krajnemu komisijonu izročiti med osmimi dnevi, od kar je pravomočna postala.
Po tej razsodbi se ima razvezna obravnava dokončati oziroma že morebiti izrečena razsodba zastran odškodovanja (§ 19.) pre-meuiti.
§. 21. Izreki in pogodbe, ktere stranke ali njih zastopniki pri odkupnih obravnavah oddajo ali sklenejo, ne potrebujejo za pravno veljavnost niti privoljenja zastavu h upuikov, ali pričakovalcev ali oskrbnikov posestva, ki bi z zavezo substitucije, fidejkomisa, ali fevda obloženo bilo, niti pritrdbe upravne ali varstvene oblastnije, in isto velja tudi zastran omejenih lastnikov, vživalcev ali zastopnikov ne-samosvojnih osob.
§ 22 Odkupua razsodba se ima v tabelarični obliki izdelati in obema strankama dostaviti. Natančueja določila se bodo o tem po ukazih izdala.
V tej kakor tudi v morebiti sklenjeni poravnavi se ima navesti:
1.	Za prejem odkupljene dajatve upravičeni, kakor tudi tisti, kteri ima pravico kapital in obresti vzd guiti.
2.	Obloženo posestvo in istega posestnik.
3.	Predmet in obseg odkupljene dajatve.
4.	Odkupni iznesek.
5.	Dnevi, kadar zapadejo posamni deleži odkupnega izneska, in svota teh deležev kakor tudi dolžnih obresti.
Ako enemu upravičencu več zavezancev nasproti stoj i, glede kterih Be imajo enaka prašanja razsoditi, se ima proti tem zavezancem skupna razsodba izreči, vendar se ima za vsakega zavezanca dotični ujega zadevajoči del razsodbe izdati.
§ 23. Zoper razsodbe krajnega komisijona je pripustljiva pritožba na deželno vlado, in ako ta razsodbe ne potrdi, na ministerstvo notranjih zadev v obroku tridesetih dni ter se ima vedno pri krajnem komisijonu vložiti. Proti potrjeni razsodbi nij pripuščena daljša pritožba.
§. 24. Ko zadobi odkupna razsodba pravno moč, mora lokalna komisija določiti zavezancu razmeram primerni obrok, v kterem je istemu na prosto voljo da o, celo dolžnost z obresti vred pri davkariji plačati in se o tem pri lokalni komisiji izkazati. Kadar se to dokaže, se ima lokalna komis ja do sodnije obrniti, da izbriše odkupno dolžnost. Ako se to ne dokaže, pa mora lokalna komisija odkupno razsodbo naznaniti sodniji, da vkujiži zastavno pravico za odvezni kapital z obresti vred pri zavezanem zemljišču pred vsemi drugimi že vknji-ženimi zastavnimi bremeni, ako bi pa vtegnila biti dolžnost že hiputekarno zavarovana, da se odkupna razsodba v ravno tisto vrsto knjige vpiše, v kteri je bila odkupljena dolžnost zavarovana, iu da se potem odkupljena dolžnost izbriše.
§. 25. Pravomočna odkupna razsodba se
skazuješ prijateljstvo; zmerom imaš do vrha poln kozarec, ti nam veselje kališ."
,,Res ne vem, kako je moj kozarec vedno poln," reče Janko s teškim jezikom, ki se mu je cd ene strani na drugo valil. ,,Pijem brez prenehljeja, na vsacega zdravje, da se mi v glavi vrti. Kaj poreče moja . . ."
,.I kaj pa spet to govoriš ? Pusti tvojo tam, kjer je. Kdo je gospodar ? Za tacega moža, kakor si ti, bi bila pač sramota, ko bi gospodar ne vedel biti. O, te bo že upregla v jarem, le čak, boš še zdihoval pa kesal se in mislil na-me," ga zbada kupec.
„če vse konec vzame, reče Janko, ponosno , „ženi Be ne dam plašiti , zdaj bom jaz gospodaril, da bo žena kar debelo gledala, kacega moža da ima. Nobeden me v rog ne užene, ga ni tacega, Ila, ha, ha, jaz sem junak, da malo tacih. Natoči, Jur, da pijemo na Katinkino zdravje, ona je razumna žena, da malo tacih, ali v hiši sem pa jaz gospodar".
„To je pametna beseda, gospodar Janko", potrdi krčmar. ,.Le pokažite mladi mlinarici, da ste vi gospodar, da ste sam svoj gospod."
„Tako je", pravi logar nato, „ne daj se za nos voditi kakor nobeden. Ta Ankastal noter prinesi, naj bo kuhano ali pečeno, da večerjamo , potlej pa še ktero zakrožimo. Nevihta še ni prešla, v takem ne moremo iti."
(Dalje prlh.)
„Bote videli dragi moj prijatel Prašnik, da ga nimate boljega prijatelja ua svetu od mene. Naslonite se nu me, kolikor bodem mogel, iz srca rad vam bom pomagal, ker vam pomagati sem zmeraj pripravljen. Naj drugi bogate, ako žele, jaz pa ne želim; zadovoljen sem če imam vsakdanji kruh. Tudi rojen nisem za bogastvo. Mislili so pač, da bodem bogat, pa sem kosmat."
„Vse bo dobro, sosed Prav ljubo mi je, da sva složna, da se ue bova nekam po strani, bi dejal, pisano gledala; zdavnaj sem si bil namenil, da pridem k vam , pa danes se je tako lepo namerilo, da skupaj zadeneva, kakor bi vas bil naročil, to je kakor nalaš," reče Janko in jarovinskemu mlinarju v roke seže.
Mlinar z Jarovine trese Jankovo roko iu govori: „Za dokaz, kako veliko da cenim jaz mlinarja Prašnika, bom vse danes jaz plačal; naj mi ne jemlje nikdo tega veselja; moj so-ted bodi s tem počislan; ua vaše zdravje, so sedi" Vino sladko, grlo gladko, kaj, da bi ne teklo! Janko prazni kozarec za kozarcem, da sam ne ve, kako da jim je tako globoko pogledal na dno, kajti imel ga je že dosti, Bkoro preveč. Zdaj je bil zadnji čas, da ustane in gre, toda vihar je tako grozuo razsajal, da je sam videl , da nikamor ne more spod strehe. Tovarši so mu še bolj nazdravljali vedoči, kako neumno da je mošk, ga hvalili in do neba
povzdigali, kako je bil nekdaj ponosen, brhek in vesel; in kadar se je obrnil na eno stran, so mu pa na drugi strani kozarec napolnili in če se je piti branil, jeli so mu vsi prigovarjati in zabavljati, zakaj da ne pije , zakaj ga je sram svojih prijatlov. Jauko si ni zual pomagati, pa je va-se vlival kozarec na kozarec. Živa resnica je, da priložuost je strašno huda. Najtrdneji sklepi so preslabi, da bi j h priložnost ne podrla. Huda navada človeka sili in človek, ki se v nevarnost podaja, tudi v nevarnosti pogine , to je stara skušnja in resničen pregovor. Nagnjenost, ako se izbuja in draži, se tako ukorenini, da človek ne mara ne za vest ne za pamet. Železna strast ga vede v večno propast. Človek postane suženj svojej strasti, ki ga tako uklene , da se iz njenih oklepov ne more izviti. Pot v napako je strma; kdor se ua-njo poda, pada zmerom globlje in globlje, nazaj vrniti se ne more, ker je nemogoče.
„Zdaj ga pa imamo, v torbi ga imamo, v pasti" šepne logar kupcu , , glavo bi stavil, da je naš; samo pametni bodite."
„Tovarši, zdaj pa moram iti", reče Jauko ustavši od za mize, „kar naravnost pojdem domu; čas je."
„Kakšen čas? kdo pojde?' praša logar. „Ko gre čuvaj spat, tedaj je tudi čas. Ali Janko, kaj pa delaš? nič ne piješ? Lepo nam
ima davkariji naznaniti, ktera ima zavezano posestvo v razvidnosti.
Davkarija ima dolžno glavnico in obresti po predpisih za neposredne davke pobirati in zaračuniti.
§. 2G. Vsi v tej postavi določeni obroki so neprestopni.
§. 27. Ako se odkupno ravnanje v prvih dveh letih po zadobljeni veljavnosti te postave začne, se itnajo vsi pri odkupnih obravnavah nastali stroški za plačevanje zvedencev, za povrnitev njihovih potnih stroškov, za plačila prič, za tiskovino in za potnino poslov iz deželnih sredstev plačevati. Ako se pa odkupno ravnanje ne prične v prvih dveh letih, so dolžne stranke same obravnavne stroške plačevati.
V vsakem slučaju ima stranka nositi tiste stroške, ktere je prouzročila s popoluoma neutemeljenim zahtevom.
§. 28. Mojim ministrom notranjih zadev, pravosodja indenarstva se naročuje, to postavo izvršiti. *)
Izseljevanje v Ameriko.
V	čedalje večih trumah preselujejo se prebivalci stare Evrope v novi, mladi svet, v Ameriko. li Anglije, Irske, Nemčje, Italije, Češke. Ogerske in Poljske, šele se leto za letom mnogoštevilne rodbine v Ameriko. Čuduo je pri tem, da je med izseljenci največ kmetiškega stanu; od kmeta se pa sploh misli, da ljubi svojo grudo, svoje ognjišče, ter da svoje domovine ue bo tako z lahka popustil, ko bolj kosmopolitični rokodelec, ki pravi „ubi bene, ibi patria." Res je, da kmet navadno gorko ljubi svojo domovino, svoj kraj, svojo sosesko, svojo hišo, iu le nerad se bo kam preselil. Ako se pa to vendar zgodi, moramo si misliti, da mu je v domovini že tako hudo, da mu ni več obstanka v njej.
V	najnovejšem času so se začeli posebno iz Galicije iu severne Ogerske kmetje pogo-stomu izseljevati v Ameriko. Naša in ogerska vlada si prizadevate, kar je moč, da bi to izseljevanje zabranili. Pa mi smo take misli, da naj bi vlada raje za to skrbela, da bi se kmetovo stanje olajšalo, potem ne bo treba ljudem braniti, ker bodo sami radi doma ostali. Stauje malega posestnika je po celej Evropi slabo; najslabše pa je ua Angleškem in Irskem, kjer so kmetje le najemniki, na Laškem, kjer so „coloui", to je malo boljše ko hlapci; v Avstriji pa je najslabše za kmete v Galiciji in v severni Ogerski. V Galiciji sta dva, ki kmeta žulita, tako poljskega kakor rusinskega kmeta, to je prvič poljski žlahtič, drugič pa jud; kar mu plemenitaš pusti, vzame mu jud. Poljski kmet rad žganje pije, plemenitaš se ne briga za to, da bi zaničevanega kmeta podučeval in na boljšo stopinjo omike in nravnosti povzdignil; jud pa še strasti v kmetovalcu zbuja, oo mu svoj šuops še ponuja, če ne drugače, na ,,upanje", samo da kmet vse pri njemu za-pije, tako da mora potem ves svoj pridelek jeseni judu izročiti. Poleg tega so judje še grozni oderuhi iu krvopijavke, in čeravno je to zdaj nekoliko omejeno po oderuški postavi, vendar se odiranje nekoliko bolj tihotapsko nadaljuje; saj judje vedo, da imajo svojo za-slornbo na Dunaji in pri judih cele Evrope, gal.ški deželni zbor pa je v rokah plemenita-šev, kdo se bo potem za gališkega kmeta potegnil, kje bo on pravice iskal?
'*) Nuj nam častiti bralci ne zamerijo, da jim to postavo podamo v tako barbaričui slovenščini prejšnjega poslovenjcvalca pri c. kr. deželni vladi kranjski; popravljati jc mi nismo hoteli. Vredn.
Nič bolje ni v severni Ogerski. Tam je Madjar plemenitaš, Slovak pa njegov hlapec, zviti jud je pomagač Madjaru in slači ubozega Slovaka z zvijačo , med tem ko ga Madjar s silo; učinek je pa pri obeh enak : Slovak mora trdo delati, in kar pridela, mora drugim dati, sam pa jako slabo živi in hodi v najslabše cunje zavit.
Ali je potem čudo, ako Bi gališki in slovaški kmet želita proč iz tega jarma tje v svobodno Ameriko, o kteri sta slišala praviti, kako ima rodovitno zemljo, kako tam svoboda vlada, in kako je tam vse tvoje, kar pridelaš, razun malega davka? Za gospode grajščake in za jude bi se ve da ne bilo dobro, ko bi se vsi kmetje v Ameriko preselili, ker potem bi morali sami delati, če bi hoteli živeti; zato nam kvasijo po svojih organih, kaka škoda za našo državo, ako toliko delavnih moči zgubi. Toda škoda je le ua njihovi strani, za izseljenca je pa dobro, če si svoj položaj v Ameriki zboljša. Sicer pa kmet tudi ni zavoljo države ua svetu, ampak država je narejena za ljudi, in njena uprava morala bi se tako spremeniti, da bi zamogel tudi kmet živeti, ne samo judovski barantač in pa madjarski grajščak.
Ako se ne bo več ozira jemalo na kmečko bedo in revo , potem mora naš kmečki stan poginiti, kajti pri teh slabih dohodkih in toliki konkurenci toliko bremen nositi, tega kmet ne premore več. Državni stroški rastejo od leto do leta; pa nihče ne praša „kje bomo jemali?", menda si mislijo „saj bo kmet plačal", in tako se pov.kšajo davki neprenehoma. Postave pa so liberalci do zdaj vedno take kovali, da je bilo prav za trgovce in bogatine, za delavne ljudi pa slabo. Kamor je človek svoj denar obrnil, povsod mu je več neslo, ko na kmetiji, pri trdem delu. Bogati ljudje, ki imajo na tisoče premoženja, so davka prosti, kmet se zarubi zavolj par goldinarjev zaostanka ua visokem davku. Če sedanji državni zbor ne bo nič storil za kmeta, potem bomo šli vedno bolj navzdol, in državn ki se ne bodo smeli čuditi, ako bodo kmetovalci zmirom bolj v Ameriko silili.
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljubljani IG. junija.
Cesar je potrdil postavo, vsled ktere do bojo kaplani na Tirolskem volilno pravico, kakor je to sklenil tirolski deželni zbor. Pri tej priložnosti bodi omenjeno, da tudi pri nas v Ljubljani nemajo kaplani volilne pravice, in brž ko naša stranka večino dobi, mo ral se bo deželni zbor za to potegniti, da to krivico odpravi, kajti če imajo penzijonisti volilno pravico, zakaj bi je aktivni duhovniki ne imeli!
Solno£raški deželni zbor je najbolj viharen. Liberalni deželni glavar je odstopil in odložil svoj mandat, ker je dobil nezaupnico. Liberalni poslanci ne hodijo k sejam.
Vuaiije države
FVaneoski vojni minister je rekel pri nekem javnem shodu: „Naša armada še ui bila nikdar tako močna, ko zdaj; pripravljeni smo za ure nevarnosti." Ta izjava nas toliko bolj veBeli, ker je v stanu, nekoliko ohladiti nemški šoviuizem in Bizmarkovo ošabnost, ki misli, da mu je že ves svet pokoren.
Druga konferenca, ki Be snide v kratkem v Berlinu, pečala se bo največ z grškimi zadevami. Angleži in Fraucozi so Grkom obljubili, da bodo njihovo stvar zagovarjali , Nemčija in Avstrija pa menda ne boste nasprotovali.
Izvirni dopisi.
N Koroäkepa 15. junija. Naj Vam kot dodatek k Vašemu dopisu z naše dežele pošljem še dve okrožnici, razposlani volilcem velikovškega okraja. Akoravno Vam doidete že ,,pOBt festum", toraj za svoj namen prepozno, utegnete vendar biti mikavni posebno komu, ki naših razmer še ne pozna, in ker ste si različni kakor noč in dan; prva, nemška, ima namen poniževati na ta način slovenskega kandidata, da grdi nasprotnega; druga slovenska, je mirnih besedi in prepričevalnih razlogov; prva podla, a druga plemenitega mišljenja.
Prva, razposlana po nekem nemčurskem odseku, čegar udje si s Bvojimi imeni še na dan ne upajo, Be glasi v nemškem izvirniku:
„Sehr geehrter Herr I Das Vertrauen Ihrer Mitbürger hat Ihnen die eben so ehrenvolle als verantwortliche Funktion eines Wahlman-ne8 für die bevorstehende Laudtagswahl im Wahlbezirke Völkermarkt zugewiesen.
Gestatten Sie uns — einem kleinen Häuflein aufrichtig gesinnter, keine Nebenzwecke verfolgenden Kärntner —, die wir nur da3 Wohl des Landes und die einheitliche Entwicklung OeBterreishs im Auge haben, Ihre Aufmerksamkeit auf einige Punkte zu lenken.
Als Candidateu für den Landtag au Stelle des verstorbenen Bürgermeisters Ullmann sind aufgestellt die Herren Josef Rainer, Guts-bes.tzer am Kohlhof und der geistliche Herr Professor Andreas Einspieler in Kla-geniurt.
Herr Rainer ist eine im ganzen Bezirke bekannte Persönlichkeit. Er functiouirt als landwirtschaftlicher Gauvorstand; er ist ein tüchtiger Landwirt, ein ehrenhafter Geschäftsmann, ein ehrlißh denkender Patriot, der von der aufrichtigsten Nächstenliebe beseelt jeden Parteihader meidet und in seiner Lebensanschauung die richtige Mitte hält zwischen dem Ultra Roth mancher Liberalen und dem Ultra Schwarz mancher Clericalen. Er ist wert, den ßauern-staud Kärntens in der Landstube zu vertreten.
Herr Einspieler ist Katechet an der Realschule zu Klagenfurt und als Agitator eine allgemein bekannte Persönlichkeit.
Schon die Thatsache, dass der Name Einspieler allein hinreicht, in die friedlichste Gemeinde und in Bezirken, wo Deutsche und Sloveuen seit Jahrhunderten in Frieden neben einander wohnen , die Fackel der Zwietracht anzuzünden, beweist die Gefährlichkeit des Charakters dieses Mannes.
Was will er? hat er, die Förderung der landwirtschaftlichen Interessen im Sinne ? Gewiss uicht. — Plant er die geistige Hebung des Volkes? Nein, denn ihm ist die vermehrte Schulbildung ein Giäuel. Will er Eureu Kindern behilfl ch sein , dass sie le chter durchs Leben kommen und in der Welt ihr Fortkommen finden? Dies am allerwenigsten; denn er will die Erlernung der deutschen Weltsprache denselben möglichst erschweren. —
Ob er es aufrichtig meint mit dem Bauernstande? leset nur, wie er in seinem Hetzblättchen „der kärntner Volkstimme" die Verhandlungen über die Grundsteuerregulirung im Reichsrathe bespricht und Bich auf die Seite der Polen stellt, der czechischen Grafen und Fürsten, welche wohl regiren, aber das Steuerzahlen dem Bauer überlassen wollen.
Nur der liberaleu Partei ist es zu verdanken, dass 130 Quadratmeilen Land, welche in Galizien bisher keinen Kreuzer Grundsteuer zahlten, nunmehr zur Steuerleistung herbeigezogen werden; — Herr Einspieler gehört dieser Partei nicht an. —
Wenn wir auch fernerhin in friedlichen Verein zusammewirken und unsere Heimat frei erhalten wollen von staatsrechtlichem Hader, von clericaler und nationaler Unduldsamkeit, dann dürfen Sie dem Herrn Professor Ein-spieler bei der bevorstehenden Landtagswahl Ihre Stimme nicht geben.
Klagenfurt am 5. Juni 1880."
Vse drugačno je drugo Blovensko pismo gospoda Andr. Einspielerja, ki volilcem tega okraja tako le govori:
„Bog Vas Bprejmi, častiti Slovenci I Bodite srčno pozdravljeni od svojega starega znanca in prijatelja.
Dobra tretjina — več ko 120.000 — nas je Slovencev na Koroškem; tudi mi Slovenci nosimo tista bremena in imamo od presvitlega cesarja tiste pravice , kakor Nemci, pa vsi ti Slovenci nimamo nobenega poslanca ne v državnem zboru na Dunaju, ne v deželnem zboru v Celovcu, nikjer nimamo moža, ki bi zagovarjal in branil naše pravice in zadeve.
To svoje žalostno in omilovanja vredno stanje Slovenci tudi čutimo in posebno Vi, častiti volilci VelikovBkega volilnega okraja I si moško prizadevate, može svoje krvi in svojega jezika za poslance in zagovornike si izvoliti. Slava Vami
Dvakrat že ste vkljub vsem overam srečno zmagali in mene spravili v deželni zbor za poslanca in tudi pri lanski volitvi za državni zbor ste mi dali 78 in Slovenci Celovške okolice 26, torej vkup 104 glasov. To je glasna priča, da se Slovenci bolj in bolj zbujajo in zavedajo.
Spet se Vam, častiti volilci! ponuja lepa priložnost, pred celim svetom pokazati, da ste in hočete ostati Slovenci. Spet bote volili svojega poslanca za deželni zbor v Celovcu.
Koga bote mar v olili?
Slovenci! bodite moški korenjaki, in volite tistega moža, kteremu ste že večkrat Bvoje zaupanje skazali in kteri Vas še edini v deželnem zboru in po časnikih brani, volite tistega moža, ki že od leta 1848, — torej celih 32 let —, za Vas dela, se trudi in trpi.
Ni mi toraj treba, o svojem delovanju obširno govoriti; saj Vam je vse dobro znano. Branil sem nevstrašeno Vaše narodne pravice: da se Slovencem dajo slovenske šole, slovenski učeniki in slovenske bukve, da se slovenski otroci najprej učijo v maternem jeziku, potem pa tudi v nemškem in da Be po Slovenskem postavljajo v kancelijah taki gospodje, ki znajo Slovencem pravico delati po slovensko.
Branil sem tudi sv. katoliško cerkev, ktera mora zdaj toliko trpeti. Kjer ni vere, ni pravice, ni poštenja! Kjer ni vere, gre vse križem, tam se ljudstvo zdivja, tam ni varno ne premoženje ne življenje. Zatorej morajo šole, ktere kršanski stariši s svojimi žulji vzdržujejo, biti kršanske šole; zato sem zahteval, da zadobi šola zopet kršansko podobo, da učitelj in ka-tibet složno delata za kršansko izrejo otrok, in da otroci hodijo le šest let v vsakdanjsko šolo, potem pa dve leti v nedeljsko, kakor nekdaj.
V prid in polajšanje kmetijskega stanu sem .tirjal, naj se prevelike, abotno Bkovane srenje razdelijo v manjše, — tirjal Bem, naj se občine prevelikih pisarij rešijo, naj se preobširni politični in sodnijski okraji zmanjšajo in gosposke bolj v sredo ljudstva preložijo. Zahteval sem na dalje, naj bo manj gosposk, naj se odpravijo okrajne glavarstva, naj se število advokatov pomanjša, naj se kmetijskemu ljudstvu toliko zastopnikov v deželnem in dr-
žavnem zboru odloči, kolikor mu jih po številu duš iu po znesku davkov po vaej pravici gre.
Za to se poganjam že čez 32 let; priča so zapisniki deželnega zbora in časniki v slovenskem in nemškem jeziku, priča je družba sv. Mohora, ktero sem b pomočjo rajnega škofa Antona Martina Slomšeka leta 1852 osnoval in ktera zdaj šteje že čez 25 tavžent družni-kov, ima svojo veliko hišo in lepo vranano tiskarno v Celovcu, razpošilja vsako leto 6 ličnih slovenskih bukev prav dober kup in dela Slovencem čast in slavo po vesoljnem svetu.
V deželnem zboru res nisem nič opravil, — pa kaj premore en sam proti več ko tridesetim! Pa vendar moje prizadetje in tt.oj trud ni bil zastonj, bil je seme, ktero v zemlji leži, pa kali in bode skoraj sad obrodilo. Pre8vitli cesar in sedanje ministerstvo bo namreč v prestolnem govoru očitno razkli-cali, da bode Avstrija vsem narodom enako pravična država.
Živili toraj Slovenci! solnce bodo prisijalo tudi pred naše vrata, — zaupajte, pa pomagajte in storite, kolikor od Bvoje strani premorete! Pridite vsi in in volite enoglasno.
Ako ste toraj volje, pri sedanjej volitvi na me spet svoje zaupanje staviti in me voliti, bodite prepričani, da bom tudi zanaprej OBtal mož - beseda in delal kakor dozdaj za Vašo vsestransko srečo. Tu imate mojo roko in mojo besedo, da nikoli ne bom pozabil, da ste me volili kmetje, volili katoliški kmetje, volili katoliški slovenski kmetje.
Slovenci! Mi smo mi, — kri ni voda I Božja pomoč I"
Razsodbo o teh pismih z mirno vestjo prepuščam bralcem. Ni čuda toraj, da so volili koroški možje rajši Einspielerja.
Domače novice.
V Ljubljani, 17. junija.
(.Deželni zbor kranjski) ima v Boboto svojo tretjo sejo, v kteri pride na vrsto več pred logov, ki so jih posamezni odseki v tem izdelali.
(Hranilno in posojilno društvo) ima drevi ob sedmih svoj občni zbor v prostorih restavracije ljubljanske čitalnice.
(K zadnji seji) mestnega odbora je bil za blagajničnega kontrolorja na rotovži imenovan g. Vojteh Valenta, ki je za to službo vseskozi sposoben. Gospod Regali je vnovič poprašal, kako je s pozvananjem oglarskih prodajalcev; župan mu je odgovoril, da jim je naloženo do 15. t. m. iznajti kak drug način oznanovanja svojega blaga — in res! včeraj že ni bilo več slišati neprijetnih zvoncev po mestu, česar je gotovo vse mesto veselo.
Javna zalivala.
Ostra zima in čern glad bila sta pritisnila siromašnega Istrana, in gotovo se bi bile strasne reči vid ¡le in čule iz tužne Istre, ako mu ne bi bili plemeniti ljudje ob pravem času na pomoč prihiteli.
Od mnogih strani je prišla Btradajočim pomoč, in tudi podpisanemu odboru so se oglasile na javne pozive in privatne prošnje mnoge blagodarne duše, ki so s svojimi obilnimi darovi pripomogle olajšati teško osodo svojega jadnega brata, kteremu se je težak kamea od srca odvalil, ker je sprevidel, da bo na svetu ljudje, ki ga niso v njegovi veliki stiski zabili.
01 mnogih strani je prišla podp;sanemu odboru pomoč v novcih in živežu, a največja iz lepih pokrajin Kranjske, Štajarske in Hr-
vatske , ktere so mu poslali naši vrli bratje Slovenci in Hrvatje.
Odbor se nadja — hvala previdnosti Božji in dobrim ljudem — da je siromašni Istrijan za zdaj težke nesrrč-J rešen, ter položi na koncu svoje delavnosti račun in kliče vsem veledušnim dobročiniteljem v svojem in imenu potolaženih nesrečnikov:
..Bratje! plemenito uč nili ste delo. Bog predobri naj Vam plati stotero !" Natanjčen račun o dohodkih, stroških in razdelitvi novcev in blaga se nahaja v naši „Slogi", „SI. Narodu'1 in „Obzoru "
V imenu odbora za stradajoče v Istri:
Fr. MatejČid, predsednik.
A. Kalne, 1. BerbuS, J. Hočevar, podpredsednik. tajnik.	blagajnik.
Eksekutivne dražbe
18.	rožnika. Franca Ferjaneič (3) iz Zago-liča (1991) v Vipavi; Jožef Fabčič (3) iz Oreho-vice (445) v Vipavi; Evgen Vilhar (1) iz Kain-nega vrlia (505) v Vipavi; Jožef lirlec (1) iz Srednje vasi (899) v Kamniku ; Blaž Uranič (3) iz Olševka (2319) v Kranji.
19.	rožnika. Janez Corn (3) iz Razora (1850) na Vrhniki; Jera Rus (3) iz Travnika (1G25) v Ribnici; Janez Patcrnoster (1) iz Studenca (610) v Ljubljani; Andrej Stražišar (3) iz Padeža (4055) na Vrhniki; Janez Lakner (3) iz Novega (405) v Krškem; Jernej Priboviek (3) iz Senuša (175) v Krškem; Janez Fabčič (1) iz Poreč (373) v Vipavi; Jožef Civba (3) iz Srednje gorice (4494) v Ljubljani; Janez Peršin (2) iz Št. Vida (841) v Ljubljani ; Jur Šušteršič (2) iz Jezera (5256) v Ljubljani.
——■
Prsne in pljučne bolezni
naj bodo kakoršne koli, ozdravi najgotovejše
po zdravniškem ukazu pripravljeni v Avstro - Ogerski. v Nemčiji, Franciji, Angliji, Španiji, Rumuniji , Iloland ji in Portugaliji varovani
Wilhelmov
snežniški alop iz zelišč
Ta sok je posebno dober pri bolečinah na
vratu in prsih, hripi, hripavosti, kašlju
in nahodu. Mnogi se imajo le temu soku za mirno spanje zahvaliti.
Ta Bok jo tudi za zdrave dober pri meglenem in slabem vremenu, da se ue prebladd.
Zavoljo svojega prijetnega okusa je dober za otroke, potreben pa vsem, ki so na pljučih bolni. Potreben je tudi pevcem in govornikom zoper hripavost.
gJ^P" Oni p. n. kupci, ki želč pravi snežniški alop iz zelišč, kterega izdelujem že od leta 1855, naj zahtevajo izrekoma
WilheImov snežniški alop iz zelišč.
Pri vsaki llašlci je tiskan narod, kako naj se rabi.
Ena zapečatena izvirna flaša velja 1 «1. 25 kr., ter jih ima na prodaj zmirom frlšne
Frnin' Willicliii,
lekar v Neunkirchen pri Dunaju.
Za zavitek se računi 20 kr.	(12)
Pravi Wilbelmov snežniški alop iz zelišč imajo na prodaj na Kranjskem samo:
V Ljubljani: Peter Lassnik. V Postojni: Anton Leban, lekar; v Kranji: Karei Savnik, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar ; v Novem mestu : Dom. Rizzoli, lekar.
P. n. ohc-instvo naj znhteva izrekoma \V i I belino v snežniški alop i/, zelišč, ker tega le jaz ¡/.delujem ; neki Jnliiis liittnir izdeluj« (udi nekak snežniški alop iz zelišč, pa listena ni treba vzeli, ker je le p« iniijeiii ponarejen, pa ni tako ilober.
I
Idajatlj in odgovorni urednik Filip lalp.	J. laziikovi nasledniki v Ljubljani,