v Intervju: Štefanija DROLC Štefka drolc je stara šestinosemdeset let. te dni se pripravlja na snemanje Se enega filma, spomnimo se je po vlogah iz filmov na svoji zemul (1948, france štiglic), maš avto (1962, františek Cap), zarota (1964, franci KRIŽAj), na papirnatih AVIONiH (1967, MATJA2 KLOPČlO, na klancu (1971, VOJKO duletič), cvetje v jeseni (1973, matjaž klopčic), deseti brat {1 982, vojko duletič) in po mnogih nepozabnih gledaliških vlogah, ki jih je ustvarila najprej v ssg trst, kasneje pa še v ljubljanski drami. prišla je z vabilom k ogledu tedna japonskega filma v kinodvoru. rekla je, da nikakor ne bi rada zamudila teh filmov. RAVtČlLA SE JE ZARADI UTRUJENOST!, Ki SE je HITRO UMAKNILA V OZADJE. IN KLEPETAVOSTI, KI DA JE ' 5 T: ■ '-i'ívjiííari^. ..i TO ¡MAM OD DRUŽENJA Z IVANKO IN IVO ... KAKO ME KLEPETAMO ... Í: O čem pa se, po toliko letih druženja,z ivai; o Mežanovo ir: Ivo Župančič pogovarjate? O moških? Ha, ha.Tudl o moških. Malo se nasmejimo. V glavnem so to dobronamerne klepetalnice. Ravno pred kratkim smo si skupaj ogledale predstavo v dramski šoli Barice Blenkuš. Spomnile smo se naših začetkov. Čudovit večerje bil. Potem smo morale nujno na pivo. In potem smo spregovorile celo o svojih moških. Zelo naklonjeno ... O obeh možeh, s katerima sem živela - da ne štejem ljubimcev... Koliko je bilo ljubimcev? Nekaj jih je že bilo (smeh). Bilo bi nenavadno, če jih ne bi bilo... Nfedolgo tega so mi v igralsko-režiserski družbi rekli, da ste kot človek in igralka izjemno erotični in vas od novinarjev nihče nikoli o tem ne povpraša ... Češ, da vas, ko gre za filme, v katerih ste nastopili, sprašujemo samo o vlogah mater... Lepo mi je bilo. Saj se ljudje itak spomnimo samo lepih stvari. Človek včasih preboli... Ko pa je težko, je težko ... Kaj je za vas erotika na filmskem platnu? Nekaj, kar deluje name. Ko deluje. In ko delujejo sprejmem kot tako in jo ponotranjim. In potem je vse prav. Igralci drug na drugega, ko gre za erotiko na odru ali pred kamero, zelo različno delujemo. Pri nekaterih začutim nenavadno čutno zadržanost, pri drugih je spet ravno obratno... Menite, daje kaj razlike v tej, kot pravite, čutni zadržanosti pri igralcih med igralci iz vaše generacije, oziroma srednje igralske in tiste, ki je pravkar prišla z akademije? Bistvene razlike pravzaprav ni. To je vedno odvisno od vsakega posameznika ...Sicer pa seje erotika med menoj in soigralcem verjetno najbolj čutila v predstavi Brez tretjega, ko sem igrala z Miho Balohom. Moj bivši mož Jože Babič je reži ral. Zanimivo, med nami tremi je bilo takrat precej občutljivo obdobje. SIcer pa je šlo za tihe ljubezni, predvsem v gledališču, ki so trajale... krajše obdobje. Dolga leta sem igrala zadržane krhke ženske... Pri filmu za širši diapazon vlog tako in tako ni bilo priložnosti. Najbolj sem se oprla na vlogo matere v Cankarjevem Na klancu. Toda to je bil moj svet matere, svet moje matere. Sicer pa nisem imela kakšnih posebnih možnosti na filmu, vsaj ne v tistem obdobju, ko sem še lahko delala takšne stvari... Kako to, da ste igrali matere, ko pa izžarevate neverjetno čutnost one druge sorte...? Za ničemer ne žalujem ...Tako je pač bilo. Mogoče mije ostala v živem spominu Milena Zupančič v filmu Vdovstvo KarolineŽašler (1976, Matjaž Klopčič). Seveda je bila na nek način izgubljena ženska, toda pokazala je vse dimenzije ženske, kije doživela razočaranje ... Se spomnite filma Najini mostovi (Bridges of Madison County, 1995, Clint East- wood)? Meryl Streep je bila fantastična. Znala je živeti svoja leta na filmu. V tej vlogi. Zakaj bi jo igrale dvajset let mlajše ženske? Saj ženska, madonca, živi svoje erotično življenje tudi pri petinpetdesetih jgtih. In kasneje. Saj ženske ne umremo pri štiridesetih. Še posebej, če se nam zgodijo stvari, kot so se zgodile Francesci... Kar na jok mi je šlo od lepega. In kako sta tako ona kot junak, ki ga igra Eastwood, po toliko letih ohranila lep odnos... Klub temu, da je imela moža in otroke... F f , ¿ J ijTi/fl/fit* v» Zagotovo ste hoteli snemati več, kot ste? Seveda, Ampak nimam občutka, da sem kaj zamudila, ker teh možnosti ni bilo ... Res se je bolj malo snemalo. znanj igranja' Ko ste leta 1948 snemali svoj prvi film, Na svoji zemlji - pa tudi v letih kasneje - zagotovo niste imeti a pred kamero,..Čemu ste sledili? ^ \, I Na snemanjih sem bila kar v dolgih obdobjih. Spomnim se, da so nam na začetku govorili: pazite se igre. Ampak saj tudi gledališke igre nismo obvladali. Projektu smo pripadali. Znanja smo se učili sproti. Najbolj sem občudovala stare igralce, Milevo Zakrajšek, kako so brez napora igrali... Prav na jok mi gre, ko se spomnim njenih prizorov. In pa seveda tudi svojega, ko pripovedujem partizanom o jutrišnjem dnevu ... Čeprav to niso velike vloge velikih filmov, kot je ta, ki sva ga pravkar omenili, Najini mostovi... M Katei i vaš prizor iz filmov vam je najljubši? gf|Lir&. SA^ Zagotovo jih je tudi nekaj iz Duletičevega filma Na klancu... ' 3S % l i Včprn se, p6 vašem, matiiztegqfilma razlikuje od tiste iz Kiopčičevega filma Na papirnatih avionih? Gre za dve popolnoma različni materi. Sama dajem absolutno prednost materi filma Na klancu. Obe sf^ v isrP; a v drugačnih časih sveta. Enkrat sem s pozornostjo gledala film Na papirnatih avionih in še prav posebej toti1 torej moj, dialog. Joj, kako bi ga danes drugače naredila! KaJ.bi naredili drugače? ^ ^^^Br^V' 7 y ff .liti Ne vem, kako bi povedala... Ne vem. Danes ta monolog drugače čutim. Zdi se mi, da preveč citiram podatke, ma kajo vmesna stanja. Vse je teklo tako... Ste včtfpo razumeli ženske, ki ste jih igrali? V človeku je takšen razpon ... So stanja, ki človeka pripravijo do zelo nenavadnih reakcij in ga pokažejo v prav bedni luči. Če razširiš možnosti posameznika, če se vanj poglobiš, lahko razumeš vsakogar. Vsakršen značaj. Čimbolj je zanimiv, navzven ali navznoter, vse je treba razumeti. Zato moram kot igralka sprejeti, da sem lahko tudi takšni kotW je moja junakinja. Takih stvari, ki se tako polno odprejo in se zazrejo... Zanimivo, da smo slovenske igralke imele v gledališču več možnosti raziskovanja človeških skrajnosti kot na filmu ... II I I ^H» vm Ni bilo pravih scenarijev? jp ■ ¡sJ^^Hm^MT / Morda. Zagotovol Manj seje snemalo, to lahko rečem. Ko sem prišla iz Trsta, sem bila zanimiva s povsem druge plati... Oresteja, Medeja ... Danes mislim, da je nisem zmogla dobro narediti. Preveč je kompleksna. V tekstu je tako malo možnosti izpovedati vse, kar čutiš. Že v osnovi moraš biti Medeja. Ampak to nisem. Toda, za življenje je bolje, če nikoli nismo... \ ;y Bi igrali Medejo na platnu? B liH^ E Bi, z veseljem. Na filmu sem jih videla kar nekaj. Bile so izjemne. Čeprav gledališče dopušča izbruh, ki je malce močnejši kot tisti pred kamero... No, nisem ravno prepričana. Morda gre samo za nianse izrazitosti... nBB Je igra v gledališču bolj povezana z: m kot tista na filmu? Vsekakor ima vtem smislu prednost. Hm ...Spominjam se Duše, njenih tišin, pa ne tistih vPlesuvdežju, temveč njene samotne ure in njenega obraza ... To so nepozabne stvari. V tem je bila Duša velika. Ko seje spominjajorvsi gqyorijo o njenem tavanju iz Plesa ...Toda, ko bi vedeli za njene samotne ure. Kažejo velikega človeka, z ogromno notranjo energijo. Brez zunanjih naporov. Izjemne so tudi stvaritve, ki sta jih Nataša Barbara Gračner in Polona Juh posneli z Metodom Pevcem, tako Carmen kot Pod njenim oknom... Vojko Duletič je posebnež. 5 takšnimi se zelo dobro razumem. Nekaj podobnega bi v gledališkem svetu lahko rekla za Damirja Zlatarja Freya. Izjemno senzibilen, po drugi strani pa sila eksploziven. Duletič je zelo natančno vedel, kaj hoče. Ves čas sem imela občutek, da natanko vem, kaj misli, da čutim vse, kar govori ... Nikakršnega nasilja ni bilo. Gre za zelo majhne vzgibe, v sebi si nekako pripravljen, pa vendar, nikoli ne bi hotela režiserja namerno presenetiti. So srečnejši trenutki, ko se odpre nezavedno, ko se odpre nekaj pravega in bolj resničnega. So igralci, med fanti jih je več, ki radi presenečajo (smeh)... Sploh ne. No, navadno pogovor o tem, kako in kaj bom počela, steče mnogo prej. Sicer pa, ko ti dajo znak, začneš pred kamero živeti svoje življenje. Za to gre. Bette Davis mi je bila všeč. Čeprav, po drugi strani, me vloge, ki jih je igrala, niso privlačile. Romy Schneider in Jeanne Moreau sta bolj igralki mojega tipa. Med moškimi pa Anthony Hopkins. Se spomnite Dežele senc (Shadowlands, 1993, Richard Attenborough)? O, moj bog! Nič kaj lep gospod, ampak kakšna globina. Se strinjam! Spomnim se prizora, ko se pred dežjem zatečeta pod neke vrste kozolec na travniku in profesor, torej Hppkins, svoji ljubljeni ameriški prijateljici, ki jo igra Debra Winger, reče, kako srečen daje. Ona pa mu odgovori, da je ta sreča že del žalosti, ki prihaja. Kajti kmalu se bosta za vedno poslovila ... In to pove človeku, ki prvič nekaj čuti. Vse življenje seje namreč z ljudmi srečeval z distance. Človeške pokrajine so neizmerne ... Filmi, kijih na takšen način opisujejo, so mi blizu. Ha. Včeraj sem bila na bralni vaji za film Vinka Moderndorferja, Kandidatka in šofer, po scenariju Toneta Partljiča. Partljič je tako vesel in sončen, ampak včasih imam občutek, da mu zmanjka občutka za mero. Včasih po nepotrebnem seže prenizko, da bi izzval dobro voljo. No, hvala bogu, da ga imamo... Vsega skupaj povem en stavek. Ampak lepo mi je priti med ljudi. Z njimi delati. Pri teh letih naj igram v ljubezenskem filmu? Težko si predstavljam... Čeprav je hecno ... Človek se včasih sploh ne zaveda, da ima v sebi veliko neizpete energije. Morda neizkoriščene. Toda pri mojih letih (smeh)... Prepozno je še za eno polno življenje. Zdaj je čas spominov