Iz Ptuja. (Št adeato vska kukiaja. Pro.SBJa do sloveaskih domoljabov.) [KoBec.] Doslej obeduje na daa od 15 — 22 dijakov, aa meaec ae bode okoli 500 porcij a 15 kr. razdelilo, kar staae aa meaec 70 H. ia za eao šolsko leto 750 fl. Zarea precejšaja svota; a ptajski Sloveaci ae je niamo prestrašili. Težilo Daa je prvič to, da amo sami k krati zložili aže za vaak mesec aad polovico potrebne avote, dragič pa ae zanaaamo aa zaaao in tolikrat aijajno dokazano darežljivost zuBanjih alovenakih domoljubov. Uaojamo se tedaj za primanjkljaj na vse pristne sloveaske rodoljabe in prijatelje mladiae po vaem Slovenakem tem potom se obrniti, zlasti aa domoljabe ptajakega, ormožkega, ljatomerakega ia rogačkega okraja, a kojih aajveč dijakov poliaja ptajaki spodaji gimaazij. Osobito pak ae obraramo s toplo domoljubno prošnjo na velečastito dahovšeiBO teli okrajev, da aaa blagovoli dejanski podpirati in poučevati aloveaake kmete o prekoriatai in prepotrebni aapravi dijaške kahinje v Ptaja. Povedati jim je, da je štadeatovaki kuhinji aamen, Bjihovim ainovom potrebni živež dajati, za blaginjo in srečo ajihovia otrok skrbeti. — Najizdatneje aam pomorejo oni dobrotniki in podporniki, ki se zavežejo na mesec po vee dai ii 15 kr. recimo: 5 ali 10 dni plačevati. V Ptaju živeči Slovenci ne zmoremo glede na drage narodne davke večje avote na meaec — peščica naa je. Večina jik itak plaeaje na mesec po 31, 20, 15 in 12 dai; razveB tega ae dajejo aekateri doma dijakom hrano. HvaleŽBO ae vzprejemajo tudi darovi v viktaalijah, kakor: zelje, krompir, repa, fižol. zrBJe. Oboje milodare v denarjib ia viktaalijah, sprejema č. g. o. Benedikt Hrtiš, gvardijaa v Ptaju, na čegar ime se aaj pošiljajo tudi vai deBarai doneski po pošti. Domoljabi in rodoljubi alovenski! Vi vai prijatelji učeče ae mladeži! Na Vas je, da prospeva to plemenito in prekoristao podjetje, od Vaa je zavisea njegov obstoj ! Lepo bi Be bilo za aaa, ko bi ae mogli kahinje vzdrževati! Kdor je tedaj iskrea in reaaičea Sloveaec in čegar srce plamti ljubezai za učečo se mladiao ia mili aloveaaki rod, Be bo odkloail svoje pomoči, kajti to ma nalaga sreča in čaat aaroda sloveaakega, to mu veleva človekoljabaoat in ljubezen do bližnjega! ,,Imaš li, brate, maogo od nebea, — Od bratov ae odvračaj mi očea!" Iz Celja. (Vljudaa proanja.) Leta 1879. se je vstanovilo v Celji ,,katol. podporno društvo" a tem nameaom, da ae vzdržuje dekliaka šola, katero vodijo čč. aolake aestre. To nalogo je draštvo do zdaj tadi sreČBO izvrševalo. lz takratne dverazredae šole je poatala učilaica četirirazredaa; zraven tega ae skoraj akozi celo leto podpirajo ubožai otroci — iz deške šole kakor iz dekliške v celjaki okolici, a hrano, z obleko ia obutevjo pa tudi s šolskimi kajigami. To pa prizadeva prenmogo stroškov. Obilo prijateljev šolake mladiae pošilja odbora aicer svoje aavadne doaeake; toda, odkar ae je v jeeeai pretečenega leta uataaovil četrti razred na tej šoli, ti redni dohodki več ne zadoatajejo. Povprek se mora Ba mesec plačati Bad 100 fl. stroškov! V tekočem letu imamo že nad 200 fl. več stroakov, kakor dohodkov! Nadjamo ae toraj, da nam za dobro atvar vaeti prijatelji ae bodo vzeli za zlo, ako jih javao vabimo ia nljudao proaimo, naj blagovolijo oni. ki ao katoliškema podporaemu draštvu poailjali do zdaj svoje doaeake, to atoriti tudi Ieto8, če so s avojo letaino morda zaostali. O a obito pa vabimo vae prij atelj e mladine. ki še niao priatopili našemu draštvu, naj to atorijo zdaj, da bo zamogel draštveai odbor tadi Badalje apolBJevati svojo nalogo. Kat. podp. draatvo. lz Ljutomera. (Previdaoat.) Pred kratkim ae je takaj naaelil Bek arar aove aege. Mož se je izvrgel aa Nemca ter ae očitno po krčmah hvali, da ko bi bil o času volitve tukaj, bil bi vse Slovence pobrastal. Svoje delo pa bojda račaai tadi izredao drago; tako je nekema peku za papiraato ariao kazalo zaračunil 1 _ 50 kr. No, kdor boče, naj ae le gre k njema, mi pa se izogaemo temu velikemu Nemca radi ter raji tadi posehmal a svojim delom podpiramo domačega obrtnika, aaj ga imamo v Bašem trga. Unemu pa tadi, Bi treba nas, ako je že tako moeaa, da lehko Sloveace le kar hrasta. Tako pa bo tadi dobro za-nj in menimo, da tadi za nas. Nič mu nečemo priti pod zobe. Slov. kmetje. lz Savinjske doline. (Slava Škofljevaačanom.) Nebodigatreba nemški šulverein ponajal je vlaai ŠkofljevaščaBom atokrat „30 arebraikov", ako poatavijo v svoji občiB^,,aemčarsko gBezdo" ali ,,ša]vereia8koa šolo. Župan Okorn in njegov prijatelj in tovaria v neki dragi čaatni alužbi, Kožol, sta ai na vao moč prizadevala aolaki avet pregovoriti, da bi Mta lep dar" aprejel. Večina šol. aveta pod vodatvom goap. Vrečarja iz Vojaika odbila je pa z aevoljo to sramotBO poaudbo. Prišel je čaa novib volitev za občinaki odbor. Pri teh pa aiata le ta dva prijatelja nemškega šulvereina propadla, ampak vai, ki ao bili količkaj na aamu, da ao ž ajima ,,aulvereiaaraki aploh. vlacili", ostali ao aa cedila. Meada ,,S1. Gosp." ne bo dobil^ dveletae pravde, ako aa ves glaa zakliee: ,,Živeli SloveBci" — živeli Vojniški aarodajaki! Iz Slatine. (Modra Baredba. — Pleaiača.) Neko žalostao veaelje nas je Bavdalo, ko smo iz Kostrivaice aovo postavo izvedeli. Tam aamreč ae amejo vež po aedmi uri zvečer po oštarijah popevati in razgrajati. Kaj takega mi SlatiBČani popolnem pogreaamo. Takaj se po cele noči vpije ia vrežči, da nima človek po noči nikjer miru. Bi pač moralo ljudi aram biti, da se od vefera pa do raaega jutra tako brezumao drapljejo, kakor ljata živiaa. Pa saj se ai temu čaditi. Samo od Ratanjake veai in Ločendola pa do av. Križa ai manj ko 14 krčem, da se skoro krčma krčme drži. Iz tega ae pa da tadi razameti, zakaj poaamezni krčmarji tako alabo tržijo. Da pa veadar par ljudi mimo ,,cajagarja" pod streho dobijo, je pogosto po nedeljah ,,ciga miga" in plea. Ali koliko pošteBJa gre aa takih shodih v zgabo! Najžalostaeje pa je, da se ravao pri občiBakem predstojaiku, ki bi posebno moral aa mir in tihoto po aoei gledati, najbuje ia aajvečkrat po cele noči pleše in 8e mladina pohajšaje. Ali bi pri tako žalostaili razmerah ne bilo modro Kostrivniškega žapaaa posuemati? Možje postavite se na noge! S Puščave na Pohorju. (Naši nemški soaedje.) Dae 10. okt. t. 1. ae je naredil pri g. Gati v Paščavi koacert. Ta ai v nobeai zvezi z bralnim društvom pri sv. LovreBca. Pa kaj ao storili Št. Lovreački modrijaai? V avoji modrosti ae že čutijo zreli za preroke. Gospod ,,geaeral-šribar" s svojim tercetom je prerokoval, kedo da bo ae koacerta udeležil, kako se bodo tam gostje obaašali, je celo pisal aekaj o ,,škaadalu". Pa kako se je opekel! Ker aiso njegovi eaakomiselaiki imeli priložaoati priti ,,škaadala" delat, je bilo vse mirno. Kmetje ia goapodi so ae prav dobro imeli, Kaj pa je hotel ,,geaeral-šribar" s svojo pisarijo? Oa hoee biti celemu kraja avetilaica, da bi vsaki moral BJega prašati. kaj sme storiti, kam ame hoditi ia kako ae mora obnašati. S tem tudi kaže, da je oa ae samo sovražen vaema, kar je sloveasko, oa tudi kmetu Be privošči, da bi se veselil, kakor ae mu dopade. 0 ti prismoda! Kar pa je zarad ptajcev piaal, v tem ae vidi, da ga luaa trka. Oa aam reče, trg je Bemški — ptajci pa pridejo le v trg, a Sloveaci ne pridejo v nobeao dotiko. Hočete pa ,,Sommerfrischlere" imeti, ae apodite ptujcev o polBoči na cesto, (dae 8. avgusta), dajte jim primerao ataaovaaje, skrbite, da dobijo po ceni jesti in piti, atorite, da ne bodo od dolgega časa zboleli; zdravega zraka in zdrave vode bodo imeli dovolj. Ako pa pridejo k slovenskemu kmetu, aem prepričaa, da bodo, kakor do zdaj, tadi prihodajič največjo goatoljubaost aašli. Gospodu pisarja ia ajegoviia prijateljem pa se svetuje, n aj nehajo s avojim napeajaBJem, dragaoi bodo — pokuili. K. Kv. Od sv. Vrbana v Slov. gor. (N e k d a a j i dijak.) V aekdanjih dijaškib krogih 1. 1860 dobro poznaai ,,veseli studeat" Igaac Simoaiu je 19. oktobra t. ]. amrl v Zagrebu kot ,,OberLieuteBant" pri artiljeriji star 43 let. Pokopaa je na ceatralaem pokopališču. Bil je zaveden Sloveaec še kot i-aatnik ia je rarad tega laasko leto bil tožea, ker je aekega odpuščeBega oiicirja v Vojaiku imenoval ,,aemškutarja". V Vojaiku je bil obiskal in se aošel z nekaterimi nekdajaimi tovarši pri sladki kapljici, ter se ž ajimi v svojem maternem jezika razgovarjal. Omenjeai odpuščeai častnik in nekdaiiji pri- jatelj(!) ga zaničljivo zavrne, da ne ame bindia govoriti. Vojaški ,,umgangaspracae" je ,,deatsch". Nacek ga čez rame pogleda ter rece: ,,prok. . . nemškatar, ali bi ae ae smel s prijatelji pogovarjati?" Na ta priimek ga čaataik toži zarad žaljeaja oiicirske eaati, in ga grdobao počrni prav po nemškutarako. Pa Nacek ae je izvrstao braail, ia častao zagovarjal ter svojega tožaika osramotil. Vojskoval se je rajai leta 1866 proti Pruaom. Tadi pri okupaciji Boaae je bil, kjer je morda nalezel smrtao bolezea. Bil je zarad bolezai prestavljen iz Zadra laai v Celovec, ia kmalo k artiljeriji premeščea v Zagreb. Naj vrli sloveaaki vojak mirBO počiva v bratovski hrvaški zemlji!