RUDAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ^»TFVTT jTC A 9 RUDNIKA LIGNITA VELENJE 6 novembba 1960 Finančno - proizvodni obračun za dobo od 1. januarja do 30. septembra 1960 V PRIMERJAVI 2 ISTIM OBDOBJEM LETA 1959 Pri primerjavi dosežene proizvodnje na našem rudniku v prvih 9 mesecih letošnjega leta, za razliko od istega obdobja lanskega leta, je bil ugotovljen porast proizvodnje za 244.000 ton ali 17,02%. To povečanje pa je bilo predvideno že z osnovnim planom za mesece I.—IX., ki je predvideval proizvodnjo 1,634.000 ton in opefativnim (1,666.000 ton), ki je vključeval tudi nedeljsko delo. Če sedaj primerjamo doseženo proizvodnjo 1,673.000 ton z operativnim planom vidimo, da je bila dosežena s 100,42 %. Kot najbolj pereč problem pri izpolnjevanju plana proizvodnje je bilo pomanjkanje delovne sile. Ta problem se zasleduje že skozi celo leto, ter so bili v cilju, da se delavci čimbolj ustalijo, storejni tudi določeni ukrepi, kot n. pr. priučevanje, hitrejša pridobitev kvalifikacij in podobno. Potrebno pa bo v tej smeri delo še poglobiti, ker le na tak način lahko računamo na uspeh. Znatno manj kot smo pričakovali, pa smo dosegli v pogledu zboljšanja učinkov, ki praktično stoje na isti ravni, kot so bili v lanskem letu. Posamezni meseci (n. pr. september) kažejo, da obstoji rezrva, ki pa jo, čeprav gre tu le za naš interes, vse premalo koristimo (doseganje učinkov v oktobru). Bruto dohodek, to je vrednost celotne proizvedene tonaže po prodajni ceni, razen tega pa tudi storitev gradbenega, elektrostrojnega in drugih obratov je za 15,11 % višji od lanskega leta, pri čemer pa moramo ponovno poudariti, da gre 410,653.000 din na račun povišanja cen premogu v odnosu na isto obdobje lanskega leta. Vzporedno z zvišanjem bruto dohodka pa so se večali materialni stroški, nekateri zaradi višjih cen na tržišču, drugi zaradi povečane porabe oziroma premajhne kontrole. Tako n. pr. se je podražila poraba eksploziva za ca. 35 din pri toni, za približno 15 % so se zaradi povečanja števila bolezni povečale socialne dajatve in 7-dnevna hranarina itd. Ti povečani stroški pa vsekakor znatno vplivajo na tisti del dohodka, ki ostane podjetju in zaradi tega tudi nismo dosegli še boljših rezultatov pri povečanju osebnih dohodkov vsakega posameznika, zaposlenega na rudniku, kot smo jih, odnosno kot bi jih lahko. Povprečna plača se je dvignila od 26.964 v lanskem na 32,510 din v letošnjem letu na moža, lahko pa se bo še več, v kolikor bi bolje koristili rezerve, ki jih imamo — razvidno pa je, da je to prvenstveno naš interes. Za letošnje leto smo predvideli, da Celoten pregled obračuna v številkah izgleda takole: bo ustvarjeno ca. 410 milijonov sklada. V prvih 9 mesecih pa smo ga ustvarili 249,534.000, kar kaže, da planirane vsote do konca leta ne bomo ustvarili in tako ogrožali planirano dejavnost za izgradnjo družbenega standarda. Ta dva vzroka morata biti osnovna vsem analizam, debatam in ukrepom, ki bodo storjeni, da se vsaj delno do konca leta situacija še izboljša. Seveda pa bo avtomatično višji tudi naš prispevek skupnosti, in s tem tudi delna obdolžitev za ogromne investicije, ki se tu vlagajo. Izvršeno v 1. 1959 Izvršeno 1960 Proizvodnja 1,429.000 ton 1,673.000 % + 17,02 Učinki: odkop 9.242 ton/dnino 9.241 — jama 4.825 4.941 + 2,40 RLV 3.730 3.918 5,04 Bruto dohodek (realizacija premoga in ostalih dejavnosti) 3.695,380.209 4.253,905.895 + 15,11 % Od tega stroški: — vrednost potr. materiala 968,120.864 1.028,716.950 + 6,25 — izdatki za storitve drugih 295,197.562 165,465.401 — 43,95 — obresti na osn. in obr. sredstva 58,377.125 59,116.474 + 1,36 — investicijsko vzdrževanje 125,481.800 163,499.999 + 30,29 — raziskave 9,043.800 34,000.000 + 275,98 — amortizacija 377,559.441 406,562.963 + 7,68 — obresti od skladov 55,260.137 61,466.795 + 11,04 — prispevek za kadre 18,687.600 24,899.301 + 33,24 — poslov, stroški skupaj 1.979,483.549 2.074,105.389 + 4,78 — odplačilo inv. posoj. 111,000.000 137,000.000 + 23,60 Dohodek 1.604,896.660 2.042,600.605 + 27,27 % od tega: prisp. skupnosti 482,300.550 685,020.615 + 42,03 % čisti dohodek 1.122,596.110 1.357,579.991 + 20,93 Delitev čistega dohodka: a) plače 950,838.905 1.086,537.175 + 14,27 b) rezerv, skladi 13,082.828 21.508,275 + 64,40 c) sklad skup. porabe 158,774.277 249,534.541 + 57,1 C Povprečna plača na + 20,5% 1 zaposlenega v RLV 26.964 32.510 REZULTAT! NAGRAJEVANJA PO ENOTI PROIZVODA ZA SEPTEMBER 1960 V mesecu septembru smo po pravilniku o nagrajevanju po enoti proizvoda dosegli naslednje rezultate: Rudnik kot celota: Rudnik je po količini proizvodnjo v primerjavi z mesecem avgustom dosegel takole: > .H « o o ■o C O o avgust 199.000 september 195.000 178.419 Razlika 3.000 — 14.360 + Mesec a.vgust september razlika Dohodek v din 241,582.034 205,416.544 — 36,165.490 Neustvaritev dovo'jne višine dohodka v mcsecu . septembru napram mesecu avgustu za 35,165.490 din pa ima tudi za posledic 3, da kolektiv vkljub dobro ustvarjeni proizvodnji in višje ustvarjenim učinkom ni dosegel poslovnega uspeha, ki bi omogočal večjo uarLicipacijo osebnih dohodkov Tako bodo posamezne ekonomske enote v mesecu septembru z ozirom na svoje zaslužke prejele naslednje povečanje osebnih dohodkov napram avgustu: Enota % oseb. dohodkov po enoti proizvoda Prikazana tabela kaže, da je proizvodnja v septembru nižja od one v avgustu za 3.000 ton poleg tega pa smo prodali še za 14.360 ton manj premoga, kar se je seveda negativno odrazilo na doseganju dohodka, tako da je vrednost našega vloženega dela ležala na deponiji in bomo plačanega dobili šele takrat, ko bomo premog prodali. Na računu znižanja polne lastne cene rudnik ni ustvaril dohdka, kar nam pokazuje naslednja tabela: o c o o —< O tO " Gradbeni obrat 11,65 7,93 N Elektro stroj, obrat 15,52 12,20 58.128 Avtopark 14,38 16,87 75.709 ' Zunanji obrat 9,30 13,50 17,581 Direkcija 10,59 14,00 Rudnik kot celota 10.89 13,66 Iz celotnega pregleda rezultatov v mesecu septembru je razvidno, da je torej proizvodnja in prodaja napram mesecu avgustu padla, stroški proizvodnje pa porastli. Kljub temu, da so udeležbe posameznih enot pri tem po-rastle, kar je seveda posledica večje storilnosti in s tem boljše osnove za razdelitev. Kot osnovne razloge za relativno slabšo proizvodnjo in prodajo v mesecu lahko štejemo nihanje tržišča povečanje šihtov predvsem v odsotnosti z dela ter končno še delovno silo, ki gre na račun večjega odhoda, kakor pa prihoda v podjetje. Glavna naloga v mesecu oktobru in novembru bo doseči prav v teh navedenih problemih boljše rezultate kot so bili v septembru in s tem seveda tudi večje zaslužke. Večji zaslužek pa lahko dosežemo le, če se bo storilnost dela še nadalje krepila, seveda pa ob boljših, a ne slabših rezultatih gospodarjenja. Seveda pa bodo morali obratni delavski sveti kot neposredni nosilci proizvodnega dogajanja v ekonomski enoti — proizvajalcem bolje tolmačiti ekonomske rezultate svojega poslovanja, kajti le z intenzivnim delom in s prizadevanji in podporo celotnega kolektiva, bomo nedvomno dosegali v prihodnje še boljše uspehe. Gospodarimo UREJEVANJE EVIDENCE OSNOVNIH SREDSTEV RUDNIKA JE POKAZALO, DA SE ČESTOKRAT TEMU VAŽNEMU VPRAŠANJU PO OBRATIH, POSVEČA PREMALO POZORNOSTI Ko govorimo in mislimo na osnovna sredstva v podjetju, se vedno ne zavedamo njihovega pomena. Zaradi tega dostikrat ne polagamo dovolj pozornosti za njihovo vzdrževanje in tudi ne na evidenco o teh sredstvih. Vedeti je treba, da so osnovna sredstva v proizvodnem procesu eden od glavnih faktorjev za opravljanje storitev. Od njih obsega, kakovosti in sestava je v glavni meri odvisen uspeh proizvodnega procesa. Osnovna sredstva (stroji, naprave instalacije itd.) se v procesu proizvodnje obrabljajo oziroma v opravljanju storitev prehajajo po delih svoje obrabljene vrednosti, na proizvedeni predmet storitev v strošek obratovanja. Prehajanje vrednosti osnovnih sredstev zajamemo z amortizacijo, to je z zbiranjem zneskov za katere se znižuje vrednost v procesu proizvodnje. Življenjska doba osnovnih sredstev strojev in drugih naprav se nekako zajema v dobo 10 let. Ta doba se lahko tudi podaljša, samo v tem primeru, če se z osnovnimi sredstvi pravilno postopa, če se jih pravilno vzdržuje in vse manjše hibe sproti odstranjuje. V nasprotnem prime.u — to je z malomarnim vzdrževanjem, je potrebno, osnovna sredstva iz procesa proizvodnje izločiti, na njihovo mesto pa postaviti nov stroj aii novo napiavo s čemer se povzročijo dvojni stroški. Proizvodne stroške na-ureč še vedno Z OSNOVNIMI SREDSTVI bremeni tudi osnovno sredstvo, ki smo ga izključili, ker še v svojem trajanju ni preživelo dobo, potrebno, da bi bila njegova knjižna vrednost popolnoma odpisana. Aktivnost in kreditna sposobnost podjetja se v glavnem izraža v vrednosti osnovnih sredstev, ki pa mora biti dejanska in ni dovolj, če se zgolj le knjižno visoko izkazuje. Stanje osnovnih sredstev mora biti vedno tako, da je njihova vrednost istovetna takratni knjižni vrednosti. Vse to nam narekuje kašen naj bo naš odnos in postopek z osnovnimi sredstvi. Težnja na obratih po novih strojih in napravah je v določenih primerih umestna in razumljiva, stalno pa je potrebno voditi računa o tem, kaj je s starimi napravami, če so že dotrajale ter kakšna je njihova tokratna knjižna vrednost. Zato je nujno potrebno, da se pri nabavi novih strojev vodi računa o vsem navedenem kadar pa se nabavijo, je treba poskrbeti, da bodo ja služili v polnem obsegu svojemu namenu in da bodo polno izkoriščeni. Višina osebnih dohodkov je v znatni meri odvisna od gospodarjenja z osnovnimi sredstvi in se še posebno odraža v sistemu nagrajevanja po e ;o-nomskih enotah. Zato bi bilo prav in koristno, da odgovorni ljudje v svojih ekonomskih enotah temeljito pregledajo stanje in ugotovijo: 1. če ekonomska enota razpolaga z osnovnim sredstvi, s katerimi je obremenjena; 2. če ima ekonomska enota osnovna sredstva, ki ji niso potrebna; 3. najvažnejša pa je ugotovitev, v kakšnem stanju so ta osnovna sredstva ter kakšen je odnos ljudi, ki z njimi lazpolagajo. Delo upravnega odbora in sindikalne podružnice rudnika Upravni odbor rudnika in upravni odbor sind-Kafae poliružnice sta na zadnjih sejah obravnavala obračun efeaaseKCfcilh enot za mesec avgust. Celoten obračun sta ofora organa podrobno proučila in ga potrdila. Vse bdlj in bolj se kaže potreba po tem, da se nagrajevanje po ekonomskih enotah stalno zasleduje in obravnava v celem delovnem kolektivu. Najbolj konkretne rezultate bodo nedvomno dale razprave v kolektivu in na obratnih delaivBkfih svetih. Na svoji predzadnja seji je upravni odbor rudnika razdelil stanovanja nadaljnjim 12 prosilcem. Oib tej priliki je bilo ugotovljeno, da se želi precejšnje število stanovalcev preseliti v center. Res je, da so v cenihru stanovanja nova in zato lepša ter opremljena s centralno kurjavo, vendar za tem željam, razen v izjemnih priimeriih, ko gre za realno potrebo, ne bo mogoče ugodili. Vedeti je treba, da so bila sedanja stanovanja tudi nekoč nova in da so potrebe po stanovanjih — za tiste, ki so še brez njih — v Velenju še vedno zelo velike. Med prošnjami in pritožbami, ki jih je obravnaval upravni odbor, je bila tudi pritožba delavca Gut-mana, ki se mu zdi, da mu je bilo delovno razmerje neupravičeno odpovedano. Na seji se je ponovno ugotovilo, da je imeli Gutmaa v letošnjem le ju nad 60 izostankov z dela. Gani upravnega odbora so odločno obsodili ravnanje Guitmana in pritožbo zavrnili. Pri tem so bili obravnavani in obsojani tudi drugi temu podobni primeri, kot izostajanje Sle-menjak Vittja, Slck Jožeta, Mrzlaka itd. Te zadeve je obravnaval tudi upravni odbor sindikalne podružnice in jih ostro obsodil. Operativni plan za mesec november 1960, ki ga je upravni odbor rud- nika sprejel dne 27. 10. 1980, predvideva pni 23 delovnih dneh, kolikor jih bo v tam mesecu, 197.750 ton. Za izpolnitev te naloge bo treba delati deloma tuidi ob nedeljah, da bi Na pobudo političnih in družbenih organizacij ter organov delavskega samoupravljanja,. se je v zadnjem času v Velenju pristopilo k sestavi programa za gradnjo objektov družbenega standarda v prihodnjem letu s tem, da se bo dograditev nekaterih stavb nadaljevala že v letih 1962 in 1963. Prii sestavljanju programa se je upoštevalo predvsem dejstvo, da smo v zadnjih letih vlagali vsa razpoložljiva finančna sredstva skoraj izključno v stanovanja. To je bilo potrebno, da bi se odpravila občutna stanovanjska stiska in da bi naši delovni ljudje prišli do zdravih, uldbbnih in kulturnih stanovanj. Gradnja drugih potrebnih objektov se je na račun stanovanj odlagala. Sedaj pa je prišel čas, da se v večji meri angažira delo za kritje teh potreb, kar bo v znatni meri še nadalje izboljšalo življenje prebivalcev Velenja, V naslednjem letu je tako pred nami dograditev hotela z obratom družbene prehrane v centru Velenja, dokončati bo treba II. del parka, na novo se bo pričelo z gradnjo počitniškega dana za rudarje v Fiesi pri Piranu, novlih vajeniških delavnic na prostoru, ki je rezerviraan za industrijo v Velenju, zimskega bazena, se z nedeljskim delom proizvedlo 15.000 ton premoga. Povprečna dinev-na proizvodnja je planirana na 7.950 ton. Težava pri uspešnem izpolnjevanju postavljenega plana bo predvsem zaradi pomanjkanja delovne s.ile. Za izvršitev plana v novembru bi morali povečati število delavcev pri normalnem izkoriščanju rednih letnih dopustov za 157 delavcev. nove kino dvorane, otroškega vritca z otroškim igriščem iin dograditvijo notranjih cest v Velenju. Poleg navedenega bo nujno potrebno pričeti z gradnjo nadaljnjih 100 stanovanj. Naštete gradnje bo treba gradi-'! v glavnem s sredstvi rudnika. V programu gradenj Cbllnsltcega ljudskega odbora Šoštanj pa je ncva pekama, dograditev zdravstvenega dana, začetek gradnje ceste Velenje —Šoštanj, ki bo potekala ob Paki in pa gradnje nove šole s telovadnico. Na vsak načiiin pa bo mioral delovni kolektiv rudnika po svojih močeh pomagati tudi pri teh gradnjah. Tako širok program gradenj bo mogoče uresničiti le, če se bodo mobilizirale vse sedaj še neizkoriščene rezerve in če bo pri gradnji, posebno nekaterih objektov, sodelovalo vse prebivalstvo Velenja in Šaleške doline. S prostovoljnim deinm, kii ima v Velenju zelo lepo tradicijo, bo treba krepko pomagati, posebno pri gradnji objektov kot je parite, zimski baizen in cesta Velenje—Šoštanj. Slednja zadeva vse prebivalstvo doline in bo prav, če bodo pri gradnji pomagali in prispevali svoj delež prav vsi prebivalci. NAČRT GRABEMJ za prihodnje leto je obširen Zaradi pospešene stanovanjske izgradnje v zadnjih letih se ni moglo pesvečati dovolj pozornosti izgradnji takih objektov družbenega standarda ki služijo mestu kot celoti. Zato obsega program gradenj za prihodnja leta v prvi vrsti gradnjo teh objektov. Najvažnejše iz dela delavskega sveta rudnika Pred nedavnim je delavski svet rudnika obravnaval porečejo direktorja rudnika o investicijskem programu za povečanje kapacitet proizvodnje rudnika od 3 na 6 milijonov ton letno. Priprave za izdelavo na- vedenega investicijskega programa potekajo že dalj časa. V bitstvu rešuje ta program problem, kako naj bi smotrnejše izkoriščali naš lignit v velenjskem premogovnem bazenu in zadovoljili največje industrijske potrošnike energije na osnovi velenjskega lignita. Ti potrošniki naj bi v bodoče prejemali namesto .sedanjega premoga, plemenitejši plin, ki bi se pridobival pri nas z uplinjevanjem Nadaljevanje na 4. str. Najvažnejše iz dela delavskega sveta rudnika Nadaljevanje s 3. strani TO premaga. To bi pomenilo veliko razbremenitev za železnico i-n celo vrste pridobitev za celliotno sloivenisko indu-atriiijo. Zato obsega program zia povečanje proizvodnje tudi uplimjevamje ■iin transport pridobljenega plina po daljinskih plMinovodih d>o potrošnikov. V tej zvezi bo treba na novo zgraditi celo vrsto nuictaliških in industrijskih objektov, med katerimi bodo najvažnejši dnevni kop, nova jama pni Šoštanju, sušilnica za premog, naprave za vplinjevanje itd. Za vse to bodo potrebna znatna investicijska sredstva, ki se trenutno cenijo za to fa\zo na okoli 22 mlilijard Odprodaja stanovanj slabo napreduje Meseca novembra lanskega deta je bilo z Zakonom o filma:.sirainiju gradnje stanovanj omogočeno, med drugim tudii gospodarskim organizacijam, da smejo odprodajami stanovanja svojim delavcem in pni tem tudi ugodno kreditirati kupce iz fonda skupne porabe podjetja. Z namenom, da bi se člani delovnega toelkllitiva lahko pocfu"iili te ugodnosti, je uprava rudnika pričela na pobuldao origanciv delavskega samoupravljanja z akcijo za odprodajo ruldniJSkih stanovanj. Skladno s postopkom za odprodajo stanova ij, ki ga predpisuje zakon, co bile stavljene ponudbe vsem stanovalcem o katerih bli se le-ti morali iajavfti v roku 30 dni. V začel liku je kazalo, da bo zanimanje stanovalcev precejšnje, kasneje pa, ko so ■hile posf.ane ponudbe, pa se je pokazalo ravno nasprotno. Število in- teresen tov za nakup stanovanja je rrizmerama nizko tako, da nastaja vprašanje v kolikor je odprodaja sploh smotrna iin v koffikar je odprodajo sploh umestno izvaja/hi, če bi ise število interesen tov resno ne povečalo. Odprodaja ima svoj smii-ssl in svojo korist za defjovni kolektiv le takrat, če zavzame tak obseg, da se v obliki odplačil kupni ne zbere denarna sredstva za nadaljnje vlaganje v stanovanjsko izgradnjo. Če gre le za nekaj stanovanj je dotok sredstev tako majhen, da jih ni mo-gO'če sproti uspešno vlagati. Zaradi razjasnitve zadeve in zaradi razgovora s stanovalci po teh vprašnjiih, se rvno v tem času vršijo sestanki s stanovalci, da bi se ugotovilo, v kolikor se le-tii nameravajo poslužiti ugodnosti nakupa sitanova-nja in da se nudijo stanovalcem vsa pojasnila v zveza s to možnostjo. in dinarjev, brez sredstev za naprave za vplinjevanje. Ta iagriadnja bo pri" nesla s seboj potrebo po reševanju cele vrste problemov v zvezi s stanovanjsko izgradnjo, komunalno izgradnjo itd. Vse to presega okvir Velenja in postaja stvar celotae Slovenije. Bo obširnem poročilu direktorja, tovariša Zganka, je delavski svet skrbno obravnaval probleme v tej zvezii in je nato poročilo soglasno odobril z dodatkom, da mora uprava rudlnika pokraniti vse potrebno, da se zagotovijo od republike finančna sredstva, potrebna za izdelavo programov in projektov. ONO PODJETJE ELEKTROSIGNAL iz Celja je izvršilo počizkusna merjenja na najvišjem hribu Ljubela zaradi možnosti postavitve relejne televizijske postaje. Poskusi so pokazali ugoidine rezultate in kot se sliši, lahko v kratkem času pričakujemo pri-četelk gradnje postaje. S tem bodo ljubitelji televizijskih programov ter sedanji in bodoči lastniki televizijskih sprejemnikov končano lahko gledali programe z dobrim sprejemom. NA POBUDO rudniškega komiiteja ZKS se je dne 4. 11. 1960 vršil sestanek zastopnikov vseh množičnih organizacij v Velenju. Razpravljalo se je o perspektivni gradnji družbenega standarda v Veleoju in o nalogah, ki jlih bodo morale organizacije izvršiti v tej zvezi © STVD PAKTIZAN-RUDAR v Velenju se trudi, da bi dejavnost društva čimbolj razširilo iin v razne sekcije pritegnilo večje število miladine. Odbor društva se obrača na vse Ve-lenjčane, ki gledajo z razumevanjem na ta trud in ki so voljni po svoiT.h možnostih pomagati s prošnjo, da se vključijo v razne odbore in komisije društva. NA POBUDO rudnika se je v Velenju dalje časa zadrževala ekipa ljudi, ki je snemala film o Velenju. Film je posnet v barvah in bo dolg cfcoii 350 metrov. Njegovo predvajanje bo trajalo okoli 20 minuit. S tem bo Velenje končno v vsej svoji lepoiti prikazano tudi na platnu. Jesenski del tekmovanja v celjski nogometni podzvezi je v polnem teku. Do sedaj so bila odigrana 3 kola. V koc.kurenai tekmuje polleg Rudarja še ZŠD Celje, Koviinar -iz Stor, Steklar iz Rogaike Slatine in kot novinec Partizan iz Šmartnega ob Pa-ki: Poleg omenjenih tekmujeta v isti skupini še B-moštivi Kladlivarja in Oliimipa. Tabela po tretjem kolu izgleda takole: 1. Rudar 2 2 — — 4:1 4 2. ZŠD Cetje 2 1 1 — 14:0 3 3. Kovinar 2 1 1 — 2:0 3 4. Soštainj 3 1 — 2 4:6 2 5. Steklar 1 — —" 1 0:2 0 <:. Šciartoo 2 — — 2 2:17 0 Iizven konkurence: 7. OliknipB 3 1 2 — 10:9 3 8. Klad.var B 3 — — 3 4:18 o Spori Tekmovanje Rudarja v nogometnem prvenstvu Vsekakor bo borba za prva tri mesta med Rudarjem, Kovinarjem in Celjem. Trenutno vodi Rudar, vendar je pni tem pripomniti, da ga še čakata najtežji srečanji s Celjiem v Velenju in Kovinarjem v štorah. Sodeč po sedanji formi, bi Ruldar lahko dosegel v jesenskem delu popoln uspeh, če bo ti dve srečanji v^el v roke z vso resnosltjo in požrtvovalnostjo. Dobro vemo, da je tudi v tehničnem pogledu prillično napredoval v zadnjem času. Lep primer tehnične in požrtvovalne igre je Rudar pokazal v prijateljskem, srečanju z li-gaškim moštvom Olimpa, kaiterega je porazil na njegovem igrišču v Ce- lju s 4:1. Torej le gre, če je moštvo zato. V zadnjem in najtežjem srečanju z ŽNK Celje piričakiujizemo, da bodo prijatelji nogmoeta z veliko udeležbo in bodnanjem podprli naše fante. Tudi mladina Rudarja tekmuje v svoji skupini celjske podzveze. D osle. je Odpravila mladino Steklarja z rezultatom 4:0 na igrišču v Rogaški Slatini. Mnenja smo, da bi marala celjska poidzveza polagati več pažnje ravno na mladinsko tekmovanje. Mi dobro vemo, da moramo nudliti mladini več tekmovanj, če hočemo doseči množičnost in tudi kvaliteto.