List 47. c. ê 0 ffl V f Tecaj Izhajajo vsako sredo po celi poli. Yeljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol 2 gold. 40 kr će trt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 21. novembra 1877. u ^ « ^ O b s 6 g : Soja fažolica. Postava zastran obđelovanja Ljubljanskega mahu. (Dalje.) Čas volitev za trgovsko in obrtno zbornico Kranjsko se bliža. V Kranji in okolici. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Erzerum, glavno mesto Armenije. Angora. (Dalje.) Gospodarske stvari Soja fažolica. Gosp prof. Haberlandt mis in jaz po skušnj katero sem tukaj naredil na vrtu družbe kmetijsk } sem pop lnem njegove misli 7 da bodo kmetovalci v malo letih radi te fažolice tako obilno sadili, kakor sadé Gospod F. Haberlandt, profesor na viši kmetijski kromp soli Dunajski, mi je na prošnjo mojo za poskušnjo poslal nekoliko fažolov, ki mu je soja fažolica (soja- bohne, Soja hispida Mondi) imé. Da se naši kmetovalci aeznanijo s to nam novo fažolico , naj jim povem , da je gori imenovani slavni y sejej ? žita itd. in sicer zato, ker f sama } pa tudi «J m imata veliko rediv moo in morebiti tolikošno, kakor ) razen lup 7 noben drug pridelek. Tako beremo tudi v listu 52. od leta 1876 časnika „landw. Wochenblatt profesor dobil to sorto fažola iz Dunajské razstave leta 200 fažolic ruja 1873. in ga za poskušnjo sadil ter se po mnogoletnih Kini in 200 fažolo Jaz sem dobil spomladi od gosp. prof. Ilaberlandta barvě, 200 č pridel v m skušnjah preprióal, da ta fažolica dozori o 5 mesecih in je po takem primerna našim podnebnim razraeram. Vrednost njena, ki se o prvi in drugi nasadbi barvě pridelanih v Mon golij Sadil sem še °J 16. dne maja in sicer ko zrnje mnozí ; nahaja : . . P°* se razvidi iz sledeče analize v primeri z grahom, zemlj 100 delih na zraku posušenih zrn graha se delana po 10 palcev saksebi po 17 2 col globoko v peščeno k malo pognojena, pa sicer čisto ob bila malo dneh že so se prikazale temno 23 2 surovega proteina maščobe .... izlečkovin ne prostih 52 surovega lakna . . pepéla..... 10 delov Do 7 17 rastlinice vse po vrsti, tako, da ne ena ni izostala so mi pa miši in krti desetino teh rastlin 5 •/ 2 «/ 10 10 10 10 97 79 77 77 konca ma pokončali in mi je v vsem skupaj ostalo le 180 sadik Med poletjem so bile sadike enkrat okopane. Ker možno in košato stéblo raste hitro, so sadike kmalu pokrile 100 delih na zraku posušenih zril izvirne soje zemlj kih in tudi plevela je malo spodnjih stro (Original Soja) : dozoril fažol sredi septembra meseca, na viših surovega proteina 30%o maščobe . . . 15s/, 0 izlečkovin . . . surovega lakna . delov pa sredi meseca oktobra 7 337 /io pepela . zárodu ima soja 344/ 46/io 5 Vio 77 97 97 77 ga Preštel sem fažol vseh gori imenovanih treh sort in gal ter dobil sledeči pridelek: od 180 fažolov sem přidělal 6660 fažolov, ki so od 180 fažolov črne soje sem rujave soje iz Ki /l 0 7 V gali 1061*5 gramo v, přidělal 7814 fažolov, ki so vagali 816.5 gramov, in delov surovega proteina zarodu 184/40 delov maščobe. 7 V zarodu 182/ zárodu pa 25 0d 180 fažolov rumene soje iz Mongolije je bilo 16.371 10 7 V fažolov, ki so vagali 1925.5 gramov se nahaja To je, pri ruj 100 delih na zraku posušene slame grahove nad 43terni in pri soji 37terni pridelek, pri crni nad 90terni memo našim m surovega proteina 76/ • /IO 21/ á /IO delov maščobe izlečkovin surovega lakna pepela . . . 100 delih sóji ne slane pa 7 domačim fažolom Te m več Je pa faž 29 42 77 77 97 77 priporočila vredna, ker zrno in slama imata, kakor gori navedena analiza kazala prvi vrsti pa stoj 7 veliko redivno moč m soja 7 za njo •w J surovega proteina maščobe . . . izlečkovin . . . surovega lakna . pepéla . 9 4/ 25/ 36 29 10 10 10 delov in zadnja č okusen videti 7 katera kuhana naredi crn sok ; ni 7 77 77 97 77 skuj Gosp. prof. Haberlandtu, ki nevtrudlj rastlinstvo IDIVUJC IflOUlUOKTU, gre —j— r—------ - hvala, katero mu tudi jaz, nekdaj njegov učenec polnega prepričanj speh soj ine preisk preslika 7 iz izrekam Kd ae ustmeno ali pismeno oglasi za to seme « Ker se v slovenskem jeziku fažol na vadne debe-losti imenuje fažol, v Bohinji tudi bob, drobni pa f a ž o- ga koliko dobi pri podpisanem Franc Schollmay lica 7 zato mislimo, da soji, ki je drobná kakor leča 7 pn* staja ime fažolica. Vred. 3ÏÎÎ Postava zastraii obdelovanja Ljubljanskega mahú. (Dalje.) Kulturni zaklad. §. 34. V poplačevanje stroškov, katere ima odbor za obdelovanje močvirja, oziroma katere imajo podružni odbori, ae ima ustanoviti posebni zaklad za obdelovanje močvirja. S tem zakladom ima upravljati odbor, oziroma podružni odbor za obdelovanje močvirja. Dohodki. vdeležencev in pa na razlićne težave, katere imajo vdeleženci trpeti s takim delanjem. sicer enakih razmerab veljá za merilo dodelitve površina dotičnega posestva. Tlačanska delà se morejo tudi storiti po zmožnih namestnikih , ali pa se spremeniti v denarno davščino za zaklad za obdelovaoje močvirja, katere davščine zneaek ima preračunati odbor za obdelovanje močvirja po merilu takratnib višib ali nižih dnin v tistem krajt. Ako je sila, bo treba, da vsi vkupno in bitro de- laj o, takrat so vse zmožné osebe zadetega močvirssega okraja dolžne, da brezplačno opravljajo tlačanska delà. 35. kladajo : Stroški za obdelovanje močvirja se za- 39. Ko Naklade in davščine. se botele naoraviti nove naklade in s premoženjem sedanjega zaklada za osušenje davščine, ki ne spadajo med přiklade k davkom, ali ko močvirja ; bi se hotele take naklade in davščine, kjer jih že z nakladami na zcmijiškc in na hišne posestnike imajo, izvišati, takrat je za to reč freba v močvirskem okraji, o naklade so tako-le : deželnega zakona. 1. přiklade na prave davke, 2. službe, potrebne za obdelovanje močvirja 3. naklade in davščine, ki ne spadajo med dav- skeg Le naklade, katere se odmerjajo po zemlj okraj mocvir na hektar skl mor ej se do najvišega ka od 25 kr po odboru za obdelovanje močvirja kovske přiklade; v lastnem področji, do 40 kr. na hektar s privođenjem deželnega odbora, in do 60 krajc. na hektar s privo c) z drugačnimi dohodki v zaklad za obdelovanje ljenjem deželnega zbora za čas enega leta ) če dotično močvirja; d) s stroški, katere ima nositi Ljubljanska mestna občina za kulturna delà ua močvirji, ki jo zade- zemlj ni že tudi z davkovskimi prikladami za moč virsko obdelovanje obloženo vajo ,,m concreto" (snovno); Razdelitev přiklad. e) s prineski iz deželnega zaklada na sklep deželnega zbora. . 40. Přiklade naklade in davšči davkom 39.) 37.) in pa drugačne kakor tudi tlačanska delà Stroške, ki zadevajo le korist posameznih poscst- V K V/ KJ W y • «J »«f V» V » W j V * V M. Vf J. A VJ U V U If LXJ VM MIM j/ v ^ w w \ O v ^ • ^ UIA VA. nikov, imajo vdeleženci sami nositi. (§. 72. občinskega močvirski okraj i»«^ .1 u « v o v, i u o , afttvvi c^vii . 38.) se morejo skleniti, oziroma dovoliti ali za ves ; ali reda.) za njegove posamezne dele i to pa potem , aii zadevajo stroški » ki se maj popi Zaklad za osušenje močvirja cati } ves okraj t ali posamezne dele tega okraj 36. zakladom za osušenje močvirja (§. 35. lit. a.) sme odbor za obdelovanje močvirja zaukazovati po razmerji od c. kr. deželne vlade po dogovoru z deželnim odborom, ali, ko bi se přiměřilo, na pritožni poti od c. k. ministerstva kmetijstva pridobljenega dovoljenja. pa Pofjlavitna vodila. Pri tem se mora držati kot poglavitn« da se imajo stroški za vzdrževanj vodil v s > Přiklade davkom. 20. njima spada-vasjo in pa pod Ljub-v kolikor ne dajó posebne privatne obveznosti jemek in v kolikor se ne poravnajo ti omenjenih dveh glavnih odvodil jocima prekopoma pod Step za 37. Stroške v gotovem denarji za delà v namen 42. in 48.), poplačevati s prineski vseh kultiviranja močvirja > katerim se po navadi štejejo stroški za stavivo (za materijalije), za umetne stavbě in pa za stanovitne najeté delavce, more odbor za obdelovanje močvirja, in sicer za obstoječe podružné odbore oziroma za njihove okraje na podlagi sklenjenega nasveta teh podružnih odborov, poplačati 15% priklado na vse zemljiške in hišne davke vsega zadetega delà močvirskega okraja, podvrže- podstave stroški z drugačnimi dohodki zaklada za obdelovanj močvirja posestnikov na močvirskem okraji ; . da imajo stroške za vzdrževanje glavnih odvodnih překop, in pa za preložitev ali za novo kopanje takih prekop nositi posestniki tistih zemljišc. katerih stalno osušenj a drug olajšava v obdelovanji ima većemu s svoj vzrok in pospeh v dotičnih delih, v kolikor niso ti stroški založeni z drugačnimi dohodki zaklada ob ali pa delovanje močvirj 48.) nega obdelovanji (§. 40); pri teh davkovskih pri- kladah imata §§. 74. in 79. občinskega reda veljati in sicer tako, da, če občinske přiklade in pa naklade za Da imajo stroške za d gospodarskih potov (štradonov) , in pa za preiožbo ali novo napravo takih potov nositi posestniki onih zemliišć. katerim na obdelovanje močvirja skupaj 15% zemljiškega in hiš- nega davka presežejo, je za to treba privoljenja deželnega odbora nega zbora postave. i če 25% ) presežejo , privoljenja dežel-če pa 50% presežejo, je treba deželne ' w korist se ta pota vzdržujejo ali napravljajo, v kolikor niso ti stroški založeni z drugačnimi dohodki zaklada za obdelovanje močvirja (§. 48.). (Konec prihodnjič.) !Tlačanska delà. 38 Tlačanska delà za obdelovanje močvirja, kamor spadajo dnine delavcev in pa vožnje, ima odbor za obdelovanje močvirja, oziroma podružni odbor raz-deliti na posamezne posestnike v močvirskem okraj Čas volitev za trgovsko in obrtno zbornico Kranjsko se bliža. V „Oglasniku" 45. listu „Novic" se bere razgl ki ga ) po deželi posl t k o m i s ij ; z kateri je izročena izvršitev volitev vseh 12 odbornikov f ozirom na koristi, katere jim dajó delà te ali one sku- ki stopijo namesti onih, ki so bili izžrebani in onib f ki pine ; potem ozirom na obstoječe navade, na zmožnost so umrli ali sami izstopili, v zbornico Treba je, da vsak trgovec in obrtnik više ali niže po deželi zdaj prva skrb to stopnje razglas volitvene komisije prebere najvažnejše točke so eledeče : y katerega ) da si vsak z ag o tovi Ugovori zoper volilske imenike se smejo v omen- iilni odbor" jenem obroku vglasiti pri imenovanih uradovih ali pa tudi naravnost pri podpisani volitveni komisiji, katera v o 1 i 1 n o p r a v i co, ki jo po postavi ima, potem pa čaka na to, katere možé bode nasvetoval „narodni vo- ) da vsi naši soglasno volijo ene. ima pisarno v Ljubljani, turjaški trg št. 4, I. nadstropje. trgovski odsék imajo pravico voliti : Ban-kirji in menjači, trgovci, razpošiljači (spediterji), gospo- m Ako 9 Popotne crtice. Kranji in okolici. bil jaz zagledal svetá luč v mestnega zi- dárji blagóvnih hraníšč, trgovski opravílniki, upni *u zavarovalni zavodi, lekárničarji, železnocestna, ladije- plovna in druga prevozna podjétja, če se od enega sa- dovja tesnini, morda bi ne silil zdaj starejših let iz mega podjétja v Ljubljanskem stolnem mestu na leto mesta tako kakor sem silil mlajših let v mesto. Ker plačuje konči (vsaj) po deset goldinarjev 50 kr. a. vi\, sem se pa rodil med priproste kmetiške hiše lesenimi a drugod po Kranjskem zbomičnem okraji po osem stěnami, iz katerih oken sem prve dni svoje pameti goldinarjev štirideseti kr. a. vr. brez přiklade. pridobitnega davka gledal že bližnje zelenkasto in daljno sivkasto gorovje ob kraji rodovitnih dobrav in obilnih gozdov, brž smuk- prvi razdélek obrtnega odseka (§. 1. a) imajo pra- nem rad iz mesta, če le morem izmuzniti se par dni iz !#• II IfA« 1 i « » r 1 • ft1 1 r da sem vico voliti: plávežniki in samokovniki (gospodarji plave- svojega posla večkrat sitnih brzd. To je vzrok žev in samokóvov), továrničarji (fabrikanti), stavbinsld nedavno nabrusil pete ter za par dni odloživši svoîega 1 i • • • 1 • 1 . 91 • 1 • #1 ' 1 • 1 1 é vy Al 1*1 1 1 posla pezo porabil ugodno priliko železniškega vlaka v to, da se postavim v Kranj. Vožnja od Ljubljane do Kran ja ni kako po več obrti in vsi drugi obrtniki, kar jih od jednega ali obrtnih, v Kranjskem zborničnem okrajů stojéčih pod-jétij na leto plačuje konči po sto golginarjev a. vr. pridobitnega davka brez priklada. obrtnega odséka (§. 1. b) imajo pravico voliti óni ru- drugi razdelek tovanje v Ameriko; to vem prav tako dobro, kakor •---— \ £5 ■ — • w t .vv • v*»«« * « drUgO , ua do xi a lu ici/ ua ici at aim pwu uiuvcivu uu darji, kateri plačujejo ma leto konči po štiri goldinarje more nič posebnega prigoditi, ako ni okraden ali pa se da se namreč na tej kratki poti člověku ne a. vr. rudniŠkega davka. tretji i odseka (§. 1. c) imajo pravico voliti vsi obrtniki in tovar- azdélek obrtnega vlaku kaka nesreča ne pripeti. Zato jaz tu omenim y da se kaj tacega ta pot ni přiměřilo, čeravno ali ničarji, kar jih ne smé voliti v razdélku vélicega obrta, morda bolje rečeno, ker so bile razen moje nič vredne tudi trgovci, kateri nimajo pravice v trgovski odsék osebe na ' vlaku še tri osebe politične pomenljivoati, voliti, če vsak izmed njih plačuje na leto konči po štiri namreč Kranjske dežele c. k. načelnik vitez Widmann goldinarje 20 priklada. k raj c. a. vr. c a s y se mora cemu > ki kedaj bodo volitve vršiti popřej vse to ima po postavi pravico pridobitnega davka brez Bohuslav, deželne vlade svetnik grof Chorinsky in neka častitljiva oseba duhovskega stanů in Tržiškega dorao- 7 y še n i dolocen zato ker kar treba y da vinstva. Po poti sem si ubijal glavo z uganjko: kaj j\J , ^ v, «M»,«. . « r v, « « w , . se vsa- je namen viteza Widmanna in njegovega svetovalca y oliti y posij mca y odbornike na katero zapišejo imena tistih , ki jih volij glaso za a s je že dolocen, doti so (pritožbe) odp takim, ki mi klam a c i j da se o neprijetnem, jako kislem vremenu napotita v Kranj? Vlak se vstavi pod Kran j em in z vozov zlezemo , ki smo imeli vožne liste do tje. Se vé, da se vitez vsi pravico, pa niso vpis v v pregled razgrneni, kakor pravi y po d yy rudarj pri r a z g 1 ki niso ces. davkariiah za vse jo, da imajo volilno Bohuslav Widmann in gori omenjene osebe pel jejo v m en i ke volivcèv, ki so mesto, mi drugi, ki nismo za državo nobene druge važ- a 3 volitvene komisije nosti, kakor da plačujemo davek, koračimo pes za y yy ki obrtniki" ali njimi Jaz sem mislil, da bodo, ko se voz z vladnima y y V magistratu, in ta čas odločen do 26 Ljubljani pa pri glavama pripelje čez most, sprejela kaka é * procesija t. m » do prihodnjega pondeljka. Naj tedaj do tega časa gre y to uradnikov; a aiotil sem se, moj sprejem je bil ravno gledat ali vp v tak vedel y kakor viteza Widmanna; kdor naju ni poznal , kdo je deželni predsednik : jaz ali on. y m menik volivcev ali ne in Še posebno, ali je v pravem zdelku Kdor se našel v imeniku brt Vitez in grof se zgubita, jaz pa, ki sem pozabil pu štiti domá sitni želodec, grem po nasvetu svojega druga y nikov vati, davka trg st je pa trgo y sme po volitvenem redu zahte ki je poznal mestice bolj od mene y na „staro pošto a in se v trgovski odsek vpiše, in to naznaniti ali pa volit komisiji v Ljubljani (turjaški To .Ie y imamo d v spomin klicati trgo v družbi znanih somišljencev potolažim svoj materijalni del z dobrim a ne predragim kosilom, katero je bilo vsem T7 nntA n wk « XT iv» nrt r% Sn A Nemec in Magjar hočeta povsod, da se za nju „extra- drugim všeč, le nekemu severnemu Nemcu ne. Se vé cem in kramarjem, obrtnikom in rokodelcem. Temu wurst" kuha. pozivu pa dodamo še prošnjo do druzih d o l i u b • % D1J v Ljub i n d trgovce in obrtnike jim znane , da * y ne pravica, ki jim jo postava y kajti yy po toči pozno naših r o-naj opom« zanemarijo pre Po kosilu podam se najprvo v kavarno —- menda edino v Kranji. Tu brž zapazim, da se gosti gledajo kakor pes in mačka. Sosed mi pojasni to nenavadno prikazen rekoč, da, kar je bila zadnja volitev, se nem- zvonitiíá. Vsaj če bi se volitve zopet tako vršile škutarji in narodnjaki pisano gledajo povsod. Slovenci kakor predlanskem y ko iilne kom y čak a j e vitez Vesteneck bil vodj volivce še pri volitvah samih vo- se ogibajo gostilnic in štacún , katerih iastniki so volili Do len ca. in narobe. Prav tako' ( w ' ■ -Wř ' v au baiuin uei« a^uicuu», íu uaiuuc. uuvu , pravim jaz in prék še sami skienem to načelo priporocati posebno Ljubljanskim gore prék in ovér , zato treba da si ne de laj . rv ni M » vi , «aiu il Vy uci , vi« OJI aapi oc o^llil oaicucui iv; iiauviv; J/J IJJVI wu« ,)" ,)* trgovci in obrtniki s tem, da zgubijo volilno Slovencem, ker bo potem nemcurjev čedalje manj pravico zato za-njo. y ke se niso d g 1 pravem č Meni je Kranjsko mestice prav malo znano y zato Zato na noge mozje J sem hotel ogledati si^ga na vse strani. Najprej se ima ven- Ker ne dvoraimo da se ustanovi „narodni volilni ivui ijc; u vusuiiuu , ua oc uoiauu » i ^uaiuuui vviilllll uai pio v pi uíjiuj tj puoi/uuu iivuw uiujuum o v/ odbor" tudi za te volitve v Ljubljani, ki bode nasve- vred se mi je prikupila. Manj všeč mi je bilo to podam v čitalnico. Čeravno ne prevelikih dar prav lepe prostore, posebno lična dvorana z odrom .da to val možé y ki naj se volijo ; zato naj je rodoljubov ie tik njenih prostorov c. k. davkarija. Jaz ne morem * zato, da me tište rumene okrogle table povsod v oči zbadajo. Iz čitalnice se napotim ogledovat mestice. Popi-saval ga ne bom, le to omenim, da je prav prijazno in čedno, tlak dober, vsaj veliko bolji kakor Kamniški, ki je, kakor sem slišal, Kecel j nu že veliko kurjih očés naklonil. Vidi se povsod, da na Čelu mesta stojé narodni, za čast domačije skrbni možje. Prav zadovoljen vkrenem na gorenjo stran — proti novému železnemu mostu. Kaj lepa in prekoristna je bila misel napraviti ta most čez globoko strugo Ko-krice ; most je lep kine okolice mestne; v obče je tù vsa scenerija izvrstno romantična in vredna kakega ri-sarskega čopiča ali vsaj fotografične slike. Le nekaj sem tíi milo pogrešal : senčnatega dre v ja, pod katerega krilom bi člověk o vroČini iz mesta přišel le sem. Naj bi 3e kmalu še to posrećilo stvariti gospodu županu in odboru niegovemu! Popolno po ravnem pelje od mesta cesta ob Pri nisko vem v Kokr o. Čisti gorenski zrak se mojim oka-jenim in oprasenim pljučam kaj prilega, čeravno je nekoliko mrzel, ker prihaja s hribov po vrhu že s snegom pobeljenih. Zato zapnem suknjo ter se pomikam počasnih korakov proti Primskoveinu. Kar zapojó zvonovi po vseh stranéh. Pogledam na uro, ki kaže tri, in se spomnim, da je sobota. Vstavím se in vlecem na uho prijetne glasove, ki prihajajo z zvonikov na trdih kamenitih tleh in se odmevajo od gorá. Izmed vseh je najbolje razločiti ubrano in veličastno zvonenje Hil-zerjevo v Šmartnem. Ves zamaknjen poslušam. O tem pa mi vdari na uho jako neprijeten glas za hrbtom. Kaj je to? Ne C\ ne Cis, ampak v sredi nekje, pa ka-košen glas! Kakor bobnenje kotla. „Kje je ta zvon?" — vprašam memo gredočega kmetiškega člověka. „Pri nas na Pri m sko vem" — mi odgovori. „Kdo ga je lil?" — „Zvonár v Ljubljani" —je odgovor— „pa ta je že tretji, ker so mu zvon dvakrat nazaj poslali; res, da smo slabo naleteli za lepí svoj denar." — „Toraj!" — si mislim in běžím nazaj proti mestu, da bi ušel temu glasu, po katerem člověka ušesa boiijoL Stránská pot me pripelje do pokopališča. Ce- ravno sem rajëi med živimi kakor med mrtvimi, vendar vkrenem med obzidje in jamem ogledovati napise na grobnih spominkih. Z veseljem zapazim, da je večina domaćih slovenskih. Pred spominkoma Pre žernovem in S. Jenkovem postojim nekoliko in se zamislim v preteklost, iz katere me zbudi neko nepri-jetno kranjsko nemško žvrgoljenje. Ozrem se in zagledam par mestnih dám s tremi moškimi spremljevaici. Ker jo vkrenejo proti meni, se umaknem in odhajajoČ vjamem še sledeče nemške besede na svoje uho: „Da schaun's, das ist sein Grob! Er hot long gnug nicht sterben wollen. Die Erb?n ham kaum d'rauf gewartet, bis er bin war." — Na to se ozrem in vidim, da stojé pred gomilo, ki ima spomínek z nemškim napisom. Res, osupnila me je ta — pieteta. Kmalu sem zopet v mestu. Kam se obrniti! ,,Po-išči si znancev, saj jih imaš" — mi veli notranji glas in že sem čez prag trgovca gospoda O mer se, iskre- nega in vljudnega narodnjaka, ki me razveseli z obljubo peljati me zvečer v družbo pevcev čitalnice Kranjske. Na ta način mi je večer kmalu pretekel de-loma v znani narodni gostilnici, kjer sem pa zagazil v precej hudo besedovanje s par nemškutarji, ki so zad-njic „Dollenza" volili in katerim je videti popolna politična nevednost že na obrazu, deloma pa v družbi či-talniČnih pevcev in drugih narodnjakov. Zabava je bila prav živahna, pěvci so se odlikovali z lepim in ubranim petjem tako, da sem se kar čudil. Predsednik pa je vodil zborovanje prav drastično posnemaje parla- mentarno sego , po kateri večina strahuje manjščino in je ne pusti do besede. Take zabave bi tudi v Ljubljani lahko imeli večkrat v čitalnici in društveno življenje postalo bi živahneje na prid narodni stvari. V „veliki" Ljubljani se ve da, hodi vsak le raji svojo pot. (Dalje prihođnjič.) Ozir na Rusko-turško bojišče. Erzerum, glavno mesto Armenije. Zdaj, ko se to mesto tako pogosto imenuje, 86 nam zdi primerno, nekoliko več spregovonti o njem, zlasti, ker se sploh misli, da bo Ruska zmaga v Aziji s tem odločena, da Rusom ta trdnjava pride v roke, kar se je tudi 1. 1828. in 1829. zgodilo, ko je Paskievič 9. julija 1. 1829. vzel to mesto. Prebivalcev ima mesto zdaj okoli 40.000 skoro samih mahomedancev, le šesti del jih je druge vere. PeČajo se večidel z obrtnijo in trgovino in veljajo za zeló premožne. Zato se tudi ni čuditi temu, da so se vstavljalii Muktar-pasi, ki hoče mesto do zadnjega braniti, ker so prepričani, da bode temu konec le ta, da bodo njihove hiše po bombardiranji pupolnem raz- djane, mesto pa Rusi vsakako dobó. Erzerum stoji 6046 čevljev visoko nad morjem na veliki, z visokimi goraini obdani, pozimi zeló mrzli, poleti zeló vroči, pa suhi planjavi, ki je pa vendar se primerno dobro obdelana. V prejšnjih časih je mesto zavoljo svojih izvrstnih kovaških izdelkov siovelo po svetu, pa za 1. 1829. izseliio se je veliko najboljših delavcev na Rusko zemljo in zdaj se nahaja tam le se več kovačev, ki podkve kujejo. Vendar se izdeiuje ondi tudi še izvrstno orožje razne sorte. Razen tega je še več kovarjev srebrnine in zlatnine ter izdelovaicev raznih tkanin, usnarjev in strojarjev. Največ ljudi se pa živi in bogati po trgovstvu. Erzerum je glavno skladišće, najveća postaja za promet med Evropo in notranjo Azijo. Leto za letom gre po 6000 angleških bál v vrednosti okoli 300.000 sterlingov (3 milijone gold.) preko Erzeruma. Iz Perzije prihaja silno veliko svile in kasimirske voine, surove in izdelane, da gre potem preko Trapezunta v Evropo. Od vzhoda prihaja bombaž , riž , tobak , indigo , krap , rabarber in druge drobnosti in disave. Po prodajalnicah se dobiva levantinsko blago, draga kožuhovina, ogrinjali (shawli), v obče dragocenosti iu Evropska roba vsake vrste. Na živinske sejme priženó kupČevaici iz Meke najlepših arabskih kónj. Posebno je mesto glavna postaja za karavane v Perzijo in notranjo Azijo, ki se tù preskrbé z živežem in všemi za pot potřebními řečmi. Ulice in ceste Erzeruma so ozke, zavité, neravne, umazane, brez tlaka, his je nekaj celó podzemeljskih, katerih strehe molé le kake 3 do 4 čevlje iz tal. Mesto ima trdnjavo in 4 predmestja. V trdnjavi je še nekoliko viši grad, 16 mošej (turških cerkvá), palača gover-nerjeva, nekaj prenočišč za popotnike (karavane) in več lepih hiš viših uradnikov in bogatih trgovcev. Po pred- mestjih je 24 mosej , 2 armenski in 2 grski cerkvi, bazar (prostorišče za trgovce) čez 30 postaj za karavane in 17 javnih kopelj. Erzerum je silno staro mesto; to priča mnogo znamenitih spominjkov, nadgrobnih poslopij in razvalin. V 5. stoletji je A na toi, vojskovodja cesarja Teodo-zija II., na tem kraji sezidal trdnjavo „Theodosi-j opol i s". V bližini je bilo sirsko - arménsko mesto Arsen, Čegar prebivalci so pred Seldžuki pobegnili v grško trdnjavo, katero so odslej imenovali Arsen. Potem so se navadili imena Arzen-er-Rum, to je, Rimski Arzen in iz tega je postalo sedanje imé Ar- ze rum ai i Erzerum, kakor se navadno piše. Že leta >1 Nu 7 Lazarjevic, ali bcčeš biti naš car?" 1049. je zaslovelo po svoji trgovini, leta 1201. pa je prašal je še enkrat Stepana Kazančić, ko prišlo v oblast Seldžukov; pri tem je bilo razdjanih 100 cerkvá in poginilo neki 140.000 prebivalcev. Leta dirjal Je bil po-pri- njemu 1242. so prisvojili si mesto ljuti Lazarjevic pa ni odgovoril ongoli mu, dirjal > je na hol em 7 1517. pa na katerem je Bajazet svojimi janičari odbija! Tatarske krvoločni Turki. Pa vkljub vso kulturo zatirajocemu napade. Lazar jevičev konj je krvavěl , puscice so se ail v uiuuui x ut ai« i u t » i j u u n nmvuiv u c* u a l » j \j\j\j uji va »jv» jjmm v« m^a muw* i v i i w t ls j ju ai y a vci ^ p UouIVju o \j o u gospodstvu Turkov je Erzerum ostal vedno važno vsipale okrog njega, kakor dež, a vendar-le je prodrl mesto, ki je imelo pred l. 1829. še čez 80.000 prebi- do sultana. JC ; — v^ii&uu uiu ja — valcev. Pa ko so ga leta 1829. Rusi oblegali in z na- pustimo to nesrečno torišce , kjer ne moremo priboriti Se je cas i« vskriknil mu je za skokom vzeli. je bilo zeló razdjano ; še več pa je trpelo nič druzega, nego mnogih hrabrih vojščakov smrt ob- škode po tem, ker je velik del armenskega prebivalstva varuj svojo carjevino, obvaruj samega sebe in svoje izselil se v Rusijo. Vendar je še dandanes važno trgo- tudi vvojaškem »Moja osoda in osoda moje carjevine je bila odlo- 8inove i t« vinsko in obrtnijsko mesto, važno pa obziru. Rusija tega mesta ni dolgo obdržala, ampak Čena že o početku svetá' « ko se je^ v Drenopolji sklenil mir, dala ga je Turčiji lej odločnosti , Ce bo zdaj, kar je več kot gotovo, prišlo zopet bi pobegnil !" opomnil je Bajazet o mrk- ,,jas znam umreti aii ne znam 7 kako nazaj. Rusom v roke, tež&o, da ga zopet nazaj dali. gleška se bo pač ustavljala temu na vso moc tako misli trepetajoČ kramar John Buli Erzerum, ima mitnico (šrango) v Indijo on lahko odpira in zapira pot do tje. An- , kajti kdor ima Prazne so bile vse Stepanove besede, Bajazet je o vsakem prigovoru izpodbil ga. Kakor je bií přišel tak o se Je vrnil epan } to je svojim; pri jezdi! je nazaj z Zabavno berilo. drugo četo vred , ki je bila z druge strani prihitela Srbski vojski. A :: : $ To je bil Milan Topličanin z Miličinim sinom Mo- hamedom vred. » Dej > tvoje sestre sin t« Angora. Zgodovinski - romantičen obraz 4. (Dalje.) pana in pokaza! mu sultaniča. ogovoril je kratko Ste f> dědic Bajazetove carjevine in moči!" stavi! je Stepan in svojo roko, kakor na brambo ložil svojemu sestriču na glavo. Konec je torej moje naloge 9 pri-po- Po teh besedah se je obrnil od Tatara ) zagnal opomnil je Milan ,,vstala mi je druga dolžnost; Srbska slava ne smé biti zasramovana v hčeri Srbskega cara!" — Po teh besedah je obrnil konja in takoj je zginil v prahu in se bojni gnječi očem svojih krajanov. je z golo oštrino v roči za njo, ali predno je zalotil jo, 17 blisknil je Tatarskega vodje jatagan, hrsknilo je, a Kazančić. kaj nčiniš s tem dečkom?" povprašal je Manuvel se je razklane glave zavalil svoji hosudarki pred nogi 77 Zagotoviti mu hočem njegovega očeta dedištvo" Milica je bila Kazančić je zajetnica, Tatarska odgovori! je Lazarjevic. suznja radosten gledal Otomanske poboj in njé beg. „Ali nisem povedal tega?! u vojske „A Srbska, nje svoboda in slava?" 77 Deček je moje sestre sin, sin Srbské hčere za- Angora za Kosovo ; osvečeni so padli Srb- bode zatiralec mojega národa". ? ne kričal je — „ ski junaki, a ni zginila Srbska slava!" Ne vesêli se^prevred, vojvoda!" 77 Tako torej je to tako! u zancić, vès se je tresel vsled same nevolje začudi! se je Ka ti krat- ; *JCh UUi Vj » O W IVI II uou» » WttUJV UV^ » Vi JU - , 1 (vi at j|UC vcociii oc vpicvxou y vuj v \j\xch . - Oglasi 1 seje kovidni odpadnik slavnih očetov! Jaz ti prorokujem za njim zamolklo Stepan, ki je ogledaval svojo vojsko, kaj se bode godilo še. On in njegovi potomci bodo v da bi jo uredil na umakljaj, in pokaza! je sè svojim večo in večo sužnost pogrezali Srbski národ, v tim mečem naprej, kjer so Tatarji na sredi in na levem večo sužnost zvlasti zbog tega 7 ker bode ta sužnost krilu so bili zmagoslavni — gromadili se, zato da bi z izvirala iz tistih, po katerih se bode pretakala Srbska vso svojo silo pogubili to pest kristijanskih vojščakov. kri in bičali bodo národ tako da U LU pest &riBUjauS&lLl VU V. ÍV11 , IU UiV^ail UUUU ucuuu mau , ua se UUUC u OVUJCUI vidim!" — oponesel je Kazančić časi moral smiliti razsrjenemu Bogu samernu, pa vse to bode o svojem 77 hladno Vidim jih )7 ali V se nikoli nisem slišal, da bi kobilic se bode godilo zbog Lazarjeve hčere pa zato truma, če prav je tolika ali tolika, udušila medveda. gosto zagozdo zedinjeni pojdemo povprek po dolini bolj ljubiš sestro, nego svoj národ!" 7 ker 7 a Stegnil je desnico proti njemu in nagrozil se mu, tam na onih gorah' pozdravim tebe t pokazal je nasprotno stran zdirjal je od njega, zato da je zopet stopi! svojim ju- da si moj car, car zopet velike in nakom na čelo, da bi ž njimi vred přišel v domovino slavne Srbské." ,Tvoj nasvèt je dober" pritegni! je Stepan popřeje da 7 nego nje nevredni sin Stepan Lazarjevic 7 in domá národ razburil, da bi Stepánu zapreČili -77 ali še živi Bajazet, še živé njegovi sinovi je, odmajeval z glavo in zdirjal s stopil svojim vojščakom na čelo. u pristavi! prihod v Srbsko, katere ni hotel osvoboditi. prostora, zato da bi (Dalje prihodnjič.) Gotovo bi se bi! za njim spustil Kazančić kajti strašna kletva mu je bruhnila iz ust in nevedoma je dvignila se njegova desnica z buzdovanom, pa zadržali * casnistvo. Dichter-Stimmen aus Oesterreich-Ungarn. Heraus- so ga Tatarji. Z vseh strani so se o divjem kriku pri- geber und Redacteur: Heinrich Penn. gnali na Srbské junake, a ni kric 7 vsteklost ni mogla podreti Srbské moči. ni njih napada divja Nam Slovencem dobro znani pisatelj Henrik Penn gosto za- kateri je spisal tudi dramo ,,Untergang Metullums > v pohod «t ) da ta namen bode napravila Lon cembra besedo s tombolo. Iz čisiega dohodka te vese- bosta po mestu nabirala lice in iz prostih darov, katere donu se jim je najbolj pametno zazdelo egido spet po- preč. kateheta obeh ljudskih šol, nakupilo se bo blago ložiti v oroznico 9 a na severju so potem veleli imeno- za obleko. Več gospá pa je že tudi obljubilo brez- vanim dvem petinam priprave „odložiti na neopredeljen- plačno izdelovati v njih stroko spadajoča delà. 16. de-noje vremea. Kakošna zabava v Londonu in Cari- cembra dopoldne pa bode slovesná razdelitev obleke gradu! (Kon. prih.) pričujočim otrokom v čitalnični dvorani. Ta misel, ka- Dunaja. (Libor val Buren v društvu „Sloveniji.") tero je pred vsem g. podpredsedoik čitalnice in kate- Libor val Buren je morda málokomu znan sè svojimi het dekliške ljudske šole sprožil, vredna je res hvale siabimi poezijami. Sam pesnik ni imel sreče se svojimi in vsestranske podpore. Prav je, da se gimnazijci tako proizvodi, on bi se res moral zapomniti besede „slep je, krepko podpirajo, kakor malo kje; ali na otroke ljud-kdor se s petjem vkvarja"; ali njegovo srce je bilo skill sol seje dozdaj prav malo ali nič oziralo. Naj bi polno, on je pel in podal nam f da brali ko bi sam tedaj slavno občinstvo to poćetje izdatoo podpíralo vedel, da slabe, gotovo bi jih ne izdal nikedar. Tudi v te vrstice pa omenjenima gospodoma žrtvovalno pot o navadnem življenji je imel val Buren svoje slabe tre- gladile, potem se nam je nadjati 19. decembra ginljivih notke, oskrunil je svoje srce pri dveh otrocih y za- radi tega ni mogel uiti svoji kazni in zdaj sedí na pnzorov r. Dunaji v záporu Gotovo žalostna osoda > ki J° Je do- Ljubljane. Radovedni gledamo zdaj na Dunaj živela katera žena. Imena tacega nesrečnega člověka bi ne bilo treba še izgovarjati, nego ga pustiti, naj sam živi za-se, dokler se mu še ljubi, če se mu ljubi. Vendar si je nek gospod izvolil val Burna za predmet svojim zabavljicam , spisal je o njem humoristično berilo, in v Budapest v zbornico poslancev ) kjer se bije levažni parlamentarni boj o dualistični banki, kdar sito žrelo Magjarsko ni še zadovoljno s tem, je Avstrija razcepljena na dva kosa , hočejo zdaj tudi ve- Ni- da čeravno m ga je bral ) v „Slove a niji" v zabavnem delu pred dru žabniki „Slovenije". Spis se je imenoval „Komers Libor val Burnu v spomin". Pisatelj je hotel oslaviti val Burna se ve da tako, kakor zasluži, hotel je spisati spis svojo banko imeti, da bi dělali bankovce nimajo druzega , s čem bi novo to napravo podprli y kakor papir, ki } bi veljal za denar. Na dru-kako teča ban kina obravnava naj y s katerim bi osramotil val Burna. Tudi kaj tacega po-čenjati je člověku prosto; val Buren je izdal svoje pesmi, mnogi jih beró, če že nimajo drugega posla, ali še kaj soditi o njem , gotovo je nepotrebno delo. Naj-bolj je pa nespodobno omikanemu člověku, če smeši gem mestu povemo vec v Dunajski zbornici, za katero se je vpisalo nad 40 govornikov, med drugi za njo katerimi mnogi proti Ogerski banki Nepopisljivo britek vtisek na ministre in ustavoverce je naredil govor nekdanjega ces. namest-nika na Ceskem barona Kellersperga, .Ie skozi in skozi ki, čeravno ustavoverec, sicer pa strog centralist y koga ne8pametno, nedostojno. Nikakor pa ni na pra- vém mestu, če člověk pride na pota , kjer mu ni resenja. Omenjeno berilo je nas jako osupnilo, zato se nam zdi je neusmiljeno šibal ministerstvo, da si je upalo logo prine8ti v zbor državi „tako nevarno, , pred- da se nič potrebno, o njem vsaj nekoliko besedic izpregovoriti kar pa hoćemo storiti samo zato , da bi bilo komu v poduk. Pisatelj, ,,Griža" mu bomo rekli, je zložil pro- nevarnišega misliti ne dá." Govor Kellerspergov je bil s tako gromovito pohvalo od enakomislečih poslancev sprejet, da že dolgo se ni v zbornici slišalo kaj z dolgim se je oglasi! gram za val Burnov komers in ga je prebral pred dru-žabniki „Slovenije". Ta program je bil razne vsebine, a M A A4 vse Jaz v novem y kar je bilo v njem, bilo je skoz in skoz nemoralno. 1 W 1 • t w 1 1 % I t I tacega. Kellerspergu nasproti govorom tudi Ljubljanski dr. S chaffer, ki bankinem statutu vidi srečo za Avstrijo, sicer pa ve- bi sedanje ministerstvo odstopilo, liko nesrećo ko se čudim , kako more člověk tako globoko za e odgovoren prvi za čast bresti, kako more tisti ki * J JCV \J u ^ O I VŽ V> U J »U UI OV.UC4UJ \J LU iuiavv>i et; v Vi uuotvpuv/f kar hoče baron Kellersperg. „Politik'1 popisuje Schaf-ferjev govor tako-le: „Mladi'dr. Schaffer iz Ljubljane J f) Slovenije", kaj tacega přivolili ! Ce že mladina izgubiva svoje ideale, potem res moramo reči, da je vse to britka žalost. In če pomislimo, da so tudi med temi tisti, ki so na krmilu „Sloveniji", potem je to dvojna bridka žalost. Griža je bral, kako se je ta komers vršil nekje na Spanjskem, to je v tisti hiši na Dunaji, kjer se zbira nesnaga, gnjusoba, tisto krdelo ponočnih klatežev in moralno izgubljenega ljudstva moškega in ženskega spola, ki so sramota in bolezen, smrt našega socijalnega duri na veijá neki tamošnjim ustavovercem za Demostena , Dunaji se ga pa zavoljo neusmiljene njegove dolgočas- noati po pravici bojijo. Zbornica ? ki bila izprva silo polna, se je pri govoru Scbafferjevem ispraznila tako, da je bilo strah. Ker nočemo naših braicev mučiti z njegovimi čenčami, zato molčimo o njih." Tako „Politik", ki popolnem potrjuje parlamentarni portrait, ki ga je nedavno s par vrsticami vrlo dobro naslikalo spretno pero tako-le: življenja. Griža je pravil, kako ie tam bilo lepo so se nego odprle v hlev y in ljudstvo je planilo ne v pošteno hišo vIch verstehe es, lang zu plauschen Doch Niemand will mir lauschen." y ui^y , kjer se zbirajo čestilci Venere , *jcr oe —.....----------—j — ---------— prodaja začasna ljubezen za denar, in Griža nasteva bojí, da ne bi naposled zmagala stranka, kateri dolgo- potem z nekim vzvišenim patosom , kako so tam bili èa8fn pomoćnik je on ; Fux et tutti quanti ustavoverci «brani nekateri možje y kjer se Ai vkljub všemu temu naj se dr. Schaffer ne večna sramota! možje našega vseh coleur vdrihajo vgovorih po ministerstvu ko naroda! Res nezaslišano dejanje, ki opravičuje vsacega, Pa Pfide konečná stvar na glasovanje, glasujejo za da ga grozno šiba, dejanje, ki vodi v propad, do demo- ralizacije, a ne do oonke, katero nas ne navdušuje to banko kar ministri hočejo. Magjari dobo do svojo ad majorem dualizmi gloriam izacije, a ne ao omise, Katero nas ne navausuje, aa — mladi možje hrepeneli sami iz lastnega notranjega naprej vedeti, ni treba preroškega duhá. to že nagiba po dobri odgoji, kako bi danes ali jutri bili zdravi in krepki podporniki v našem socijalnem živ- * ljenji. Po želji gosp. pisatelja Novomeskega smo radi pona- (Konec prih.) tisnili ta članek iz številke 129. „Slovenca". Vred. (Odbor družbe kmetijske) je imel v nedeljo sejo, v kateri je pred drugim razpravljal nekatere stvari, ki so se tikale občnega zbora, ki je danes. Potem so se obravnavale druge reči. Bralo se je poročilo gosp. dekana Grabrijana, ki je zastopal družbo kmetijsko pri preskušnjah deželne sadje- in vinorejške šole na Novičar iz domaćih in tujih dežei. Dun aja. Razprava dualistične banke se je 13. dne t. m. začela, pa še ni konca splosne debate» Čudno, da glasoviti dr. Giskra, o katerem je državni pravdnik rekel ) da je 77 svobodo za denar prodal' i 8 lap u 30. dne blagodusnosti m. Preskušnje na tej po posebni gosp grofa Lanthieri-a ustanovljeni de- izvoljen za poročevalca o tej važni zadevi! „Odbor je Ehren-Giskra rekel J© dobro pozna breme, katera in na deželne stroške izdržavani šole so po gosp kanovem poročilu se izvršile na pohvalo rednih in izvanrednih (nedeljskih) učencev, pa na čast obema uči-teljema gosp. R. Dolencu in gosp. Fr. Žepiču. Gosp. dekan povdarja s posebno pohvalo praktično izurje-vanje učencev. Obža'ovati je tedaj, da se Vipavci pa tudi drugi vinorejski kraji naše dezele tako malo zani-majo za koristno to šolo, da se še ubogo malo štipen- ima Avstrija zopet na svoje rame vzeti. Al to zahteva se danja situacija (položaj); vsaj bo žrtva menda zadnja. Mož priznava novo breme, novo žrtev Avstrije , al Magjari jo zahtevajo, zato Avstrijanec, podvrzi se jim ! Govorila je dozdaj že cela vrsta poslancev deloma za banko (med katerimi se ve da tudi dr. Schaffer Ljub- tako tehtno nobeden govor primerjajo Du- ljanski) deloma zoper njo 7 kakor baron Kellersperg r 7 čegar dij (8) oddati ne more t Ker je v o d n j a k v Kotu po poročilu gosp. Mart. Peruzzi-a in župana Kotčan-skega gosp. tíenka izvrstno dobro dudelan, je odbor dovolil, da se izplača druga polovica državne podpore in odbor sam je obžaloval, da nima več zaklada, da najski centralistični časniki onima govorcma, s katerima je Kaisersfeld pokopal min sterstvo Scbmerlingovo Beustovo. Imenujejo ga „parlamentarni dogodjaj", sicer ne bode odvrnil nesreče dualistične banke od Av m ki strije 7 pa kakor „Vorstadt-Zeitung << pise dal bi mogel še kaj podpore dudati za delo, ki je bilo jako težavno in nevarno; — isto tako je na poročilo gosp. Cerarja odbor dovolil, da se tudi za vrlo dobro doděláni vodnj ak v Gab rij ah izplača druga polovica dr- mnogo žebljev za trugo Auerspergovega ministerstva. pismo, ki ga je přetekli te Jako važno .Ie bilo den dr. Rieger z 32 poslanci s Ceskega poslal zbornici poslancev, v katerem protestujejo zoper enostranska žavne podpore. Na dopis odbora od dne m. z vprašanjem: zakaj je c. k. deželni šolski svèt pri raz nepostavno in neustavno pogodbo z Ogri. Čeravno je Kellersperg sam nasvetoval zbornici, naj se bere to delitvi državne subvencije s 1500 gold, samo 2 uôitel- jema za marljivo podučevanje šolske mladine nagradi podělil, je c. k. deželni šolski svèt odgovoril, da je več ki 1° drugih učiteljev obdaroval že iz one subvencije, je za to prejel iz deželnega zaklada. — Za ude v družbo kmetijsko so bili sprejeti: g. Filip Vertovec, posestnik v St. Vidu pri Vipavi, gosp^ A. Perhavec Vipavi, gosp. Fr. P a j k , župan v St. Vidu pri Za- v tičini, gosp. Fr. Stepec, posestnik v Žabini, grof Lu-devik Blagaj, grajščak v Boštajnu gosp. ^ ------ poštar v Grosuplji, gosp Jan. Lukman, trgovec v Ljubljani, gosp. Karol Lukman, vodja Kranjske obrtnijske družbe, gosp. Joz. Lukman, posestnik Fr. Luk- man 7 v Ljubljani. pismo in dr. Pražak je prediagal, naj se pismo izroči v pretres posebnemu odboru, vendar vse ni nič pomagalo, nebrano pismo je centrali3tična večina — vrgla v koš praznih aktov. Tako večina zborova skazuje pravico narodom nenemškim ! Ogersko. — Zdaj se bo odločilo, kaj bode z železní co Čez Vojaško granico: ali bode sila Magjar-ska požrla p ravi ce Hr vato v a'i ne. Danes (21. nov.) pride železnica v obravnavo Ogerske zbornice, včeraj pa je imel v Budi ministersk svèt biti pod predsedstvom cesarjevim, v katerega sta pozvana tudi ban Mažuranic in general Filipović. Namen tega posvetovanja je: poravnati navskriž-misli med Magjari in Hrvati. ; " železnica, bi ™ renca, kje seji 17. novembra je deželni odbor pritrdil, da se Ivan Žarni k v učiteljski službi na Vrabcah definitivno potrdi. nati naj gre Dife se utegnila se porav- al , č i ga va ima biti železnica, to je veliki kamen 7 da je razpora; Magjari v svoji omnipotenci hočejo leznica državna, tedaj Ogerska, zaklad pa terim se ima železnica zidati, je hrvatska lastnina ? s 7 ze-ka-za- (Sejm) v pondeljek je imel memo drugih živah- gotovljena jim po slovesni cesarjevi besedi. Slišimo, da neji obraz, ljudi je přivřelo veliko skupaj 7 eni da so prodajali, drugi kupili, še drugi pa da sovlenobo pasli. Stacunarji so zadovoljni s kupcijo bili. Zivinski sejm je kazal 450kónj, a malo kupca; goveje živine v obče Hrvatski poslanci v državnem zboru Ogerskem se ho- čejo odpovedati poslanstvu, ako se železnična zadeva bilo Je malo y krav nic lepih ne resi pravično Iz Rusko-Turske g a bojiŠČct. Zopet 7 pitanih volov tudi malo, 0 slavnih Ruskih zmaga h. Dne 18. t. m. «1A 1 ft U vesele novice Rusi so katere so večidel Nemci pokupili po tako visoki ceni, z naskokom vzeli trdnjavo Kars, ki je ključ vse da je kilogram živega Prešiči, posebno pitani 21 krajc. vola na vago 7 so bili po 30 kr. stal. Armenije. Pri tem so zajeli 300 kanón in vjeli 10.000 poceni, funt po 19 do Turkov, 5000 pa jih je padlo. Ruska zguba ni izdatna 7 znasa v le okoli 2500 mož. Po propadu močne te trdn- solah 7 (29 dijaskili štipendij) za učence na ljudskih jave se tudi Erzerum ne bo več mogel dolgo držati, gimnaziji, realki je razpisanih v „Laib. Zeitg." ker se je odelek, ki je oblegal Kars, napotil proti njemu. Plevna še ni padla in se utegne še držati do 27. Cas prošinj do 30. dne novembra. (Dr. Erzen) je zavoljo prestopa pri volitvah za dni v zapor ali deželni zbor vdrugic obsojen ali za 35 globe. Dr. Schrey je sicer vse moči napel pred deželno sodnijo, da bi rešil svojega klienta, al brez vspeha. (Priporočilo. ) gosp. Janez Deisinger veliko drevesnico z blizo cepljenih sadnih dreves najžlahnejših plemen Ie namreč še preskrbljena z živežem vsaj V Sipki soteski so bili nepranehano boji, Rusi so zasedli najveće višave tako, daje ta soteska za Turke t. m. ; do tje za sil tudi že zguljena. Junaški Cernogorci so vzeli zdaj Škof j i Loki ima posestnik že tudi mesto Bar, tedaj je tudi ta važna luka ob Ja- dranskem morji Turkom že zaprta. Na to so se napo- 7000 Ker tili proti Podgorici, katero hudo stiskajo. sili tej Turki in njihovi prijatelji po Evropi radi sklenili on namerava ta prostor za druge namene porabiti, ga je volja ta drevesa razprodati po primerno nizki ceni. mir, zlasti ker v Carigradu pretí revolucija ; vendar se Ker sem ta drevesa videl j1 h morem z dobro vestjo za ta klic ne zmeni nihče, kakor se Turčija poprej ni AIlVI OV-rLLX LU) Ul ^J V vOCi V1U KsAy J i UL ULI V7X ULU £J U U Ul U VCOtJU ICI t» liv UU LÀ VXJ v U I UÂUVV j priporočati sedjerejcem vzlasti pri napravi novih sadnih změnila za predloge Evropskih vlad. Odloćilno besedo vrtov. Fr. Schollmajer. o tem ima zdaj Ruski car sam v rokah. Odgovorni vrednik: ilojzi Majer Tisk in založba: Jožef BlaznikoYlh dedicev v Ljublj