Cena edne številke dinar. 22. maja 1927. Leto XIV. Štev. 21. Poštnina v gotovčini plačana. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je V M. Soboti. Izdajateo : Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarne. Cene oglasov i cm2 75 par; 1|4 stran: dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1'50 D., v .Poslanom«2'50D. Takso za oglase plače uprava i da za vae oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Desetletnica majske deklaracije. Samo dva tjedna nas ešče loči od velepomembnoga Zgodovinskoga dneva 30. maja, kda, je bila pred dasetimi letmi v dr* žavnom spravišči v Beč' po zdajšnjem voditeli slovenskoga naroda dr. Antoni Korošci podala deklaracija ali Svetešnje izjava, šteroj vsemi sveti, posebno pa avstrijskim i vogrskim vlastodrž-com tistoga hipa kratko i odločno pove, da Slovenci več neščejo robiti lückim gospodarom, nego da si ščejo z bratami istoga roda pa istoga je_ika na jugi postaviti lastivno slobodno državo, postavleno na demokratičnom fundamenti i Slobodno od vsakoga tühinskoga pospodstva. Maj-niška deklaracija je zbüdila vse* širom, kde živejo Slovenci, Hrvatje i Srbi velko navdüšenja. Kak je svojčas v záčetki novoga veka kmetski stan okruten jarem plemenitášov šteo streti z lastnimi močmi pa je zadinjeni stopo gor i šo v boj za staro pravico, tak je tüdi zdaj žela po lastnoj samostojnoj državi prodrla do zadnji slovenski hižic i zavzela najgrše plasti naroda. Več kak 200 jezero Slovencov je s svojimi podpisi očivesno poveda-lo, da je Za program majske deklaracije i da se ne da prepla-šiti niti ored protenjom niti pred preganjaojom narodnoga nasprotnika. Nova moč je pali zaplala po teli vsega naroda, čiravno so njemi tühinci že Skopali j f grob. Lipovo cvetje je zacveio*i zeleni brščan, znamenje slovenskoga osvedočenja, se je pali pokazao tam na serüm kraškom tle na pe-činski bregaj našega morja, v goratoj Koroškoj, zelenoj Štajerskoj, pa tüdi sunčna naša mehka Slovenska Krajina ga je dobila, kde se je razpleo od Müre prek valovitoga Goričkoga prav do zadnji postojank uašega naroda gori v Rabskoj dolini. Vüpanja i žele povedane v majskoj deklaracija so se jako hitro obistnile. Niti poldrügo leto je ne preteklo i že se je starodavna monarhija rüšila v praj. Slovenci smo po jezeroletnom robstvi pali Slobodno odihavati, postavili se na lastnine noge i Si postavili v novoj državi svoj pravic dom. Žalostno, da trije lepi Prostori naše narodne hiže ešče stojijo prazni, čakajo ešče zaželeni gostov. Tühinski mogočnjaki so nam je v svojoj nenasitnosti odtrgali proti našoj voli i proti pravici samoodločbe narodov i je sünoli v ešče vekše robstvo kak smo prle bili vsi. Neodrešeni Slovenci nam zezavlejo prek Snež- ni ka, Peče i Srebrnoga brega, naj ne pozabimo mi nevol njihovi, Šterim je prebranjeni materinski jezik i vse pravice, štere njemi idejo. Itaki po bojni se je v Ljubljani nastavila Jugoslovanska ma-tica, popunoma nepolitično i Zavsema kulturno drüštvo, šteroga namen je v vsakom pogledi podpirati naše ločene brate, doma pa širiti smisel i lübezen.do rodne grüde naše domačije. Naša dužnost je| da kelko mogoče resno, dostojno i svetešnje obslüžavao desetletni^ majske deklaracije, štera je v svojem programi zasnövala Osloboditev i zdrüženje vsej delov, kde vküpno živejo naši lüdje. Na čelo toga obzlüžavanja, se je ščista primerno postavila Jugoslovanska matica, štera pozavle vsa društva i vse ustanove, da te Zgodovinski den obslüžijo s kakšov primernov spominskov proslavov. Za obslüžavanje majske deklaracije je Jugoslovanska matica vödala lepe diplome, štere bi za te den naj visile že v vsakoj hiži, štera si jo le zmore küpiti, Košta na vküpen naslov vsaka 10 din., ovači pa 13 din, i se dobi pri Jugoslovanskoj matici, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1U. Slovenci Slovenske Krajine, ne püstimo, da bi te Zgodovinski osvoboditve den šo mimo nas. Naj znajo vsi Slovenci da mi neščemo za drügimi ostati, da se čütimo z njimi edna celo-ta, edno telo! Pokažimo te dneve, da so nam najbole pri srci naši bližanji neodrešeni bratje. Pošlimo te dneve goreče molitvi za nje, da kem prle tüdi njim zasija sunce slobode, da si na naj višešnjem mesti naše zemle, na Srebrnom bregi Podamo roke k stalnomi vküpnomi živlenji. NEDELA. po vüzmi pota. Evangelij je Spisao sveti Janoš v 16 poglávji od 23 do 30 vrste. »Zaistino, zaistino, vam povem:- Či bote Očo kaj prosili v mojem imeni, vam da." Aleluja, aleluja, ešče doni po svetoj Matericerkvi od vüzemskoga veselja mao, kak da srce ne bi štelo pozabiti velkoga dneva, kda nam je od mrtvi stano Kristus, prvenec vsej tisti, ki odičeno od mrtvi stanejo. Zato nam Maticerkev da ves te čas šteti evangelije, šteri toti napovedale odhod Kristusov, vendar pa nam vlevajo v srca tolažbo, da ostane Krisrus ešče naprej z nami s svojo” pomočjov. »Zaistino vam povem: Či bote kaj prosili v mojem imeni B . .“ Zgodilo se je toti že v Starom zakoni, da je Bog posamični lüdem obečao, da njim da, ka ga bodo prosili. Tak je obečao krali Šalamoni, kda njemi je te dao zozidati sijani hižo božo i njemi je prikazao obilne darili, da naj ga prosi i njemi da vse. Tüdi ÉHaš je pravo Elizeji, prle kak ga je Bog v nebesa vzeo, da naj prosi, ka šče i njemi včini. Pa vse te oblübe so bile včinjene samo posamičnim lüdem, v denešnjem evangeliji pa je povedano poprek vsem, da naj prosijo i se njim da. Kristusovo zaslüženje, ki je neskonča-ni Bog i je teda tűdi njegovo zaslüženje neskončno, je pripravleno za vse lüdi. Vsi smo z njegove obilnosti zadobili. Kristus pa tüdi pove, kakša mora biti naša prošnja, či ščemo, da bomo poslühnjeni- On najmre pravi. či bote kaj v mojem imeni ... Te „kaj“ pa lepo razloži sv. Avguštin. On pravi, da či što prosi za svetsko bogástvo, za velko slavo i drüge svetske praznosti, tisti ne prosi pravzaprav nikaj, ar so vsa ta dugovanja v boži očaj, v pogledi na dühovne dobrine nikaj. Vse to mine s časom, vse to ostavi človeka pri njegovom stopaji v vekivečnost. „Vse bogástvo je v primeri z modrostjov nikaj", pravi sveto pismo (Modr. 7, Š.) Tüdi bi bilo poniževalno za Boga samoga, či bi mi prosili od njega dugovanja, štera ne bi nikak Slüžila v naš düševni napredek. Či bi šli mi zemelskoga krala kaj maloga piosit, na priliko falaček *lesa, bi bila to za njega razžalitev, ar mora biti dar, šteroga prosimo vsikdar primeren tistoj osebi, štera darüje. Tak bi bila tüdi za Boga razžalitev, či bi ga prosili samo zemelske reči, slobodno pa iste prosimo telko nakelko nam slüžijo za zveličanje. Odgovor. V 109. Štev. .»Slovenca* je zišeo pod naslovom »Prekmurski Problem« članek, v šterom pisec šče podati sliko stališa našega lüdstva. Nas, da odkritosrčno Povemo, jako veseli, da je venda prišlo do Spoznanja, ka de trbe-lo naše prilike dobro preštudirati i potom delati, ne pa Samo dreti naprej. Veseli nas tüdi dobra vola, s šterov šče pisec tej redekov zarazmeti nas i pd rešüvanji naši zadev sodelati, pomagati. Prav je tüdi, da se ta pitanja večkrat načnejo i dobrohotno v javnost prinesejo, naj zna za nje tüdi širša javnost i Spozna naš Stališ. Ar pa več lüdi več vidi, eden zapazi edno, drügi drügo, zato naj nam bo dovoljeno, da Podamo k mislam pisca ešče nekaj opazk. Ščista prav ma pisec, kda pravi, ka So pri nas prilike inačiše kak tam Prek, i da bo Slovenska Krajina morala hoditi svojo pot. Stara navada Železna Srakica, pravi pregovor. Mi nemremo zatajiti naši svojstev, kak to ščejo Vnogi, ki so prišli k nam. Zato nikak nejde, da bi vsepoprek odpravlati, ka mi tű mamo dobroga, pa naj bo to žela ešče tak napnjenoga narodnjaka. Pa tüdi što more povedati, da je vnogo toga, ka se nam včasi ponüvle kak pravo slovensko, da je ne vnogo toga ravno ^slovensko, nego plod nemškoga vpliva, ščista mirno lehko Povemo, da je na nas ne vplivalo telko madjarske upravno soživlenje, kak tam prek nemško. Naše pitanje se ne reši samo s knjigami kak to misli pisec: Že, izobrazba bo pripomagala k zbogšanji stališa, venda pa ne opravi samaobsebi nikaj. Naše pitanje jé pred vsem gospodar-sko-socijalnoga značaja. Tüdi on sam to nekak čüti, kda pravi: prevelko izseijevanje je nujna posledica derutnega (razdreioga Ur.) gospodarskega in socialnega stanja v Prekmurju.* Tü je pes zakopani. Naše lüdstvo ma premalo zemle. Tam kde je g. pisec toga članka doma majo drűžine zvekšega po 30 plügov zemle, pri nas pa ma 10 drüžin komaj telko, posebno na Dolinskom. Nastane teda pitanje, kak občuvati naše domačije, da se ne bi tak preveč razfalatale. Nastane pitanje, kama z lüdmi, ki nemajo doma dela i jela, i pri tom zadnjem bi se naj preiska-valo, kelko naši lüdi je dobilo tű doma slüž? Več prave lübezni i pravičnosti bi tüdi čakali od oblasti, štera je prišla vroke lüdem samo tam s Preka. Skoro vse slüžbe, od Cestarov pa do najvišiši uradnikov, so oddane drügim. Na Kranjskom je nastavlena večina domačinov s Kranjskoga, na Štájer! večina Slovencov s Štajerskoga, samo pri nas se dela inači. Lübezen i pravičnost pa bi morala te lüdi nagibati, da bi Vseširom, kde je mogoče, dobo delo pa zaslüž naš domači Človik. Zavolo „demoralizacije“ pa bodi povedano, ka je resan, da so nešterni židovski elementi kvarno vplivali na naše lüdstvo. Da je pa lüdstvo ostalo ešče su-prot tomi pošteno, se mamo zahvaliti poleg skrbnoga düšnoga pastirska domači dühovnihov tű- 2. NOVINE 22. maja 1927. di dobromi vplivi od tam Prek. Dobre knige, bože poti, misijoni itd., so preprečili, da je pri nas demoraliza-cija ne napravila telko kvara kak na Hrvatskom. Pač pa je demoralizacija začela poganjati znova ravno zdaj pod denešnjov upravov. Nikdar prle je ne bilo telko plesov, kak v zadnji letaj i stem v zvezi ne telko pijančüvanja. Zato se je v tom pogledi ešče položaj poslabšao i ne zbogšao. To je pitanje, štero de se moglo rešüvati kak najprle. Nikdar se je prle ne zgodilo, da bi meli gerentje pinteške krčme, zdaj pa se njemi da najprle dovoljenje za vinotoč, potom pa ešče gerenstvo občine. Či je to ne očivesno podpiranje pijanstva, potom je zaman ves guč od zbogšanja naši prilik. Gospodi pisci je venda tüdi znano, da je večina nastavlencov pri nas, Sokolskoga düha. Naj le pogledne, kelko tej lüdi pa zvršavle po nedelaj i zapovedani svetkaj svoje verske dužnosti? Jako zmotna je miseo, da je šola pod zdajšnjov upravov napravila svoje. V posamični prigodaj že. Vsa čast tistim vučitelom. Pove pa nam naj pisec, ali se je kda prle zgodilo, da bi mela vučitelica ali vučiteo nezakonsko dete 1 1 či bi se kaj takšega pripetilo, bi tisti mogeo naednok povrčti svojo vučitelsko slüžbo. Kaj pa zdaj? Navadno se premesti — samo ka na bogše mesto. Vsi neprizadeti vučitelje pa zaslüžijo tem vekšo spoštüvanje. Hic Rhodus, hic saltal Sokoli prej spoštüjejo vero? V zadnjoj številki je naš list prineseo edno izjavo, v štero] se je pravilo, da je prej Sokol spošjiije vero. Vsem bodi povedano, da je uredništvo ne ob svojoj voli prineslo te izjave. Kak pa je te prišlo to v Novine ? Mamo tiskovni zakon, šteroga so svojčas sklepali vküper demokratje z radikalnim vred. Se zna, da so ga napravili tak, da je njim aa hasek. Sokoli, šteri so pred leti očivesno pisali v svojem listi, da kak kulturni i misleči lüdje nemrejo biti prijatelje nikše dogmatično i hierarhične cerkvi i da je naravno, da nemrejo simpatizirati s cerkveni te vrste (.Sokolski Vestnik" Hl. letnik), so sprevidili, da s temi navukami pri našem varnom narodi ne napravijo nikaj, zato so na ednom spravišči sprijali med svoje regula, da oni vero spoštüjejo-Zavolo tej reči v svoji regulaj majo zagovor pri sodišči, nego po sodbi svete Materecerkvi, štera sodi bole po dejanji, kak pa po rečaj, so prevnogi sokoli, štere pozna, brezverni ljüdje. Zavolo tej regul i zavolo.tiskovnega zakona, smo morali v zadnjoj številki objaviti tisto izjavo. Znamo pa tüdi.da je vsaki, ki je to čteo, ne vervao, ka je bilo tam, ne po našoj voli, nego po voli Sokolskoga društva, napisano. Lehko sokoli pravijo stokrat Sa 1vero spoštüjejo, toga njim nihče, ki ma malo soli v glavi, nede vervao, ar Vsakdenešnje živlenje pri Vnogi njihovi kotrigaj inači kaže. Samo glejmo par zgledov I Ali se spotite, kda majo sokoli kakšo prireditev, da ravno med slüžbov božov hodijo z muzikov okoli po varaši. To venda z gologa poštüvanja do vere. Kda je v Ljutomeri mro njihov starosta, so bili pri sprevodi tüdi sokoli. Njegovi domači, ar so ešče meli vero, so dali slüžiti mešo za pokojnoga. Ka so pa napravili sokolje ? Nieden je ne šo v cerkev, vöni so stali Okoli cerkvi, se pri pozdigavanji niti ne odkrili, pač pa smejali i gučali i s tem kazali svojo kulturo i žalost do pokojnoga. Z vsakov verov so bistveno zdrüženi tüdi zvünešnji obredi ali Ceremonije, Nindri ne najdete vere, štera ne bi mela svoji obredov. Či se sokoli v svoji rdeči srakica], to je te, kda kak drüštvo nastopijo tak, oponašajo pri slüžbi božoj, delajo to naj brž iz gologa spoštüvanja do vere. Sokoli, kda so na sprevodi kakšega svojega sokolaša, neščejo nikdar iti za križom, liki pred njim, da s tem pokažejo, ka neščejo križi spoštüvanje pokazati. Pa to vse za to, ar spoštüjejo vero. Či so ne bi šlo za svete reči, bi se Človik najraj smejao to] skažlivost. Povejte, što meče z naši šol poklon . Hvalen bodi Jezus Kristus ? I Što vpelavle namesto toga Sokolski „Zdravo “ ? Ali ne nosijo takši vučitelje vsi sokolske znake? Ime Kristusovo, ime tistoga, ki je nastavo našo vero preganjati, da se naj več niti v javnosti ne izgovarja, ime Kristusovo trgati z deteči vüst, pa ešče praviti, da to vero spoštüjem, tomi naš Človik nekak inači pravi, samo spoštüvanje vere ne. Vlomile! v Turnišči. Dne 12. maja zajtra med Va 1 i 2 vörov so vdrli štirje tovaji v trgovino g. Badera in v mesnico g. Ksr-doša. Prvomi so odnesli do 42.000 d. vrednih kož, drugomi pa meso i mást v vrednosti do 6000 Din. Ar so pri vlomi pokvarili dveri, razbili okno, zdrli mori s stene, se vküpno škode ceni do 50.000 Din. Orožniška postaja v.Turnišči pod vodstvom g. narednika Čebašeka je bila jako agilna: postaja je bila odločena, da vlomile morejo kak najprle dobiti v roko. To se je tüdi posrečilo. Že v soboto, to je tretji den po vlomi so bili vsi štirje krivci pod klüčom. Kda so tovaje dne 14. t. m. prignati žandari v Törnišče, bilo je telko lüdi na cesti, kak da bi na Prihod kakšega velkoga gospoda, ali odličnoga gosta čakali. Matere so pokazale deci močno zvezane Vlomilca, šteri so na kol čaj (za travo) vlekli vkradnjeno blago. Voditel vlomilcov je bio Litrop Franc, domačin iz Türnišča, za volo kraje že večkrat kaštigan mladenk. Pomagali so njemi Bizjak Štefan, šoš-tar, doma iz Zagrebske okolice, Ciril Stanek in Filipič Franc iz okolice Ra-dinc. Vsi trije so bili zavolo vloma že dostakrat zaprti. (Bizjak na primer že celih 15 let.) Vkradnjeno blago so skoro ne poškodovano vrnili lastnikom, narod Mihael Mihajlovič Fujsov. V življenje. Tretje poglavje. Britkost je bila v gladno) düši, či bi mela koga, bi njemi položila svojo düševno bolečino. Ne Je glédala > Okoli, zadosta da je čüla hihitanje nekšo nevoičlivke za njov, štera jo je ohirala, da je pregosposko oblečena-Nazlfik se je postavila v takše mesto da je nihče ne bi vido. On, on jo mora videti. Ti! mimo mora iti. Pa je Šo, i se je ne šteo niti za edno megnjeno zglednoti venkraj. Ali je ne vidi, ali ne ve, da je tű? O, zna že, pa venda . . . .Francek" je zdejnola sama pri Sebi, nagnola glavo i pobesila kre sebe po gospocko zgojene roke. Vsa sladkost, štera jo je napunjavala ves tjeden pri spomini na to nedelo, je zdaj zaednok minola. Minola je kak megla, štero je obsijalo sunce i je nega več. On j« hodo s školskom gori i doli kak vsikdar, samo zglednoti se je ne šteo. Nekaj jo je steplo, kda je zapazila, ka jo ljüdje opazüjejo. Obrnola se je vkrej, na] ne čtejo z njeni oči, ka se plodi po njeno] zburkano! düši. pa ma velko veselje, da je Bog tak hitro pokaštigao nepošteno delo vlomilcov. _____S pohvalov-moremo omeniti delo gospodov orožnikov v TurniiČi, šteri so Imeli jako dosta trüdov zavolo vloma, omeniti pa moremo tüdi ime g. Balažic Jožefa, šteri so iz dobroga srca brezi plačila prinesli Kardošovim na drügi den po vlomi [eden tanjer masti. (Tovaje so najmre odnesli Kardošovim vso mást, niti za edno zafrigano župo njim je ne ostalo v mesnic.) Bila je pred priküplive zvüneš-njosti. Nosila je lehko povaraško obleko, zavolo štere so je ne marale domače dekle, njene nekdainje šolske tovarišice. Ogihale so se je. Pa tüdi gospod plivanoš so no radi vidli, dá so prihajale takše mladenke domo, da ne bi kakša domáča dekla Šla za tov norov modov, Štera je nikak ne kazala sramežlive düše. Prišla je za dva meseca na počitnice. Njena gospoda, kde je slüžila so odišli nekam v toplice i tak je bila ona za nekaj časa prosta. Na počitnicaj njoj je bio dugi čas. Na vesnici se dela od zajtra do večera, puno skrbi Povsedi, zato je ne mela nikoga, što bi jo pri njenom Šivanji i ročnom deli kaj kratkočaso. Zadnje dneve je prišeo Vanč se z njov pogovarjat, ar sta si bila skoro sosida. Opazila je, da Vanč nekaj več na njo misli kak na drüge, rada je bila, da njoj je delao kratek čas, venda pa je mislila na nekoga drügoga, na študen-ta, ki je zdaj dokončao gimnazijo, kak sin njenoga gospoda v varaši i njemi zdaj že more praviti .gospod." Na Spodnjem konci trga je stala vekša čupora dečkov. Vanč, okoli šteroga so se te den sükale misli dvej DARI. Jožef Miholič, doma z Dokležovja so po dugšom betegi i smrti pokojne žene i po razloči drűgi nepri-likaj prišli s svojov drüžinov v preci neprijeten verstveni položaj. Kda so to zvedili njihovi znanci v Ameriki, so začeli za njihove drüžine tam nabirati dare. Darüvali so v Bridgeporti sledeči darovniki: Mar. Tkalec 5 dol.; MalaŠič F. 3 dol.; po 2 do], so darüvali : M. Zadravec, Š. Ošlaj, F. Premoša, J. Kühar, F. Čizmazia, Š, Kociper, F. Petrinovič, J. Ferenčak, Š. Baligač, Š. Fartelj A. Zver 1*50 do!.; po 1 dnlar so dali: M. Kavaš, I. Markoja, J. Tratnjek, Š. Markoja, Š. Šömen, S. Matjašec, K. Voglar, L-Ritlop, A. Kolar, J. Diij, J. Zadravec, J. Gerič, J. Horvat, I. Markoja, F. Benko, M. Benko, A. Časar, ]. Kra-šovec, P. Cofek, A. Denša, Š. Turner, M. Horvat, M. Zelič, J. Bakan, I. Kocet, L Kocet mi., L Legen, L Mesarič, I. Kutnik, Š. Horvat, K. Štefanec, A. Pücko, F. Német, J. Pücko, Š. Magdič, Š. Horvat, M. Žalig, M. Tkalec, L Horvat, J. Hozjan, Š. Virag, M. Hozjan, M. Čejh, Š. Perdigal,^. Čizmazia, A. Hunjadi, A. Sodec, V. Kociper, O. Srša; 75 centov je dao P. Mertük; po pol dol. so darüvali. M. Fenus, A. Grlec, M. Zelko, J. Horvat, P. Smej, J. Drvarič, V. Koroša, I. Špilak, M. Piter, B. Haniško, F. Hum-zi, T. Koraj, J. Režonja, Š. Kavaš, T Kerec. Vküper 87*50 dol. Istotak so poslali imenüvanomi iz Bethlema njegovi znanci 50 dolarov, Štero šumo glav je bio pravi korenjak med njimi. Povedao je odločno, kak kaplar pri vojakaj, da bodo šli nekelko gledat k bališkim Satorom. Vsi so se v nagnjeni zdignoli i njemi sledili, njemi, ki je bio med njimi najpostavnejši i je na vesi naprej popevao. On pa je pri šatori vido Klarico. Niti je ne opazila, kda se njoj je približao i se ves veseli obrno k njoj i njoj je pripovedaváo brezi vsake zveze. Ona se je držala dóstojan-stveno na rahlo odkimavala. Ne njoj je bilo dosta za takšo drüžbo, posebno ne pred telkimi lüdmi, pa za zdaj njoj je prišlo prav, le da nede sama tű. „Ali si sama prišla ?" »Sama.« »Že dugo ?« »Preci. Vanč, tak sam oekša žalostna — sama nevem zakaj.« »Nikaj Klarica ešče veselo bo dnes, pri dižovi de muzike. Pa nekaj mi venda küpi za proščenje,« tak je pravo Vanč, mislo pa je ravno naopak. »Šifrico?« se je prisiljene nas-mehnola. ,,Ja, tisto velko srce.« »Prerezano na dvoje; na ednoj polovici bo napisano Mariča, na drügoj pa Klarica.« Pobesila je pri tom oči. »Zbori Klarica 1« Užaljena je bila njena düša, zato je štela zadoščenja, pa naj že bo kakšekoli. Naj vidijo tiste, štere so jo prle obirale, da njoj küpi najpostavnejši dečko cele vesi nekaj za špomin. Čemi ne bi sprejela njegovoga dara? Odide nazaj v varaš i dečko pozabi. »Si Vidla lejko študente? si je Vanč pomagao z zadrege, kda je plačüvao lecitari. ,,Gizdavca ?" je djala z zaničti-vanjom. »Brigam se za njega!« »On mi je venda tak dober«, ga je začeo braniti Vanč. »Ha takši prijateo I« Vanč je mučao i bridko njemi je bilo pri srci. Ne ga je več brano-čiravno bi ga rad — zavolo nje ga je ne. Njega, Šteroga je natelko spoštüvao i lübo i šteri njemi povrno vso lübezen, njemi je bio več kak Štošte č drügi — ne ga je brano — zavolo, nje ne. Tisti hip je vküper zazvonilo . . . Domoidoč je Ana povedala vse Mariči, ka je pred mešov vidle pri šatori, vso zgodbo od küplenoga srca. »Ka ti je Mariča ?« se je Ana prestrašila. »Nikaj, nikaj . . . .« Gledala je bleda pred sebe, vüsta so trepetala, oči so bile vlažne, obrnola se je venkraj i zdejnola bridko v trplenji: »Vančl« (Dale.) 22. maja 1027. NOVINE 3. sta nabrala Franc Malačič i Ana Časar. Njima kak i vsem dobrim srcam, ki so podpisanomi i njegovoj drog-nol deci pomogli z žmetnoga stališa, naj lübi Bog stotero povrne ! Za darovnike pa do molila deca, šteroj so pomogla dobra srca. JOŽEF MIHOLIČ. Slovenska Krajina. — Nesreča pri nakladanji lesa. Flisar Mihal z Brezovice so blüzi pri Sv. Sebeščani nakladali bor, Šteri je mero prečk.blüzi eden meter i je bio dugi do 25 m. Kda so ga na Prevržena kola spravili i kola postavlati, so konji malo popüstili i je bor nazaj na zemlo spadno. Pri tom je prišla noga imenüvanoga pod steblo i njim pri gležnjej vse zdrilzgala levo nogo. — Večeslavci. Podrli so našo staro kapelo i na njenom mesti novo zozidali v romanskom slogi. Stroške so Večeslavčarje sami s svoji darov plačali. Te ' dneve je prišla že pod streho. — Zadnje senje v Soboti je bilo jako dobro obiska no. Prignano je bilo dosta govenske i konjske živine, pa tüdi küpcov se je prilično znarínolo, zato je bila cena preci črstva. Posebno dobro ceno pa je mela plemena živina, posledica meteličnosti. — Občinske pritožbe proti re-vlzljl agrarnl objektov. Zadnje dneve pretečenoga tjedna se je v Soboti müdila posebna komisija, štera je mela nalogo, da preštudira pritožbe sedmera ali osmero naši občin proti reviziji agrarni objektov. Do kakšega sklepa je revizija prišla, nam Je ne znano. Lüdstvo pa pravi, da najbrž trbej kakšemi sokoli dober slüž poiskati, nato morajo napraviti bfipermak-simum pa Vsefele postaje, da se ji pali lehko eno par vgnezdi pri nas. — Ka pišejo'naši delavci ? Na posredüvanje Posredovalnice dela v Soboti so dobile tri dekline delo pri ednom baron! v Savinjskoj dolini. Pišejo, da so jako zadovole i njim je dobro. Plača primerna, dobro so tüdi z drügim preskrblene, pa k slüžbi božoj lehko hodijo. — Šlo je tüdi 6 mladencov na delo v Maribor ravnotak po posredüvanji imenüvane posredovalnice, pa tüdi tej so jako zadovolni s svojim položajom. Mi obojim Želemo, da bi si kaj zmogli's svojim zaslüženi pa da bi bili zdravi i zadovolni pa ostali tüdi na tühinskom pošteni. Pozdravleni! — Materinski den. 25. marca lanskoga leta je naša Slovenska katoli-čanska mladina po zgledi kat. mladine drügi narodov prvič nastavila materinski den. Mladina, štera se zbira po Svobodomiselni drüštvaj se je toj proslavi se pridrüžila. Ka pa je katoliške mladine nikaj ne motilo, da ne bi v bodoče vsako leto eden den posvetila svojim materam. Tak je tüdi letos kat. mladina Šla s svojim vzgledom naprej i je znova posvetila materam svetek Vceplene Marije, ali Marijinoga oznanenja, šteri svetek je za počaščenje mater gvišno najpri-pravnejši den. Zgodilo pa se je nekaj, ka kat. mladino samo mora veseliti, najmre, da se je odločilo drüštvo „Pomladek Rdečega krila", štero ma svoj Sedež v Belgradi, svoje kotrigo pa po vsej srednji, meščanski i osnovni šolaj naše države, da posveti lő. máj svojim materam. I tak so se po celoj Jugos- laviji pretečeno nedelo vršile svetešnje prireditvi, pri šteri se je v lübezni pokladala mladina svojim najvekšim zemelskim dobrotnicam materam. Na gimnaziji v Soboti se je Proslava vršila že eden den prle, to je v soboto t, m. i je bila isko prišrčna. Na programi je bilo več pesmi i dekla-macij pa recitacije iz Cankara. Vse je bilo jako srečno odebrano i se je prireditev posrečila. — Postavlanje mosta. Na cesti, štera pela z Sobote proti Martjancom, dela gradbene Sekcija, štere dužnost je Skrbeti se za ceste i moste — novi betonski most. Žaréči čas bi bio, ka se ne samo te most popravi, nego po redi vdilje po imenüvanoj cesti vse do Lendave. — Mostovje na morski strüga]. Lepi čas je mino od zadnje povodni, štera“nas je.pohodila ino napravila nezmerno škode, a moste na strfigaj kre Müre pa itak samo oblüba pa lepa obečanja držijo vküp. Oda je voda odnesla, porüšila moste, so je za silo zboga-njega|vküp vdarili, ar se mislilo, ka do na mesto razdretih naskori postavleni nove. Vse zobston. Od merodajne strani so opominali oblasti, ka se to naj kemprle zgodi, liki brezi haska. Zdaj so gratali mostovje življensko nevarni za potnike, tüdi glavni most na Müri prašči, škriple, ka človeka vse steplo, kda se vozi prek njega, Vüpajmo 1 — Mariborski realci v Soboti. Preminoči četrtek so napravili mariborski realci V. razreda pod vodstvom profesora g. A. Kozjek-a zlet v Soboto. S prvim jütrášnji vlakom so se pripelali v Beltince, tam odnet pa peški v Rakičan, gde so si poglednoli spotoma tüdi grofovski park, v-Soboto. Po obedi so si poglednoli našo Soboto tak gimnazijo, grad, cerkvi pa tüdi tovarno g. Benka. Lübezniv! g. Benko so pogostili vsigdar pripravlene dijaške želodčke z svoji, mi prav dobrimi izdelki, ka je' gvüšno ostalo vsem v spomini ino v skomi-ni. Dobre vole, zadovolno so se odpelali na večar nazaj v Maribor. Škoda je to, ka so [prišli za kratek čas Ino so ne meli dosta časa, da si poglednejo tüdi malo dale ležeča mesta z svojimi posebnimi starimi navadami. — Velki mraz. Vnoči od srede na četrtek je spadno močen mraz po velkom tali naše okrogline ino napravo dosta kvara ne samo na graji, krumplaj, kukorica pa žiti, nego je posmodo tüdi niže ležeče gorice. Vnogi so zadnje seme posadili pa so tak ostali zdaj brezi prilike, ka bi znova nasadili svoje njive. — Dete se je vtopilo. V soboto 14. t. m. večer ob šesti je pri Sadio-lovi na Tišini odbežalo leta staro dete po ogradi proti potoki, šteri teče na konci ograda. Domači so le za nekaj časa vzeli v pamet i bežali iskat dete. Najšli so je že mrtvo v potoki. Cela okolica žalüje z nesrečnov drüžinov. — Svinjski zapor, šteri je bio razglašeni zavolo svinjske küge v Satahovci, je odpravleno. Da so kügo tak hitro zatrli je pripomoglo, to, ka se je lüdstvo držalo navodil i zapovedi, pa je hleve dobro razkužilo. Tjedenske novine — Vsi v Veržej k Mariji Pomočnici ! 29. maja, to je zadnjo nedelo v meseci* maji obslüžavali z velkov slovesnostjov svetek Marije Pomočnice Kristjanov. V noboto popoldne spovedavanje romarov. V nedelo zaran ob 8 vöri popevana sv. meša in predga, potom drüge tihe sv. mele. Ob pol 10 predga, popevana sv meša od zvüna. Popoldne predga za 80trudništvo, prošecija z Marijinov podobov i blagoslov. Na zadnje telovadni nastop naši dečkov. Med prošecijov se bodo nosile sveče, štere se dajo nebeskoj Materi v dar i štere bodo potem gorele na oltaraj i pred njenov podobov bodo svedočiš celo leto Vašo vero i vüpanje v njeno materinsko pomoč i kazale Vašo lübezen do nje. — Pridite 1 Marija vas čaka z vnogimi milostnih — Sova ^slepila dečaka. Blüzi pri Ormoži sta dva dečaFöca~s‘tala pred hižov i glédala na bližanjo bükev, na šteroj je meIa sova svoje mlade. Naednok njima je samo nekaj okoli glav zašümilo i stara sova se je zagnala 14 let Staromi gledalci naravnoč v obraz. Škrampeo je tak zas.adila v oko, da njemi je isto namesti strgala vö, tak da je dečarec postao v ednoj nagnjeni na edno oko slepi. .Morali so ga odpelati v bolnico, da do njemi Vračili čunto pri oke}, štero njemi je tüdi preci opraskala. Svetovna politika. N. Avstrija. Voditeo austr. kat. socijalistov dr. Seipel je s srečnov rokov potegno poleg Velenemcov tüdi Landbund (gospodaro stranko) v vlado. Vlada zdaj ma z 94 glasi proti opozicije 71 glasov socijalistov. Prilike so se na te način malo zbogšali ne so pa preveč rožnate, ar je opozicija močno zdrüžena. Mala antanto. Tüdi zastopniki Male antante so se zišli v Jahimovom na Češkom na pogovor. Našega ino rumunskoga delegata so na češkoj meji lepo sprijali. Program je jako obširen ino je v glavnom etak povedani: 1.) Celo-küpni europski položaj, 2.) Italija pa Mala antanto, Š.) Madjarska pa M. antanta, 4.) Ponašanje sosedov proti državam Male antante (Českoslovaška pa Poljska, Rumunija pa Rusija, Italija pa Jugoslavija), 5.) Gospodarske prilike v Srednjoj Europi, 6. Balkanski položaj i države M. antante, 7.) Poljska i Nemčija, Poljska i Mala antanta, ino Nemčija pa Mala antanta, s pogledom na medsebojne odnošaje, 8.) Pitanje razorožanja kak pripravlanje za svetsko konferenco za razorožava-nje, 9. Pitanje narodnih menjáin, štero se vsigdar krepkejše prikažüje. Vdeleženci so z delom konference jako zadovolni ino Vlada med njimi na pitanja gledoč popuno so-glasje. Čüjejo se glasi, ka naša držáva pa Češkoslovačka pripoznala Sovjetsko Rusijo, tudi od toga do si pogučavali na konferenci. V istom vremeni majo tüdi tam svoje spravišče novinarje vseh držav Male anfante. Razmerje med Anglijov pa Rusijov se ešče itak ne Popravilo. Preminoče dneve so vdrle angleške oblasti v hrame ruske trgovinske drüžbe, napravile preiskavo ino so najšle prej tüdi nekaj vrednih stvari Zaednok je ruski zastopnik samo protestirao, da se pa stvar ne poravna tak zlejka to je gvišno. Tak se je zgodilo nedavno v Pekingi na Kitajskom, od šteroga smo pa že itak pisali. Za treznost. Brezalkoholne pijače od sada. Vnogo lüdi vsej stanov i vsej krajov se je med svetovnov bojnov osvedičilo, da se brezi alkoholni pijač da shajati i da je poleg toga treznost jako hasnovito, posebno dobra pa za zdravje. To Osvedočenje se vsikdar bole razširjavle i vtrdjavle. Po vsej kulturni državaj se razširjavle gibanje za treznost. Naše telo zgübi z delom i s top-lotov preci vode, štera se mora nadomestiti, či Ščemo ostati zdravi i delazmožni — čütimo žejo. Pitanje nastane, kakše pijače so poleg vode najprimer-nejše za občuvanje zdravja ? Takše prav tečne pijače dobimo iz mošta razločnoga sada, Stere si lehko sami napravimo. Mošt ma v sebi dosta sladkora ali cukra. So pa v mošt) male glivice, i to. čakajo da v mosti napadnejo tekoči sladkor i ga spremenijo v alkohol To je za človeka, velka Škoda. Sladkor potrepfijemo najmre za hrano tela i za občuvanje zdravja, alkohol pa nam nikaj ne pomaga pri zdravji, nego istom! ešče Škodi. Zato more skrb modre {vertinje biti, da te sladkor občuva za hrano svojoj drüžini. Ide se teda za to, da te hranilne dele v mosti občuvamo v tistoj formi, v šteroj nam lehko za hrano slüži. To se zgodi tak, ka klice, Stere čakajo, da nam v mošt! se nahajajoči sladkor vničijo, da te klice zamerimo. Najležej je to včiniti z kü-hanjom. .Mošt deni v dobro zateknjene kante, nato je deni v krop, šteri je do 70 gradov celzije topeo, 'küha] po vöre v tom krepi, kda vö vzemeš, pa pazi, da ti ne pride k kiihanomi mosti zrak, i tak prekühano mošt bo dober celo leto pa ešče duže tüdi. (Nadaljavanje pride.) Starišom i zgojltelom! Vsi, ki lübite mlačno, je ne navadne k pijančüvanji I Ne silite je je v pogübo. Čas za zgojo treznosti so mlada leta, sledkar je že kesno 1 Či se že Šteri stariš, ki je nepobogšlivi Pijanec, nemro zdržati v treznosti, naj konči pred decov ne hvali preveč alkoholne pijače, da ne bo tirao svoje dece v nesrečo I Mali oglasi. K odaji sta dva bicikle, eden šparherd i ešče drügo Pohištvo. Küpci se naj zglasijo pri MAUČEC ŠTEFANI v Beltinci. K odaji je lepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše i škednji Predjen hram je pokriti z črepom. Poizve se pri FRANC LOVENJAK!, Bučečovci, p. Križevci. Podpirajte i čtite »NOVINE11! 4 NOVINE 22, maja 1927. GOSPODARSTVO. Stari krumpič!. Lüdje radi pravijo, da či so že krumpiči prestali svoj čas sajenja, te že nemajo več teka. Odked to ? Največ od toga, ar je vsa dobra hrana Šla s krumpiča v klice. Takši krumpič je ne več tečen pa tüdi ne zdrav. Svinje postanejo neješče i začnejo vlehati. Ešče nevarnejša pa je cima ali klice, štere rastejo v pivnici s krumpiča. Te klice je nevarno davati živini, ešče bole nevarno pa je, či bi je zavžio Človik. Zato se ne priporoča, da bi se dosta krmilo z ostanjenimi krumpiči. Či teda opazimo, da nam nekaj krumpičov ostane za krmo prek časa njegovoga sajenja, te moramo za te inači skrbeti. Dosta menje klic poženejo i teda ostane več v nji dobroga, či je spravimo na hladno. V tom pogledi so najbogše,repnice pod zemlov. Zakopani krumpič je vsikdar bole friški kak či ga mamo v kakšoj kleti. Zato naj moder gospodar v jesen približno preračuna kelko bi njemi ešče na sprotoletje ostalo od semena i ves preostanek naj zakopa. Plemskl kantorje. Ne malo-krat se čüje zdihavanje i pritožba, da se pri kakšoj hiži svinje ne sodijo več, to se pravi, da plemenjače premalo skotao, ali se pa sploj ne zabrejajo. Največkrat so si gospodinje same krive. Vsaki razumen gospodar i gospodinja bi morala znati, da živina i svinje najbole pešajo v svojem razvita^!, či sta si samec i samica v rodi. Zato bi morali v tom pogledi jako paziti: Nikdar ne mej ^domačega plemenskoga samca. Niti z domače vest je ne dobro meti. Najbogše je, či si svinjerejci indri naročijo plemenske samce. Vse premalo se pri nas misli na obnovitev plemenske ploje, zato pa hodijo po naši dvorišča] i pašnika] srabliví prasci, s sklüčenimi hrbti i brehlavi, s šteri nikdar nede mela gospodinja nikšega haska, ar več zajejo kak za nje dobi. — Teda bodi ešče ednok povedano, da naj tak občina kak posamični vertovje skrbijo za to, da ze ploja v občini vsikdar obnavla. Betegi sadovenoga drevja. Na zvünešnje škodlivce sadovenoga drevja smo že naše čitatele opomenoti, to so predvsem razločni livovje pa vüši. Zdaj pa ešče poglednimo nekelko škodlivce, šteri škodijo drevji, v njihovom lesi. Najhüjši med vsemi temi je brezi dvojbe rak. Kaže se največkrát v tom, da postane drevo frflntasto, na nešterni mestaj začne prhneti i zadobi preci velke rane. Te rane se pokažejo ne samo po stebli, nego tűdi po veji, na nešterni drevaj celo naj-drognejše veje zbeteža od raka. Zroki raka na sadovenom drevji so razločni. Največkrat je isti v zemli samo!. Či je zemla premokra ali pre-süha. Nešterno drevo pa dobi raka tüdi v najbogšoj zemli, tű je pa zrok v fajti samoj, štera nemro prenesti vremena v tistom kraji ali pa -njoj, ovači za drüge jablani dobra zemla ne lübi. Med Zroke raka računajo tűdi, či je drevo posajeno preveč v oti-Si pa je preveč v senci kak na sunci. Vsakdenešnja kušnja nas vči, da je to istina. Nešterni pravijo celo, da se rak Prenese z ednoga dreva na drügo. To pa bo malo dosta več povedano, ar so dostakrat v ednom i istom ogračeki nešterna dreva rakova, drüga pa so poleg čista. Za ozdravlenje je najbogše, da odstranimo te Zroke kak smo je gori naračunati. Drevje, štero je preveč rakovo, je žmetno popunoma ozdraviti. Rano najmre moramo zrezati natelko vö, da pridemo do zdrave kože pa do Zdravoga lesa. Či bi pa šteli na preveč betežnom drevi vse rane na-ednok očistiti, bi se nam jablan najbrž posiišila. Najbogše je takše drevo posekati i je nadomestiti z mladim. Samo moramo paziti pri novom nasajenji, da si zeberémo za svoj sadovnjak prave fajte drevje. Štero drevo pa je kaj menje betežno, pa se da tüdi z raka zvráčiti. Zrežimo v te namen rano tak globoko, da dobimo v rani popunoma črstev les. Nato pa namažimo z Arborinom, šteroga dobimo dnesdén že prí vsakoj podrüžnici Kmetijske družbe. Najbogše je, da med arborin zmešamo polovico vode. Či se nam prvokrat ne posreči, pa ešče ponovimo to zdravlenje ednok ali dvakrat i skoro gvišno, ka se drevo ozdravi. Za naprej pa si naj vsaki sad-jerejec zapomli, da naj dobro pripravi zemlo, kama bo sadio mlado drevje. Či so tla premokra, naj gleda, da vodo nekam spela dol i tak ograd vsüši. Či je premalo vlažna zemla, naj v siihejši časaj nekelko polevke. Dobro je tüdi, da prle kak sadimo, med zemlo, v štero ščemo posaditi drevo, zmešamo nekaj umetnoga gno* jila, tak zvane Tomažove žlindre, v šteroj se nahaja nájveč hrane, ki jo potrebüje mlado razvijajoče se drevo za lepo rast i da ostane Zdravo. — Nikdar pa nesme sadjerejec pod sadoveno drevje pfiščati gnojšnice, pač pa v zimi, kda je zemla nekelko bole vlažna z njov polevati. Naročnina ino oglasi-se Sprejemajo za ,.Novine" pri I. HAHN trgovine s papirjev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠ1 BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 330 Din., žita 225 Din., ovsa 200 Din. kukorice 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 8—11 Din., teoci 10‘— Din., svinje 15—16 Din. Krma : Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 70 par, Schiling 8 D. 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 5'00 D. Mali oglasi. ,,MAJALA“ mást in milo za obraz Vam ohrani mladost i lepoto. Napravi kožo belo, ostranjüje vso nečistoče, piščajce, zdečico, jetike in sončene šplinte. Cena za obadvoje Din 20.— Izdelüje in z poštov razpošila: Lekarna pri Sv. TROJICI D. Lendava. Na prodaj je vino od 3 Din. naprej ter sadovno vino slabše po 1˙50 Din. bolše po 2 Din. Več se zve pri JOSIP BUDJA županu v MORAVI pri Mali Nedelji. K odaji je edna stara hiša, v šteroj je ešče dosta lesa za cimpranje i tüdi za drva. Poizve se pri MIHOLIČ JOŽEFI v Šülincih, p. Petrovci. Umetni mlin in Žaga z turbinskim pogonom 2 para kamnov, 5 parov valjčkov z lastno električno napravo na stalnoj vodi se po nizki ceni dražbenim potom dne 28. maja t. 1. proda. Interesenti se naj zglasijo pri mlinu KUMPARIČ na Razkrižju pri Ljutomeru p. Štrigova. Pozor krojači-sejmari ! Znižane cene ! Raznovrstne moške štofe kupite najfalej v trgovini FR. SENČAR LJUTOMER (poleg hotela Zavratnik). Neza-mudite prilike oglejte si zalogo i ceno. Proda se mlin in Žaga, na dobri potočni vodi, v mlinu je par kamlov in eden valček, preša in vso orodje za tikvino olje delati, vse poslopja v dobrem stanu s ciglom pokrito, okoli 10 oralov zemle voda se lahko nabere, da dojde za mletje i žaganje več tjednov. 5 min. od glavne ceste, 15 min. od kolodvora. Podrobni pogoji se izvejo v gostilni B. A K O V E C, PODGRADJE p. Ljutomer. Licitacija trgovine. V Dobrovniki se trgovinski Prostori dozdašnje zadruge 22. maja po licitaciji dajo zarende tistomi, ki največ Obeča. — Pozve se lehko pri občinskoj hiži v Dobrovniki. Dražbeni oklic. 8 oralov zemlje izvrstne, 1 oral gozda, hiša in gospodarsko poslopje, zidano in z opeko krito, z gospodarskim inventarjom vred, poleg farne cerkve in okrajne ceste v Ljutomeru na najlepšem kraji, primerno za kmetijo trgovino in obrt se takoj proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. JANKO STUHEC posestnik v Ljutomeru Štev. 80. pErGaMeNt PAPIR se dobi po dnevnoj ceni na malo in na velko pri: IZIDOR HAHN MURSKA SOBOTA. Sühi jegnjedov les, nažagani za čakatur in tüdi za roženice, je k odaji od dnes naprej vsaki den, pri CIGAN JOŽEFI na marofi v ČRENSOVCI. O o dobra oštarija, vse zidano z tremi plügami zemlje, pa lepi sadovnjak, ograd, njiva i šuma. Što šče küpiti, naj se zglasi pri lastniki JANKO CVETKO v Globoki p. Ljutomer. r o Dne 20. maja 1927 ob 8 uri in naslednje dni prodado se v Murski Soboti v gradu po javni dražbi sledeči predmeti: različno starinsko Pohištvo, različne podobe, porejan, Steklo, večje število preprog, različne knjige, klavirji, več hrastovih sodov, več. goveje živine, konji, več vozov, 1 Star automobil, različne naga-čene živali in ptiči in drugo. Po dokončani dražbi v Murski Soboti se bo oddalo v Mačkovcih ca 500 m3 borovega lesa in 150 m3 borovih drv. K draženju se bo začelo pozivati šele Va (pol) ure po zgoraj navedeni uri; med tem se lahko ti predmeti ogledajo. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 12. maja 1927. Na znanje županom! VOLILNI IMENIK in ABECEDNI IMENIK se dobi pri IZIDOR HAHN trgovini V MURSKI SOBOTI. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ Največje veselje otrokom so igračke, katere po zelo nizki ceni in v veliki izbiri n. pr. kangle za polivanje, vedra, obroče, hinte, peresne veternice, grablje, lopate, loge, čige, vozičke ter razne figura iz celuloida in gumija itd. dobite prí Erdöšy Barnabaš, trgovca s papirjem in igračkami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica. POSESTVO: