PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 50 lir Leto XX. St. 278 (5961) TRST, sobota 5. decembra 1964 PO GOVORU COLOMBA, PIERACCINIJA IN SARAGATA Poslanci so z 263 glasovi proti 150 odobrili državni proračun za 1.1965 Pieraccini; «Gospodarsko načrtovanje bo temeljito preobrazilo javno življenje, od urbanistike, dežel in agrarne politike, do reforme državne uprave in davčnega sistema» - Protest filmskih igralcev proti zakonu o kinematografiji RIM, 4. — Poslanska zbornica je z 263 glasovi proti 150 o-dobrila državni proračun za leto 1965, potem ko sta zakiadni minister Colombo in minister za proračun Pieraccini odgovorila na kritike desne in leve opozicije. Colombo je analiziral razvoj gospodarske konjunkture in poudaril, da je stabilnost valute temeljni smoter vlade, kajti brez te stabilnosti je nemogoča vsakršna gospodarska kalkulacija in mezde, plače in stalni prejemki so v nevarnosti, da izgubijo svojo vrednost, kar bi pomenilo resne težkoče za Pretežni del prebivalstva. V letošnjem letu se bo nacionalni dohodek povečal za 3 odstotke (v lanskem letu je znašal 4.8 odst.), vendar pa da to ne pomeni recesije. Ne da bi Podcenjevali negativne plati, ki jih predstavlja brezposelnost e-nega samega delavca, je nadaljeval minister, ni moč trditi, da bi politika stabilizacije resno vplivala na raven zaposlenosti. Zagotovitev čim višje ravni zaposlenosti je stalna skrb vlade. Nato je minister analiziral vpliv Politike stabilizacije na plačilno bilanco, cene in investicije. Plačilna bilanca je aktivna, cene na debelo so se povišale v primeri z lanskim decembrom za 1,4 odst., medtem ko so se cene na drobno povišale, vedno v primeri z lanskim decembrom, za 4,6 odst.; na povečanje investicij pa so vplivali z raznimi ukrepi odbora za kredit, po izboljšanju plačilne bilance pa tudi z ukinitvijo pristojbine na nakup avtomobilov. Minister Pieraccini je najprej Ugotovil, da se položaj ni bistveno spremenil od takrat, ko je Pred mesecem dni poročal parlamentu o gospodarskem in finančnem stanju dežele, nato pa je Pripomnil, da je splošna razprava 0 državnem proračunu prikazala Protislovnost leve in desne opozicije. Minister je potrdil, da bo vlada predložila v kratkem parlamentu petletni načrt gospodarnega razvoja. Ko je govoril o gospodarskem stanju države, je dejal, da je kmetijska proizvodnja dobra, še vedno negativen pa je razvoj industrijske proizvodnje; medtem ko se je občutno izboljšal metalurški sektor, pa tudi kemični sektor, pa je še vedno šibka dejavnost mehaničnega sektor-Ja in proizvodnje prevoznih sredstev. Industrijska proizvodnja se J® povečala v celoti, v primeri z desetimi meseci lani, za 1 odst.; gradbeniška dejavnost pa se je po- Tudi včeraj se je nadaljevalo razpravljanje o rešitvi vprašanja novega predsednika republike, ki g“ bodo verjetno izvolili že pred božčnimi prazniki. Poslanci pa so * 263 glasovi proti 150 odobrili včeraj državni proračun za prihodnje leto. V Jugoslaviji se med tem zaključujejo zadnje priprave za 8. kongres ZKJ, za katerega se napoveduje, da bo sprejel več važ-oih novosti. V zvezi s sporom okrog prispevkov za operacije OZN je ameriški delegat sporočil tajniku OZN, da po načelni privolitvi ZDA in Sz V afriško-a/i jski načrt za določitev posebnega sklada OZN, se priprava načrta lahko prepusti predstavnikom glavnih zemljepisnih področij. Na včerajšnji tiskovni konferenci V Bombavu je papež Pavel VI., ki se danes vrača v Vatikan, po-*val države, naj ustavijo oboroževalno tekmo in naj dajo svoje bogastvo na razpolago bratski pomoči deželam v razvoju: vsaka država naj da na razpolago vsaj del zneskov, ki so določeni za oboroževanje, da za sklicanje svetovne konfe-renče na vrhu. na kateri bi raz-Previjali o prepovedi uporablja-n.ia jedrskega oiožja, ker je Kitajska napravda korak nazaj v Primerjavi s prejšnjim stališčem, *° Je bila naklonjena ustanovitvi ••»atomskih področij ter prepo-Vedi in uničenju vsega jedrskega ur,'žja. Kitajska vlada pa je spo-moila včeraj, da ne bi nikoli spre-Jela sedeža v OZN, če bi Formoza °»tala članica /diuženih narodov. večala v istem razdobju za 9 odst.. Ko je govoril podrobno o .politiki načrtovanja, je minister dejal da gre za temeljito preobrazbo vseh ustanov javnega življenja, ker vladna politika pomeni organsko celoto, ki zajema urbanistiko, dežele, novo politiko na področju kmetijstva, reformo državne birokracije, reformo davčnega sistema in politiko investicij. Po govoru ministra Colomba in Pieraccinija je Saragat obrazložil stališče vlade o raznih vprašanjih, ki so se jih poslanci dotaknili v razpravi o proračunu. Kar zadeva priznanje Ljudske republike Kitajske, je Saragat dejal, da je italijanska vlada pod vzela ustrezne korake, da bi si izmenjali mnenja s tistimi zavezniškimi državami, ki imajo enako stališče glede tega vprašanja, kot ga ima Italija, pa tudi z ameriškimi državniki. Glede večstranske jedrske sile je dejal, da se zadeva še proučuje; pripomnil je, da tudi če bi se odločili za to silo, to ne bi spremenilo sedanjega politično-vo-jaškega ravnotežja v svetu, kar je nedavno priznala tudi SZ. O tem pa bo dokončno odločil parlament. Kar zadeva evropsko integracijo, je Saragat dejal, da je talijanska vlada za postopno uresničenje politične integracije Evrope; predno pa bi izvolili evropski .rlament z neposrednimi volitvami, pa naj bi na tak način izvolili le polovico njegovih članov, drugo polovico pa naj bi imenova-neposredno, kot je sedanja praksa. V palači Chigi se je sestal danes odbor za reformo pošte in telekomunikacij. Seji je' predsedoval Nenni, udeležili pa so se je minister za pošte Russo in drugi visoki državni funkcionarji, glavni ravnatelj pošte in telekomunikacij dr. Marzano ter predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UIL .in DIRSTAT. Poročilo je podal minister Russo, nato so posegli v diskusijo predstavniki sindikatov. Imenovali so tri podkomisije, ki bodo predložile odboru svoje zaključke najkasneje do 30. januarja 1965, kakor je to primer tudi pri podkomisijah odbora za reformo državnih železnic. Predstavniki poklicnih filmskih igralcev (predsednik njihovega združenja Amedeo Nazzari in podpredsednik Chiantoni) sta protestirala pri ministru Coroni proti nekaterim določilom novega zakona kinematografiji, ki ga je vlada odobrila na svoji včerajšnji seji, predvsem pa proti temu, da se producentom in režiserjem priznava največja svoboda pri angažiranju tujih filmskih igralcev, tako da je dosedanji proporc postal s tem iipovsem simboličnega značaja)). Danes se je zaključilo zasedanje glavnega odbora PSIUP z odobritvijo sklepne resolucije, ki jo bodo objavili jutri. V diskusijo o poročilu Vecchiettija je danes posegel tudi Libertini, ki je dejal med drugim, da je vloga PSIUP v tem, da «spravi v krizo katoliško medrazrednost«, kar da je moč doseči z ((blokiranjem delodajalske ofenzive v tovarnah in s tem, da se raz KD potegne socialistična krinka«. Ko je govoril o odnosih s komunisti, je govornik dejal, da PSIUP predlaga enotno politiko, ki naj temelji na ((zoperstavljanju socialistične demokracije stalinizmu, in meščanski demokraciji«. Glede članka Amendo-le v «Rinascita» pa je dejal, da ta članek vsebuje pogrešne in nesprejemljive stvari, vendar pa da postavlja komuniste pred stvarno odločitev: po premostitvi dogmatizma in stalinizma, se odpirata dve poti: ali v smeri brzdanja buržoazije, ali v smeri socialistične alternative in perspektive«. Libertini je izrazil svoje zaupanje, da bo KPI izbrala pravo pot. Na koncu je zatrdil, da bo kongres, ki bo verjetno med marcem in aprilom, moral postaviti ponovno v ospredje teme ((socialistične demo- kracije, intemacionalizma, alternative, enotne politike in združene stranke delavskega razreda«. «Režim bogastva* ATENE, 4. — Cez 300 poslancev grškega parlamenta na, čelu s premierom Papandreujem in člani vlade je moralo v parlamentu izjaviti, kako so bogati in kako so si bogastvo pridobili. Te izjave so morali dati na osnovi zakona o »režimu bogastva«, ki so ga sprejeli letos. Izjava o bogastvu mora vsebovati popoln spisek premičnin in nepremičnin, deleže v podjetjih, izvor dohodkov vseh vrst. V njej mora biti obseženo tudi premoženje zakonskega druga, otrok in bližnjih sorodnikov. Ukinjene koncesije belgijskim družbam v Kongu LEOPOLD VILLE, 4. Nocoj so javili, da je leopoldvilska vlada razveljavila vse pravice za rudarske koncesije v Kongu, Dekret vlade določa, da bo dobiček rudarskih podjetij, ki jih je do sedaj prejemal poseben odbor za Katango, odslej pripadal kungoški vladi, posebni odbor pa bo razpuščen. Combe je nocoj izjavil, da je obvestil belgijskega zunanjega ministra Spaaka o tem sklepu. Kakor poudarjajo v Leopoldvillu, pa to ne pomeni, da bodo rudniki v Kongu nacionalizirani. To pomeni samo, da leopoldvilska vlada ne priznava več pravic raznih družb za izkoriščanje rudarskih področij. Poseben odbor za Katango, ki se sedaj razpušča, je v začetku tega stoletja ustanovil kralj Leopold. Odbor je dobil vse rudarske koncesije, ki jih je potem prepustil drugim družbam. Dekret preklicuje v glavnem pravice štirih belgijskih družb, ki so uživale v Kongu koncesije za rudarsko, gozdno in kmetijsko izkoriščanje. Pozneje so te družbe odstopile svoje pravice za izkoriščanje drugim družbam, kakor je na pr. »Union miniere de Haut Katanga«, ki proizvaja približno sedmino svetovne proizvodnje bakra. COLOMBO, 4. — Cejlonski parlament je bil danes razpuščen, potem ko je vlada ostala v predstavniški zbornici v manjšini, ko so glasovali o zaupnici.* Predvideva se, da bo vlada v kratkem odstopila. Kakor je znano, predi duje cejlonski vladi Sirima Bandaranajke. se-rimavo MiiiilimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimimiilmiiiimiiiiiiimimiiiiiiimiiiiliiiiitimmiiliimmiiiiiliiiiiMiiiiiii NADALJUJE SE SPLOŠNA RAZPRAVA V OZN Danes nov sestanek Rusk-Gromiko Novi predlogi SZ o razorožitvi? Pogajanja o načrtu afriško-azijske skupine za ustanovitev posebnega sklada Kitajska ne bo sprejela sedeža v OZN, če se prej ne izključi Formoza NEW YORK, 4. — V glavni skupščini OZN se nadaljuje splošna debata, ki jo je včeraj začel brazilski delegat. Za jutri je napovedan nov sesta-. nek med Deanom Ruskom in Gro- ’ mikom. Po informacijah iz ameriškega vira je Gromiko baje napovedal Rusku, da mu bo sporočil «nove ideje« glede razorožitve. V krogih ameriške delegacije sg. mel, da Quaison Sackey ni predli je, zvedelo, daje Gromiko med pr-lgal drugega nego to, da je trs:) vima dvema dolgima razgovoroma nemško vprašanje, prav tako ka z Ruskom poudaril potrebo novih sporazumov med Zahodom in Sovjetsko zvezo, zlasti glede razorožitve. Baje je Gromiko zahteval, da bi govoril tudi o načrtu za večstransko jedrsko silo NATO, o položaju v Laosu in o Berlinu. Na jutrišnjem razgovoru ne bosta verjetno govorila o financiranju posebnih operacij OZN, ker je bilo dogovorjeno, da pogajanja o tem prevzemajo Združeni narodi. Ameriški delegat Stevenson je sporočil sinoči tajniku OZN, da po načelni privolitvi ZDA in SZ v afriško-azijski načrt za določitev posebnega sklada OZN, se priprava načrta lahko prepusti predstavnikom glavnih zemljepisnih področij, da se nato predloži v odobritev vsem prizadetim. Načrt, ki ga je pripravila afriško-azijska skupina, določa, naj se ne sproži vprašanje izvajanja člena 19 listine OZN do konca zasedanja glavne skupščine in naj se hkrati določi poseben sklad s prostovoljnimi prispevki, v katerega bi Sovjetska zveza doplačevala prispevke. Afriškoazijske države so zahtevale tudi novo proučitev ustroja organizacije, sestave in nadzorstva oboroženih sil za operacije OZN. Medtem pozivajo skupščino, naj normalno deluje in naj glasuje vsa-kikrat, ko je potrebno. , V zvezi s predlogom, ki ga je postavil predsednik glavne skupšči- ne OZN, naj bi ustanovili začasen odbor, ki bi proučil nemško vprašanje, je predstavnik ameriške delegacije v OZN podal naslednjo izjavo: «Zdi se mi, da sem razu- kor druga mednarodna vprašanja, predložiti OZN. Kakor je znano, so Združeni narodi ustanovili decembra 1951 komisijo za proučevanje vprašanja svobodnih volitev v vsej Nemčiji. Pri svojih poskusih, da bi izpolnila to nalogo, je komisija naletela na popolno sodelovanje Zahodne Nemčije in za-hodnoberlinskih oblasti, toda prepovedano ji je bilo vstopiti v vzhodni Berlin in v Vzhodno Nem-čiio.» Kitajska je danes javila, da ne bo nikoli sprejela sedeža v Združenih narodih, če bo Formoza ostala članica OZN. Ta izjava je objavljena v uvodniku ((Ljudskega dnevnika.« Wilson se zavzema za sestanek «na vrhu» LONDON, 4, — V londonskih diplomatskih krogih govorijo o možnosti, da bi januarja ali februarja sklicali sestanek na vrhu. To je omenil predsednik britanske vlade Wilson, ki je v parlamentu izjavil, da želi obrazložiti svoje stališče do raznih problemov v glavni skupščini OZN v začetku prihodnjega leta. Ob tej priložnosti bi se sestal s predsednikom Johnsonom in z drugimi ..................m................................mniiuii.iiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiui PRED 8. KONGRESOM ZKJ V BEOGRADU Predvideva se, da bo kongres: 1. nakazal večjo pristojnost proizvajalcev glede uporabe sredstev, 2. sprejel delovni program, 3. spremenil in dopolnil statut, 4. ocenil mednarodne odnose državniki na skupnem sestanku. Tako možnost je omenil tudi zunanji minister Walker, ki bo spremljal Wilsona v Washington. Walker se bo razgovarjal z U Tantom o tem načrtu. BEOGRAD, 4. — V ponedeljek, 7. t.m. dopoldne se bo v veliki dvorani Doma sindikatov na Trgu Marxa in Engelsa v Beogradu začel 8. kongres ZKJ. To je četrti povojni kongres jugoslovanskih komunistov, ki bo nedvomno, podobno kot prvi trije, označil novo dobo v nadaljnjem razvoju neposredne socialistične demokracije v Jugoslaviji. Od 7. kongresa (22.-26. aprila 1958 v Ljubljani) je Jugoslavija z ustalitvijo sistema socialistične demokracije in samoupravljanja v gospodarstvu dosegla pomembne rezultate in se uvrstila med srednje razvite države. Narodni dohodek se je povečal od 300 na nad 500 dolarjev na prebivalca. Doseženi rezultati omogočajo, da se hitreje dela za zadovoljitev rastočih potreb delovnih ljudi in da se okrepi materialna osnova delovnih kolektivov in komun. Zato Je pričakovati, da se bo 8. .kongres s svojimi smerni-cami in sklepi zavzel za večjo pri-stolnost neposrednih proizvajalcev pri odločanju o uporabi sredstev iz skladov za razširjeno reprodukcijo, ki lih trenutno upravljajo teritorialno politični organi. Temeljita sprememba odnosov v razširjeni repro dukclji bo omogočila stabilnejše g) banje v gospodarstvu, racionalnejšo usmeritev investicij in hitrejši dvig življenjskega standarda. Pričakuje se nadalje, da bo kon gre.; kritično ocenil poskuse omejit ve vmešavanja političnih organov v samoupravljanje neposrednih proizvajalcev in napačne tendence, čes dn je v interesu hitrejšega gospoda iškega razvoja potrebno samoupravljanje omejitvi samo na razdelitev osebnih dohodkov ter skušal odgovoriti na vprašanja o vlogi in nalogah idejno-polltlčnega delo- vanja ZKJ kot usmerjevalne sile jugoslovanske družbe v spremenjenih materialnih in produkcijskih odnosih. Kongres bo sprejel delovni program, ki bo napotilo komunistov v njihovih naporih, da še bolj ustvarjalno uporabljajo in poglobijo teorijo znanstvenega socializma in da se še bolj odločno borijo za koristi delovnih ljudi. Kongres bo sprejel tudi spremembe in dopolnila statuta, ki med drugim predvidevajo, da se pri volitvah v organe Zveze obvezno mora menjati najmanj četrtina članov in da člani Zveze, razen če to zahtevajo upravičeni razlogi, ne morejo biti dvakrat zaporedoma izvoljeni v vodilne organe Zveze. Po predloženih spremembah statuta bo kongres ZKJ vsako četrto leto, medtem ko bodo kongresi republiških zvez po pravilih sklicani pred kongresom ZKJ V skladu z napsvedaniml statutarnimi določili bodo v CK ZKJ izvoljeni mnogi novi člani na mesto dosedanjih. «Nekoč. ko je bilo malo revolucionarnih kadrov, ko se Je šole utirala pot k socializmu, je bilo potrebno zadržati partijske funkcije, delati in se boriti do konca življenja. Funkcije so zapuščali samo tisti, ki so se politično pregrešili oziroma so bili kaznovani«, piše v zvezi z Izvolitvijo novega central- nega komiteja ZKJ član CK ZKJ Vlajko Begovlč v zadnji številki glasila Zveze ((Komunist«. «Danes, ko so milijoni sprejeli idejo socializma ln jih uresničujejo v vsakdanjem delu, ko se formirajo novi družbeni odnosi in ko samoupravljanje, ter neposredna demokracija in sedanja družbena vloga ZKJ stalno ustvarjata številne nove kadre, katere bodo stalno zamenjavali drugi, za politično delo še sposobnejši. Ne biti član CK za nas, kt smo to bili do včeraj, bi se mogoče danes zdelo nenavadno, toda to bo hitro postal normalen pojav, naše družbe«, zaključuje Vlajko Begovlč. Kongres bo ocenil tudi splošen razvoj mednarodnih odnosov in vlogo Jugoslavije v mednarodnem dogajanju kakor tudi stanje v mednarodnem delavskem gibanju. Ni dvoma, da bo kongres dal vso podporo dosedanjim načelom jugoslovanske zunanje politike, obsodil konservativne in dogmatske tendence v mednarodnem delavskem giba- ”tul>u nju in se zavzel za sodelovanje komunističnih in delavskih strank na osnovi enakopravnosti in spoštovanja tujih stališč in premagovanja nesoglasij s tovariškimi razpravami in z izmenjavo Izkušenj. Pod predsedništvom generalnega tajnika ZKJ Josipa Broza' Tita je izvršni komite CK ZKJ razpravljal danes v Beogradu o pripravah in delu 8. kongresa. Delo kongresa bo, poleg 150 jugoslovanskih novinarjev, spremljalo tudi nad 110 tujih novinarjev, zastopnikov inozemskih listov, radio-postaj in televizije iz 28. držav. B. BOŽIČ Nocoj ob 21. uri svečana otvoritev Kulturnega doma v Trstu Govorila bosta dr. Frane Tončič, predsednik začasnega upravnega odbora, in dr. Libero Mazza, vladni komisar Sledil bo vokalno-orkestralni program ter ogled doma Uradno sporočilo o obisku Novotnega v Moskvi MOSKVA, 4. — Predsednik CSSR Novotny je zapustil danes, skupno s svojo delegacijo, Moskvo in se vrnil v Prago. Na letališču se je od njega poslovil Leonid Brežnjev s kratkim pozdravnim govorom. Uradno sporočilo o razgovorih poudarja okrepitev enotnosti in strnjenosti socialističnih držav, podporo narodnoosvobodilnim gibanjem, razvoj solidarnosti in sodelovanja z neodvisnimi državami Azije, Afrike in Latinske Amerike, miroljubno sožitje s kapitalističnimi državami in prizadevanja za ohranitev miru. Sporočilo pravi dalje: ((Načrti za ustanovitev večstranske jedrske sile NATO predstavljajo veliko nevarnost. SZ in CSSR se bosta še dalje borili za sporazum proti širjenju jedrskega orožja. Obe se zavzemata tudi za mimo rešitev nem. škega vprašanja. Obe državi obsojata napadalno in izzivalno politiko ameriških imperialističnih krogov proti Kubi. V zvezi z ameriškimi napadi na suverenost Severnega Vietnama poudarja sporočilo, da SZ in CSSR izjavljata, da ne bosta ostali brezbrižni do usode bratske socialistične države in mu bosta nudili potrebno pomoč. Sporočilo odločno obsoja ameriški, belgijski in britanski napad na Kongo. ((Sovjetska zveza in CSSR, nadaljuje sporočilo, se upirata vsakemu poskusu za ošibitev Združenih narodov. Temeljni pogoj za vzpostavitev učinkovitosti mednarodne organizacije je, da se v njej priznajo zakonite pravice LR Kitajske in da se izključijo Cangkajškovi pristaši iz vseh organov Združenih narodov.« Na koncu je rečeno, da se bosta KP SZ in KP CSSR še dalje trudili za rešitev težav v notranjosti mednarodnega komunističnega gibanja. Obe stranki sta mnenja, da bi mednarodna konferenca komunističnih in delavskih strank bi. la v sedanjih pogojih važen korak k rešitvi problemov mednarodnega komunističnega gibanja in k okrepitvi enotnosti svetovne komunistične skupnosti. Vrhovni svet v Sudanu KARTUM, 4. — V Sudanu so ustanovili nov vrhovni svet petih predstavnikov najvažnejših političnih strank, ki so: demokratična stranka, narodna unionistična stranka, stranka Umma, fronta juga in enotna narodna fronta. Nov: vrhovni svet, ki skupno predstavlja državnega poglavarja, ne bo baje imel več oblasti, da odstavi vlado ali zamenja mini- Vlada Tanzanije je nacionalizirala 56 farm, katerih lastniki so bili predvsem evropski priseljenci. Lastniki teh farm se niso ravnali po vladnih navodilih o izboljšanju kmetijske proizvodnje. Predstavnik vlade je ob tej priložnosti izjavil, da so vse nekdanje lastnike nacionaliziranih farm pravočasno opomnili, da morajo uravnavati proizvodnjo v skladu z nacionalnim programom o izboljšanju kmetijstva, ker jim bodo sicer zemljo odvzeli. Nacionalizirana posestva so bila povsem zanemarjena. Danes zvečer ob 21. uri bo slavnostna otvoritev Kulturnega doma v Ul. Petronio 4. Kot smo že včeraj poročali, je v domu že vse pripravljeno za otvoritveno svečanost,- ki bo poleg govorov predsednika začasnega odbora za upravo Kulturnega doma dr..Franeta Tončiča in vladnega komisarja dr.' Libera Mazze obsegala še vo-kalno-orkestralni program z naslednjimi točkami: Mirk: Vidojka — uvertura; Vrabec: Punt — kantata za bas solo, mešani zbor in orkester; Merku: Eno besedo — kantata za recitatorja, moški zbor in orkester, op. 41; Vrabec: Zdravica — za moški zbor in orkester, solist Danilo Merlak. dirigent Oskar Kjuder, recitator Stane- Raztresen. Prografn bodo'izvajali pomnoženi orkester Glasbene Ma-: tiče, pomnoženi mešani zbor - «Jacopus Gallus« in moški zbor •prosvetnega društva «Prosek-Kontovel«. " V, nedeljo popoldne ob 17.30 bo ponovitev otvoritvenega koncerta z dvema dodatnima točkama (Mozart: Koncert za , flavto ,in- orkester in Gotovac: Zaključno kolo iz opere «Ero z onega sveta«) izključno za dijake in profesorje slovenskih srednjih šol, v nedeljo zvečer ob 21. uri pa bo isti popoldanski program ponovljen za udeležence izključno z vabili,. ki - so bila razdeljena po organizacijah, ki so bile za to pooblaščene in katere smo navedli v prejšnjih številkah. Teh vabil ni več na razpolago. Za današnjo svečano otvoritev veljajo samo vabila-vstop-nice, na katerih je naveden tudi program. Tudi te vstopnice so dokončno oddane in jih bodo povabljeni prejeli na dom v - teku današnjega dne. > ■ 1 i V-- - J \ ’ - f' ' Indija poziva Kitajsko, naj prekine proizvodnjo jedrskega orožja Sastri: «Ne želimo oboroževalne tekme s Kitajsko» NOVI DELHI, 4. — Danes se je zvedelo, d& je Indija pozvala Kitajsko, naj prekine proizvodnjo jedrskega orožja in naj podpiše moskovsko pogodbo za. delno prekinitev jedrskih poskusov. V pismu, ki ga je Sastri poslal Cuenlaju 27. novem- bra, in ki so ga danes prebrali kitajski predlog za sklicanje svetovne konference na vrhu, na kateri bi razpravljali o prepovedi uporabljanja jedrskega orožja. Sastri poudarja, da se zdi, da je Kitajska s tem predlogom napravila korak nazaj v primerjavi s prejšnjim stališčem, s katerim je bila naklonjena ustanovitvi brezatomskih področij ter prepovedi in uničenju vsega jedrskega orožja, ša stri dodaja: ((Radioaktivne padavine, ki jih je povzročila kitajska eksplozija, so se razširile na vso atmosfero globusa ter zajele s svojim strupom vse narode sveta.« Predsednik indijske vlade šastri, ki je prišel včeraj v London, je začel danes politična posvetovanja s predstavniki britanske vlade. Zjutraj so z njimi govorili številni ministri. Govorili so o Kitajski, Kaš-miru, kitajsko-sovjetskih odnosih, obrambi Indije, o gospodarskih problemih in razorožitvi. šastri je na tiskovni konferenci izjavil, - da ni prišel v London iz nobenega posebnega razloga ter da ne misli zahtevati pomoči ali podpore. «V Indiji in Veliki Britaniji, je pripomnil, sta nova predsednika vlade. Mnenja smo bili, da bi bil koristen sestanek z Izmenjavo mi- v parlamentu, zavrača šastri * v sli«. Zatem je na neko vprašanje odgovoril, da so danes govorili o jedrskem orožju in o stališču Indije glede tega. Poudaril je, da je indijska vlada mnenja, da morajo vse države skušati odpraviti Jedrsko orožje. Dodal je, da je Indija sporočila nekatere predloge, toda odločitve za njih izvajanje bodo sprejete pozneje. Kar se tiče načrtov za razvoj Indije, je šastri dejal: «V Indiji ni nobena stvar preveč ambiciozna. Imamo številno prebivalstvo ln naši problemi so večji kakor problemi drugih razvijajočih se držav. O odnosih s Pakistanom je dejal: «Na žalost, mislijo naši prijatelji samo v okviru Kašmira, ko se postavlja vprašanje odnosov med obema državama. So tudi drugi problemi, ki zanimajo odnose med našima državama«. O Kitajski je šastri izjavil: ((Indija je bila vednp naklonjena sprejemu Kitajske v OZN. Vsaka država ima svoje dostojanstvo in svojo čast. Država, kakor je Indija, ne more imeti šibke obrambe, toda ne želimo oboroževalne tekme s Kitajsko. Vsekakor pa nameravamo okrepiti našo obrambo«. Zanikal je zatem, da bi indijski petletni načrt doživel neuspeh, in je pripomnil: «S posebno skrbjo sem skušal preprečiti, da bi nai načrti biU neuresničljivi«. Tiskovno konferenco je zaključil z omembo pape- ževega obiska v Bombayu: ((Sprejeli smo s posebnim zadovoljstvom obisk papeža in sprejem, ki mu je bil prirejen, je bil izreden«. Demonstracije proti ZDA v Džakarti DJAKARTA, 4. — Danes so bile v Džakarti velike demonstracije proti ZDA, Skupine demonstrantov so napadle ameriški kulturni center v Džakarti, kjer je knjižnica USIS, ter so opustošile vse prostore in zažgali mnogo knjig, še prej so demonstranti razbili s kamenjem vse šipe na oknih. Policaji so streljali z brzostrelkami v zrak. Ko je prišla na pomoč vojska, je po približno eni url uspelo razgnati demonstrante. Ameriški poslanik je takoj po demonstraciji izročil protestno noto indonezijskemu zunanjemu ministrstvu. Računajo, da je pri demonstracijah sodelovalo okoli pet tisoč ljudi. Demonstracije so bile iz protesta proti ameriški intervenciji v Kongu. Predsednik Tanzanile dr. Julius Njerere je te dni izročil svojemu namenu prvo hidrocentralo v državi. Zgradili so jo v bližini kraja Tange, in sicer v dveh in pol letih, stala pa je okrog 15 milijonov dolarjev. Doslednost v odgovornosti Način, kako so v Pekingu komentirali zamenjavo Hruščova takoj po čuenlajevi vrnitvi- iz Moskve, precej jasno opozarja na politične namene kitajskega vodstva in metode, ki Jih misli uporabljati, da bi dosegli svoje smotre, članek v časopisu «Hung či» (Zakaj je padel Hruščov), napisan kot napad na skoraj vse vidike sovjetske politike v zadnjih enajstih letih, moramo razumeti tudi kot manifest kitajske politike, če kdo obsoja kritično oceno Stalinove dejavnost* in postavlja enačaj med Stalinom in marksizmom-leninizmom, potem se nesporno zavzema za integralno priznanje Stalinove politike. če kdo trdi, da je politika miroljubne koeksistence ali konkretneje prizadevanje po sporazumih na področju razorožitve istovetno s «sabotiranjem narodnoosvobodilnih gibanj«, tedaj odreka smisel koeksistence ter zmanjševanja mednarodne napetosti kot orožja v boju za državno neodvisnost in napredek in se izreka proti taki smeri v mednarodnih odnosih. Kitajski voditelji obsojajo prizadevanja nekaterih komunističnih partij v kapitalističnih državah, da izbirajo take metode politične akcije, ki bodo bolj ustrezale razmeram v njihovih državah in zahtevajo pri tem, naj sprejmejo metode, ki jih ucdo sami predpisali. Kitajski voditelji imajo razvoj po Stalinu v Sovjetski zvezi za «vrsto revizionističnih ukrepov, k* vodijo nazaj v kapitalizem«, pri tem pa se zavzemajo za vrnitev k stalinskemu stanju, za likvidacijo «zgrešene» politike XX. kongresa K P SZ. V teh nazorih ni nič novega, nič, česar ne bi mogli najti v medlem, motnem hudourniku zlaganih ideoloških ti akta tov, ki že leta in leta Izvira iz Pekinga, zna čilno pa je to, da mislijo kitajski voditelji, da je potrebno, da objavijo tak povzetek negativističnega stališča o ključnih problemih s Kiializma in mednarodnih odnosov prav ta hip in ob tem povodu. Očitno so želeli zelo demonstrativno pokazati, da je pogoj za spremembo njihove politike do Sovjetske zveze — sprememba vse sovjetskega notranjegsa razvoja. Bržčas niso potrebne prevelike izkušnje v mednarodnih zadevah, da bi razumeli, da s tako spremembo ne morejo računati. Zato si moramo vnovično razglasitev zgoščene ga mednarodnopolitičnega «creda» kitajskega vodstva razlagati kot potrdilo njegovega namena, da nadaljuje z organiziranjem lastnega, kitajskega bloka, ki lahko v sedanjih razmerah sloni samo na poglabljanju antagonizmov gospodarsko premalo razvitih ter razvitejših držav (vseeno kapitalističnih ali socialističnih), po vsej sili in povsod na ((borbenosti«, ki poraja simpatije, čeprav samo začasne simpatije v vrstah tistih, ki so zelo revni, potlačeni in lazumljtvo nestrpni in kina videz osvobaja svoje pekinške protagoniste obveznosti, da sodelujejo pri iskanju resničnih rešitev. Sirom po svetu je bilo storjenih zelo veliko intelektualnih naporov pri poskusu, da bi pojasnili absolutno nekonstruktivnost kitajske politike, njeno hermetično zaprtost pred vsemi akcijami, katerih namen Je konsolidirati mir, zlasti pa pred vsemi progresivnimi hotenji, tendencami in dosežki v socialističnih državah. Odkrito moramo po-\edati, da ti napori, celo v primeru. da jih strnemo, še niso dali zadovoljivih odgovorov, da so številni izmed nagibov za stališča in ravnanje kltajskin voditeljev premalo proučeni in pojasnjeni, žolčne polemike o tem, kdo vemeje razlaga Marxa in Lenina, ki pogosto pripisujejo sodobnemu ((kitajskemu vprašanju« Izredno važen ((ideološki« pcmen, niso veliko prispevale k temu, da bi pojasnili bistvo problema, saj je skrb za marksizem prav gotovo zadnja med nagibi kltajsitega vodstva. Vse kaže, da premalo vemo o drami za osvoboditev 700 milijonske države Iz krempljev zaostalosti, o tem, kako se vse te okoliščine, tako zaostalost kot 700-imlijonska velikost, skupno s pomanjkanjem količkaj jasnejše perspektive v reševanju velikih nacionalnih nalog obenem z zgodovinsko dediščino ali bona-partističnim poslanstvom zrcalijo v spoznanjih In ravnanjih političnega vodstva. Toda prkv goiovo sd ne bomo zmotili, če Iščemo razlago za mednarodno politično ravnanje Kitajske deloma v takih dothačlh’ dejstvih In deloma v zvezi med temi dejstvi ln položajem Kitajske v mednarodnih odnosih. Pogosto trdijo, in to upravičeno, da ravnanje kitajskega vodstva utemeljuje želja, cin bi svojo državo utrdili kot velesilo. Ta država si zares prizadeva, da bi dobila vse prilastke velesile ,xi rtierilih, ki so prevladovale do zdaj — od atom ske bombe do podrejenih sodelav cev. k: delulejo po njenih ukazih Pri tem moramo poudariti, da Ki tajska Je In ni velesila«. Ako upo števamo njeno dejansko »važnost« zlasti pa pomen problemov, s kate rimi se srečava, moramo jasno povedati. da nobenega od skupnih problemrfv sodobnega sVeta ni mogoče urejati brez kitajske udeležbe in. dodajmo, brez Iskanja rešitev za kitajske prooleme. Tisto, kar Kitajski primanlkuje in kar si kitajsko vodstvo zagrizeno prizadeva nadomestiti z napadalnim, ((nekompromisnim« ravnanjem — Je gospodarska moč, napredek doma in Stabilnost mednarodnega položaja. Ce bi se v prizadevanjih, da razumemo Kitajsko, ravnaj! samo po kitajski propagandi sovraštva proti Jugoslaviji in ne tudi po drugi kitajski stvarnosti kot stvarnosti sveta, v kakršnem živimo, bi morala biti naša reakcija na nepretrgane napade . Za ukinitev smrtne kazni na Angleškem LONDON, 4. — V spodnji zbornici je bil, . predložen v prvo branje zakonski načrt laburista Sydneyja Silvermana, v katerem se zahteva, ukinij;e^. smrtne kazni za umor v združenem kraljestvu in še za nekatere druge zločine," za katere vojaško sodišče predvideva smrtno kazen. Zakonski načrt bo predložen v drugo branje prihodnji ponedeljek. Večina laburistov, konservativcev in liberalcev je za ukinitev smrtne kazni, zato računajo, da za sprejem tega novega zakona ne bo večjih težav. Težave pa se bodo začele prihodnje leto, ko bo zakonski načrt prišel v obravnavo v gornjem domu. Konservativci, laburisti in liberalci so obvestili svoje poslance, da lahko glasujejo po lastni katero sta bili koaj prodani dve I vesti, ne glede na strankarsko di-znamki. S tem se je praktično za-1 sciplino. PONOVNI POSKUS AMERIŠKIH STROKOVNJAKOV Mar in er IV.» ubira zgrešeno pot PASADENA, 4. — Znanstveniki z oporišča v Pasadeni so danes ponovno poskušali popraviti smer a-meriškl sondi. eMariner IV.», da bi ubrala bolj točno pot proti cilju — proti planetu Marsu. Poskus znanstvenikov pa ni uspel. Kljub temu ameriški strokovnjaki upajo, da bo «Mariner IV.» vendarle prišel tako blizu Marsa, da bo lahko še posnel nekaj fotografij »rdečega planeta«. Z letalskega oporišča Vandenberg je ameriško vojaško letalstvo danes izstrelilo medcelinski izstrelek vrste «Atlas». Po prvih podatkih Je izstrelek dospel na kraj, kamor so ga hoteli poslati. Odkrili so virus proti levkemiji WOODBURY, 4. - Zdravniška ustanova «Waldemar» je objavila, da ji je uspelo izolirati neki Virus, ki je sposoben boriti se proti levkemiji. 2al gre v tem primeru le za sredstvo proti levkemiji pri miših. Omenjeni virus kaže lastnosti, ki so sposobne, uničevati preveliko količino belih krvnih telesc, ki so glavni znak za levkemijo. Vodstvo omenjene ustanove je povedalo, da so miši, katerim so vbrizgali levkemijo, poginile v dvanajstih dneh, miši pa, ki so jim k levkemiji vbrizgali tudi o-menjeni virus, so preživele tudi 150 dni, ne da bi pokazale kakršenkoli znak levkemije. Virusu so nadeli ime «Malo-mut-Padnos« in sicer po imenu dr. Normana Malomuta, direktorja znanstvenega inštituta, ter po ustanovitelju ustanove «Walder- mar» dr. Mortonu Padnosu. Vodstvo inštituta je hkrati sporočilo, da kaže omenjeni virus tudi neke sposobnosti za preprečevanje raka na dojkah miši. Lažni alarm v šoli: bombe ni bilo NEAPELJ, 4. — Neka oseba, ki ni hotela povedati svojega imena, je telefonsko sporočila direktorju liceja «Sannazaro», da je v šolskem poslopju bomba. Direktor šole Je o tem obvestil policijo In ta je ukazala, naj vsi dijaki takoj zapustijo šolsko poslopje, nato se je lotila podrobnega iskanja. Kljub temu, da je policija opravila temeljito preiskavo, ni našla nobene bombe in čez kaki dve uri so dijaki ponovno mogli v razrede, da bi nadaljevali s poukom. Policija se je takoj nato lotila tudi iskanja osebe, ki je telefonirala direktorju šole. Kot je slednji povedal, gre za neko mlado osebo. Domnevajo, da gre za šalo kakega mladega študenta, ki ni prišel v šolo ln ki je od zunaj skušal prepričati ostale sošolce, naj zapustijo pouk v znak solidarnosti z vseučlliščnimi študenti, ki so sinoči zasedli univerzo. Toda večina dijakov je pod vplivom profesorjev ponovno nadaljevala pouk. Anthony Quinn se ločuje HOLLYWOOD, 4. - Znani filmski umetnik Anthony Quinn je izjavil, da bo začel danes s sodnim postopkom za razporoko z ženo Khaterine. Razporoka se bo vršila pred sodiščem v Juarezu v Mehiki. • • * gluhbu Zabavno-umetniški spored za dneve kongresa ZKJ Vse beograjske umetniške hiše so pripravile v kongresnih dneh spored svojih najboljših dosežkov. Ljubitelji baletne umetnosti bodo lahko 9. decembra na premieri baletnega večera, ljubitelji drame pa 12. decembra na premieri Meteža Leonida Leonova. Na repertoarju beograjskih gledališč bodo Nušičeva dela in dramatizirana dela Daviča, Čopiča in Cosi-ča, od tujih avtorjev pa drame Moliera, Gorkega, Shawa in Millerja ter najpomembnejše operne in baletne predstave. Predvidena so tudi gostovanja tujih opernih umetnikov. Pozornost delegatov in gostov bo nedvomno veljala dvema koncertoma zbora in orkestra doma JLA. Na prvem, ki bo 9. decembra, bodo izvedli Beethovhnovo deveto simfonijo, na drugem, dva dni pozneje, pa revolucionarne pesmi. V kongresnih dneh bo nastopila tudi beograjska filharmonija, zbor in orkester RTV Beograd in 10 amaterskih zborov iz vse države. Jugoslovanski »naivki« odpotovali v ZDA Pred dnevi sta odpotovali za leto dni v ZDA znani jugoslovanski naivni slikarki Marija Balan in Anujka Maran iz vojvodinskega mesteca Uzdina. Slikarska skupina iz tega mesteca je razstavljala svoja dela že na več razstavah v domovint in tujini. Številni ljubitelji slikarstva so omogočili omenjenima slikarkama, da bosta lahko eno leto ustvarjali v Nem Yor-ku. S seboj sta odnesli več kot dvajset svojih del, ki jih bosta poleg vseh sproti naslikanih platen pokazali na razstavah v Ameriki. Pred odhodom sta izrazili veliko zadovoljstvo in hvaležnost za vabilo, obenem pa obljubili, da bosta ves čas porabili za slikanje. Potujeta v narodnih nošah. Zapuščina Marka Maruliča V Splitu hranijo posamezne knjige — inkunabule — iz osebne knjižnice velikega humanističnega pesnika in pisca moralističnih tekstov Marka Maruliča — Spliča-nina. (Leta 1501 je v čakavskem narečju napisal prvo 'večje hrva-ko umetniško delo «Juditp».) Ena izmed inkunabul (1489), ki jo je imel pesnik v svoji knjižnici, sedaj pa jo hranijo med zbirkami v Poljudu, ima na posameznih straneh ohranjene oppmbe, ki jih je zapisal Marulič sam. Hrvatski natečaj - - ^ J za dramsko delo ’“**$ Hrvaško narodno gledgliiče v, ,Zuarebu xgzpfs. 'M- m A ■ * tesnil mm I? > It,. , r; ■ Vreme včeraj: naj višja temperatura 7, najnižja 4.8, ob 19. uri 52', zračni tlak 1001, lahno raste, vlaga 71 odst., veter vzhodnik 4 km na uro, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 5. decembra Stojan Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob , 16.21. Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 8.43 in zatone ob 17.23 Jutri, NEDELJA, 6. decembra Miklavž IZJAVA TAJNIŠTEV FIOM IN NOVE DZ-CGIL Odločna zavrnitev teženj po ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka Delavci se bodo borili proti vsem poskusom, da bi spremenili ladjedelnico v nekak arzenal za popravilo ladij • V sredo skupščina delavcev FIOM-CGIL Včeraj sta se skupno sestali taj ništvi Nove delavske zbornice CGIL in FIOM ter sta proučili stališče, ki ga je zavzel do vprašanja ladjedelnice Sv. Marka deželni odbor. V spomenici vladi, v kateri skuša orisati krajevna vprašanja v zvezi z vsedržavnim načrtovanjem, pravi deželni odbor: «Tudi za ladjedelnico Sv. Marka se postavljajo vprašanja temeljite obnove, katerih rešitev bi dopustila, da se ohrani raven zaposlitve Uooštevajoč predvidevanja o skrčenju italijanske ladjedelniške dejavnosti, terja hipoteza preosnove tržaških ladjedelnic hkrati tudi alternativo ustanovitve druge industrijske dejavnosti enakega obsega, po možnosti v mehanični panogi. Prvič se torej jasno postavlja vprašanje ukinitve ladjedelnice Sv. Marka in niene nadomestitve drugo industrijsko dejavnostjo. Na to nevarnost ie CGIL večkrat opozarjala, a drugi so jo tajili. Spričo takšne zasnove in ker se hkrati razpravlja o vprašanju suhega doka za potrebe petrolejskih čistem, ki bodo prihajale v tržaško pristanišče po zgraditvi naftovoda, je kot na dlani, da pomeni predlagana alternativa deklasiranje ladjedelnice Sv. Marka v ladjedelnico za popravljanje petrolejskih ladij. To potrjujejo tudi vesti, ki jih je objavil včeraj tisk. V zvezi z vsem tem potrjujeta tajništvi Nove delavske zbornice in FIOM-CGTL, kar je bilo skrajno jasno in odločno povedano odborniku za načrtovanje Cocianniju 1. decembra, ko se je sestal z deželnim odborom CGIL in z Delavskimi zbornicami CGIL, to je, da enotna organizacija delavcev odločno zavrača vsak namen ali načrt preobrazbe italijanskih ladjedelnic in s tem tudi ukinitev ladjedelnice Sv. Marka, za katero nasprotno zahteva načrt obnovitve in okrepitve. Stališče CGIL se opira na sedanjo težnjo po povečanju gradnje ladij na mednarodni ravni v zvezi z razvojem pomorskega prometa in s potrebo po obnovitvi italijanske mornarice, kar vsi priznavajo. Preobraziti ladiedelstvo, zapreti ladjedelnico Sv. Marka ali jo nameniti za druge dejavnosti, je v nasprotju z interesi krajevnega in vsedržavnega gospodarstva, kajti sedaj se lahko zagotovi italijanskim ladjedelnicam gradnja 700 tisoč ton ladjevja na leto, kar zadovoljuje potrebe italijanske trgovske mornarice ter lahko omogoči znatno izkoriščanje proizvajalnih sposobnosti ladjedelnic. Sprememba funkcij ladjedelnice Sv. Marka bi spravila v hudo krizo vso dejavnost, ki jo vzporedno z ladjedelstvom izvaja veliko število malih in srednjih podjetij, s čimer bi se še bolj razpršilo bo- gastvo, ki ga predstavljajo tehniki in strokovna delovna sila, ki je tradicionalna za tržaško gospodarstvo. Po drugi strani pa uresničenje naftovoda in ustrezne dejavnosti vzdrževanja in popravljanja ladij ne bi moglo predstavljati alternative; ta dejavnost bi kvečjemu le dopolnjevala ladjedelsko industrijo. Kar se tiče suhega doka, menita Nova delavska zbornica in FIOM, da bi ga lahko zgradili poleg pomola VII. V Trstu obstaja izvrsten industrijski kompleks, to je Tržaški arzenal s podružnico Sv. Boka, ki bi, okrepljen z novim suhim dokom, lahko popolnoma zadostoval za vzdrževanje in popravilo petrolejskih ladij. Na ta način bi ohranili ladjedelnici Sv. Marka funkcijo, za katero je nastala: to je za gradnjo ladij, vštev-ši petrolejske. Tajništvi sta zato sklenili, da bosta pozvali delavce ladjedelnice Sv. Marka in Tržaškega arzenala naj bodo budni in naj se odločno borijo v obrambo svojega delovnega mesta kakor tudi proizvodnega potenciala našega mesta. Da bi razpravljali o tem vprašanju, sta tajništvi sklenili sklicati za sredo 9. t. m. ob 18.30 uri v Ul. Pondares št. 8 skupščino delavcev ladjedelnice Sv. Marka in Tržaškega arzenala. tajniku Lupisu naslednjo brzojavko: Vaš odgovor poslancu Bologni v zvezi z mednarodnim centrom za teoretsko fiziko je vzbudil veliko presenečenje zaradi domnevnih nepopolnih in zamujenih izpolnitev obveznosti tržaških krajevnih ustanov. V imenu tržaške pokrajinske uprave odločno protestiram proti tej netočni izjavi, s katero se hoče preložiti odgovornost za zamudo pri uresničenju sporazuma z AIEA na ramena tržaških ustanov, ki so edine v celoti spoštovale obveznosti, sprejete na podlagi zapisnika seje na zunanjem ministrstvu dne 26. novembra 1963. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Sestanek prve deželne komisije Včeraj se je sestala prva stalna deželna komisija, ki je začela razpravljati o zakonskem osnutku komunističnih svetovalcev o nadzorstvu deželne uprave nad krajevnimi ustanovami. Na predlog poročevalca Colonija in odbornika Vi-caria so razpravo odložili na kasnejši čas. Komisija se bo ponovno sestala v sredo ob 16. uri ter razpravljala o dveh zakonskih osnutkih, ki se tičeta deželnega načrtovanja. PO SPORAZUMU 0 GOSPODARSKEM SODELOVANJU MED ITALIJO IN JUG0SLA VIJ0 Letos bo obmejna izmenjava na Tržaškem presegla vrednost deset milijard lir Sestanek vodstva PSDI Včeraj se je sestalo vodstvo tržaške federacije PSDI. Prisotni so bili novoizvoljena pokrajinska svetovalca dr. Lorenzo Fogher in Gian-ni Giuricin ter občinski svetovalci v okoliških občinah. Pokrajinski tajnik Pierandrei in organizacijski tajnik De Gioia sta podala analizo volilnih rezultatov in dejala, da je glede sestave odborov linija stranke jasna in pogojena od kongresnih sklepov in vladnih obveznosti. Ta linija predvideva nadaljevanje politike levega centra, ki obvezuje vse stranke koalicije in izključuje «frontistične odklone«. Na koncu sestanka so sprejeli resolucijo v kateri izrekajo zahvalo volivcem in zahtevajo za pokrajinski in občinske odbore enotno stališče vseh strank levega centra. Katere so konkretne možnosti nadaljnje gospodarske kooperacije med obmejnimi področji Kakor smo že včeraj zapisali, je bil te dni v Rimu podpisan sporazum o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Danes so znane še nekatere podrobnosti v zvezi z novim dogovorom. Sporazum sestoji iz sedmih členov, v katerih so začrtane glavne smernice bodočega sodelovanja med prizadetima državama. Prvi člen vsebuje programatične izjave obeh vlad, da bosta podpirala razvoj medsebojnega gospodarskega, industrijskega in strokovnega sodelovanja, in sicer na področjih industrije, izkoriščanja rudnega bogastva, gradbeništva, kmetijstva, prometnih zvez, turizma in na drugih področjih, na katerih imata Italija in Jugoslavija skupne interese. V drugem členu so podrobneje navedena področja in način, po katerem naj bi se sodelovanje med Italijanskimi in jugoslovanskimi strokovnjaki in poslovnimi ................................................................imimii................................................. V ORIONU SO ZAČELI VČERAJ KRČITI OSEBJE V zvezi s centrom za teoretsko fiziko Protestna brzojavka predsednika pokrajine Načrti za gradnjo centra za teoretsko fiziko v Trstu so zaspali, ker so nastale ovire v zvezi z o-dobritvijo sporazuma z mednarodno agencijo za atomsko energijo na Dunaju in ker ni denarja za uresničenje teh načrtov. V zvezi tem je poslanec Giacomo Bologna pozval predsedstvo vlade in zunanje ministrstvo, naj posredujeta, da se reši to vprašanje. Med drugim mu je podtajnik Lupiš odgovoril, da zakonski osnutek v zvezi z odobritvijo in izvajanjem sporazuma med italijansko vlado in mednarodno agencijo za atomsko energijo o ustanovitvi centra Trstu še ni bil predložen ministrskemu svetu, ker je treba še prej spopolniti sporazume ■ med prizadetimi krajevnimi ustanovami, zlasti kar se.tiče finansiranj^. Lupiš je še dejal, da krajevne ustanove niso mogle v celoti in določenem reku izpolniti svojih organizacijskih, zlasti pa finančnih obveznosti, ki so jih svoj čas sprejele. Iz tega naj bi izvirale zamude. Ta izjava je naletela v Trstu na odpor in predsednik tržaške pokrajine dr. Delise je poslal pod- Delavci so odgovorili na odpuste s takojšnjim pričetkom stavke Zapustili so delo včeraj ob 14, uri in se vrnejo v tovarno v ponedeljek • Razgovor dr. Mazze z voditelji podjetja krogi praktično razvijalo. Tretji člen vsebuje formulo, s katero je bil postavljen mešani odbor strokovnjakov, ki bo sKrbel za nemoten potek nadaljnjih pogajanj in za uiesničenje programatičnih dogovorov. V četrtem, petem in sedmem členu so zbrane določbe upravnega značaja, medtem ko šesti člen določa, da bo rimski sporazum ostal v veljavi za nedoločen čas, to se pravi vse dotlej, dokler ga ne bo ena stranka odpovedala z odpovednim rokom šestih mesecev. Na vsebino posameznih členov novega sporazuma se bomo ob priliki še povrnili. Danes pa bi radi pogledali, kakšne možnosti se z njim odpirajo za razširitev gospodarskega sodelovanja med našimi in jugoslovanskimi obmejnimi področji. Obseg današnjega sodelovanja med tižaško in goriško pokrajino na eni strani ter sosednimi jugoslovanski- mi pokrajinami Kopra, Buj, Sežane in Nove Gorice na drugi, se odraža na gibanju avtonomnega računa pri Banca dTtalia. Po italijansko-jugo-slcvanskem sporazumu, ki je bil podpisan leta 1955 v Vidmu, se je blagovni promet med obmejnimi pokrajinami začel razvijati s takim pospeškom, da je vrednost blagovne izmenjave, v obe smeri že jeseni leta 1961 prekoračila samo na tržaškem odseku vsoto dvajset milijard lir. V lanskem letu je vrednost blaga v uvozu in odvozu dosegla 8 milijard 28 milijonov lir, in sicer 4 milijarde 524 milijonov za blago in storitve, ki so jih tržaška podjetja uvozila iz jugoslovanskih obmejnih pokrajin, in 3 milijarde 504 milijone lir za blago :n storitve, ki so jih izvozili v Jugoslavijo. Letošnje leto je gibanje avtonomnega računa dalo naslednje rezultate (v tisoč lirah): I. tromesečje II. tromesečje III. tromesečje oktober november Vplačila 1,246.432 917.078 948.446 304.392 334.925 Izplačila 1,755.168 1,814.401 1,406.307 518.507 359.242 Skupaj 3,001.600 2,731.479 2,354.753 822.899 694.167 .........................................imMiniiimiiitiimiiiiiiimuiiiiiiiiiiiii TRADICIONALNI PRAZNIK GASILCEV V letošnjem letu so gasilci opravili 1921 intervencij S svojimi Intervencijami so preprečili škodo v višini pol milijarde lir • Odlikovanje starih članov korpusa Včeraj dopoldne so imeli gasilci svoj tradicionalni praznik. Svečanosti na prostornem dvorišču vojašnice na Trgu Nicolini so se med drugimi udeležili vladni gen. komisar dr. Mazza, generalni republiški prokurator dr. Scandellari, predsednik deželnega sveta de Rinaldi-ni, odbornik Blasina za občino in odbornik Visintin za pokrajino, kvestor Pace, polk. Brighenti, pod polkovnik Bazzola, poveljnik mestnih stražnikov polk. Dolce, predstavnik šolskega proveditorija in številni častniki. Prefekt dr. Mazza in kvestor sta pregledala postrojeno četo gasilcev in položila venec k spomeniku padlih gasilcev, nato pa je poveljnik tržaških gasilcev inž. Casablanca, po opravljenem verskem obredu, prečital dnevno povelje notranjega ministra in podal obračun aktivnosti tržaškega korpusa gasilcev v zadnjem letu Med drugim je inž. Casablanca dejal, da so tržaški gasilci v zadnjem letu intervenirali 66Lkrat zaradi požarov, 139-krat zaradi odstranitve ruševin, 216-krat so priskočili na pomoč posameznim osebam, živalim ali reševali trijpla ponesrečencev, 154-krat so intervenirali zaradi prometnih nesreč, 91-krat zaradi poplav, 660-krat pa v drugih okoliščinah. Skupno so gasilci opravili 1921 intervencij. Po cenitvi inž. Casablance je materialna škoda pri vseh nesrečah in nezgodah, pri katerih je bila potrebna intervencija gasilcev, znašala 141 milijonov Ur, s svojimi intervencijami pa so gasilci preprečili škodo v višini pol milijarde lir. Inž. Casablanca je povedal še, da se prapor tržaških gasilcev ponaša z novim civilnim priznanjem za pomoč, ki jo je tržaški korpus gasilcev nudil pri katastrofi v Vajontu, nato pa so prisotni predstavniki oblasti pripeli stra-rostna odlikovanja 13 gasilcem. Po. leg tega je notranji minister podelil pohvali tudi gasilcem Timo-leonu Crassi in Luciu Vitaliju, ki sta se s svojo požrtvovalnostjo odlikovala v božični noči 1. 1963. Neroden padec zaradi naglice Naglica je bila usodna za BI -letno gospodinjo Mario Tolentino por. Fumo iz Šalite Zugnano 4. Okrog 8. ure je hitela proti Trgu Valmaura, da bi ujela filobus proge št. 10, ker bi se morala peljati v središče, toda ko je skoraj dosegla postajališče, je Tolentino-va spodrsnila in nerodno padla. Tri tem si je verjetno zlomila levi gleženj ter se ranila po nogi. Ponesrečenko so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja od 8 do 20 dni. Položaj v podjetju Crane ■ Orion se je včeraj še bolj poslabšal. Ravnateljstvo je začelo izvajati napovedane odpuste in je včeraj poslalo odpustna pisma kakim 60 delavcem. To je seveda povzročilo v tovarni ogorčenje in vsi delavci so ob 14. uri zapustili delo. Sindikati so napovedali stavko, ki bo trajala do ponedeljka zjutraj. Takrat pa pojdejo na delo vsi, to je tudi tisti delavci, ki so prejeU odpustna pisma. Ce bo skušalo ravnateljstvo to preprečiti, bodo delavci sprejeli nadaljnje odločitve o stavkovni borbi. Včeraj popoldne je odšla delegacija delavcev na prefekturo in deželno upravo, kjer je zahtevala frttfervčheijo ža rešitev spora. Zvečer je vladni komisar dr. Mazza .sprejel vjctitejje, podjetja in se z njimi zadržal v dolgem razgovoru: Včeraj so napovedali 24-umo stavko tudi delavci podjetja David-son iz Genove, ki delajo na ladji ((Raffaello« pri oblaganju cevi z azbestom. Za delavce te stroke so že lani v juniju sklenili delovno pogodbo, a je še sedaj ne izvajajo in niso delavcem zagotoviU niti minimalnih plač. Včeraj je ravnateljstvo podjetja sporočilo sindikatom po telefonu, da se bodo njegovi predstavniki sestali z njimi za pričetek pogajanj v četrtek. Seja deželnega odbora Včeraj popoldne se je sestal deželni odbor, ki je pripravil zakonski osnutek o ustanovitvi odbora deželnih odbornikov, ki se bodo ukvarjali z razvojem gorskih področij, in posvetovalne komisije za gorsko gospodarstvo. Osnutek bodo sedaj poslali predsedstvu deželnega sveta. no uro. Tatovi so vzeli tudi 33 kosov pribora iz srebra, solnico in majhno blagajno v kateri sta zakonca hranila denar in dokumente. Tatvine se je proti večeru zavedla Tagliaferrova žena, ki je prva stopila v spalnico, ko je njen mož v garaži spravljal avto. Oba sta morala potem še zdoma. Odpeljala sta se na komisariat v Devin, kjer sta tatvino prijavila. Povedala sta, da so jima tatovi odnesli dragocenosti v skupni vrednosti 310.000 lir. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance. fakultetah strnjeno stopili v stavko in se niso udeležili predavanj. Včeraj je bila skupščina študentov, ki jo je sklical študentovski predstavniški organ. Na skupščini so študenti na osnovi resolucij sprejetih na fakultetnih sestankih, sprejeli enotno protestno resolucijo s katero bodo danes na sestanku oh 11. uri seznanili predstavnike tiska. V prijetnem tovariškem razpoloženju smo včeraj v našem kolektivu praznovali lep življenjski jubilej naše dolgoletne zveste in požrtvovalne sodelavke SONJE PRINČIČEVE Dobri delovni tovarišici želimo tudi na tem mestu izreči iskrene čestitke in ji zaželeti še mnogo srečnih in zadovoljnih let v našem kolektivu in mnogo uspehov v njenih prizadevanjih za nadaljnji napredek in razmah našega lista. Stavka na univerzi Tudi včeraj so na tržaški univerzi vsi študenti stavkali v--enak protesta proti osnutku šolske reforme, ki ga je predložil minister Gui. Stavka je vsedržavna in jo je napovedala študentovska državna organizacija UNURI. Na Tržaški univerzi so študenti na vseh iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiimi,iiiiiiiiimii,l,lllli,nil,lllllllllllllllllllll| HUDA PROMETNA NESREČA PRI DOMJU Z lambreto trčil v taksi in obležal hudo ranjen Ponesrečenca so zaradi številnih zlomov na gla-vi sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo Tatovi v vili Sestanek krvodajalcev Acegatove skupine V ponedeljek 7. t. m. ob 19.30 bo v salonu transfuzijskega centra v Ul. Pietš 2/3 prva letna skupščina krvodajalcev skupine Acegata. Namen skupščine je nakazati problem transfuzije, ki je prav v tem trenutku še posebno težak, in podati obračun o dejavnosti Acegatove krvodajalske skupine v prvem letu njenega obstoja. uiHiNifiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiTtitiiiiuimiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiitiiiiii Vse se zdi, da so se vsi tatovi preselili v naše mesto in da tu nemoteno kradejo vse, kar jim pride pod roke. Prejšnjo sredo popoldne so izkoristili priliko, ko sta zakonca Tagliaferro zapustila prazno svojo vilo v Sesljanu 16/a. Tatovi so preplezali zidek in železno ograjo ter se tako znašli na vrtu. Tam so s silo odprli leseni rolo spalnice in tako prišli v notranjost zgradbe. Neznanci so prebrskali vse kote, dokler niso našli kar so iskali. Pobrali so dve zlati zapestnici, zlat tolar, prstan iz belega zlata z dragim kamnom, dva obeska ln pasek za uro, vse iz zlata, ter zlato žensko zapest- Sinoči se je na križišču cest za Milje in Domjo dogodila huda prometna nesreča, pri kateri se je hudo ranil in pobil 22-letni delavec Diego Millo iz Milj, Sv. Rok, Zin-dis Stardella a/9. Millo se je na svoji lambreti TS 26913 vozil proti Miljam, ko je na omenjenem križišču trčil v taksi fiat 600 TS 68665, ki ga je od Domja privozil 60-letni Mario Millo iz Ul. ded Mirti 11. Zaradi močnega trčenja, je Mil-la vrglo daleč na asfalt, kjer je nezavesten obležal. Z rešilnim avtom RK, katerega so na kraj nesreče priklicali nekateri mimoidoči, so Milla takoj odpeljali v bolnišnico. Ponesrečenca so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi ran na glavi, nad levim očesom, levi llčnioi, levem stegnu, bradi in verjetnega zloma levega gležnja. Na kraju hude nesreče so potreb- ZACETEK RAZPRAVE 0 ^UGRABITVI« Krivdo priznava samo Paolini Sandri in Crevatin obtožbe zanikata • Danes bosta zaslišana še Lestoni in Antoni Včeraj zjutraj se Je pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Tavelia, zapisnikar De Pao-lii začela obravnava proti obtožencem, ki so jih obdolžili, da so hoteli v oktobru letos ugrabiti predsednika srbsko-pravoslavne skupno stl Dragoljuba Vurdeljo. Kot je znano, so policijski organi političnega oddelka tržaške kvesture aretirali v oktobru več oseb, ki so baje nameravale ugrabiti omenjenega Vurdeljo ter ga prepeljati skrivaj čez mejo v Jugoslavijo. Na zatožni klopi so se včeraj znašli Livio Paolini, uslužbenec tehničnega urada tržaške občine, zidarski mojster Rlparato Sandri, Mario Crevatin, MarCello Antoni in Bruno Ijestoni. Skupaj z omenjenimi bi moral sedeti na zatožni klopi tudi Giuseppe Negrini, ki se baje sedaj nahaja na Reki. Poleg omenjenih je obtožena tudi neka ženska, ki je nudila prenočišče (seveda na plačilo i Antoni ju, ki ga italijanske policijske oblasti i “i let. Včerajšnja kronika poteka obravnave še ni dokončno pojasnila vsebine in bistvenosti obtožb, ki so jih zasledujejo že več preiskovalni organi naprtili obtožencem. Njih dolžijo predvsem, vsaj nekatere, da so sodelovali pri poskusu ugrabitve Dragoljuba Vurde-Ije Nekatere druge dolžijo tudi, posesti in nošnje nedovoljenega strelnega orožja in drugih vrst o-rožja kot na primer gumijastih pendrekov s svinčenim vložkom, vrvi ln podobno. Včerajšnja razprava se je začela s čitanjem obtožnice In takoj nato Je predsednik sodišča začel zasliševati glavnega obtoženca Llvia Paoli-nlja, kl Je trdil, da je prejemal navodila za svoje delovanje od oseb, kl ne sedijo na zatožni klopi, predvsem od Negrinija, kl je baje na Reki ln še posebej od nekih neidentificiranih cšefov« ali «emisar-jev v Jugoslaviji«. V tej zvezi je Paolini vedno govoril o nekem ((šefu«, o nekem «njf govem prvem tajniku«, o «drugani tajniku« (eden izmed njih Je služil tudi kot tolmač). Toda razen Paollnljevih izjav, se do sedaj še ni zvedelo od kakega drugega obtoženca, da bi prišel v stik s kakršno koli osebo, razen z Negrinljem Kot Je znano je Negrini bil že obsojen v Trstu zaradi tihotapstva. Paolini ga je :poznal že leta 1947, ln sicer zaradi «poslovnih zadev«. Paolini je izjavil, da so v januarju letos JugoslovansKe oblasti v njego- vem avtomobilu našle zavitek mamil. Paolini trdi,, da so ga tedaj prisilili, da je s posredovanjem Negrinija pristal na to, da se aktivno udeleži ugrabitve Dragoljuba Vur-delje. Naslednji obtoženec Rlparato Sandri pa Je odločno zanikal vse Pao-lirljeve trditve. Priznal je sicer, da je poznal razne obtožence, toda le iz poslovnih ali družabnih razlogov. Mario Crevatin pa je v glavnem potrdil Izjave pred policijo, da ni sodeloval, kl jih Je včeraj deloma spremenil. Izjavil je, sicer, da Je v določenem trenutku začel sumiti, da se Paolini ukvarja z nekakšno nečedno zadevo, toda takoj po tem ga Je zapustil ter se ni več hotel vmešavati v zadeve, ki so se mu zdele preveč sumljive. Predsednik sodišča dr. Rossi Je vodil razpiavo na umirjen način ter tu pa tam popravljal v zapisniku razne Izraze, kl so preveč cikali na politično razpoloženje obtožencev in se prav posebej Paolinija, kl je sam povedal, da Je bil svoj čas častnik republiktnske vojske. Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj z zasliševanjem ostalih dveh obtožencev Lestonija in Antonija. ne formalnosti opravili agenti cest. ne policije. Smrtne posledice prometne nesreče Včeraj zjutraj je na nevrokirurškem oddelku bolnišnice podlegel zadobljenim poškodbam 76-letni upokojenec Lovrenc Slamek iz Doline 67, ki je 27. novembra postal žrtev prometne nesreče. Slamek se je tistega dne peljal v avtu TS 56140, ki ga je vozil 54-letni Ivan Jercog iz Doline št. 23. Na vogalu Ul. Vecellio in Ul. Pascoli je Jercog trčil v avto «Ardea» TS 27950, ki ga je proti Ul. Rossetti vozil 20-letni Antonio Gaio iz Ul, Gambini 27. Pri nesreči se je Slamek hudo pobil po glavi, nosu in desni rami ter se ranil in porezal po obrazu. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Toda žal, se je Slamekovo zdravstveno stanje iz dneva v dan slabšalo in vse zdravniške nege so bile zaman. Včeraj je izdihnil na istem oddelku bolnišnice, kjer so ga sprejeli takoj po nesreči. Poskus samomora ' Na četrti medicinski oddelek so včeraj v nezavestnem stanju nujno sprejeli 62-letnega upokojenca Ferdinanda Borsterja s Furlanske ceste 44), ki si je hotel vzeti življenje in je v ta namen popil 20 tablet uspavalnega sredstva «Son-no». V bolnišnico so Borsterja prepeljali z avtom RK. Bolničarji so povedali, da so ga malo prej našli v njegovem stanovanju že v nezavestnem stanju. Borster, ki se bo moral zdraviti 30 dni, ni mogel govoriti, zato niso znani vzroki, ki so ga privedli do tega, da si je hotel vzeti življenje. (Vplačila na avtonomni račun predstavljajo kritje za jugoslovanski izvoz na Tržaško, a izplačila kritje za blagovni promet v nasprotno smer). Iz navedenih podatkov je razvidno, da se vrednost obojestranske izmenjave letos bliža 10 milijardam, saj je že v prvih II mesecih presegla 9,8 milijarde Ur. V primerjavi z lanskim letom se bo po vsem tem letošnja bilanca zaključila z zadovoljivimi uspehi. Ti' uspehi pa se lahko v bodoče še znatno razširijo in povečajo, k čemur pa bo lahko znatno pripomogel novi sporazum o gospodarskem sodelovanju med italijanskim in jugoslovanskim poslovnim svetom. O-snove za to se nahajajo že v «me-morandumu o soglasnosti« iz leta 1954, na podlagi katerega sta naslednje leto nastala goriški in tržaški sporazum. Oba ta sporazuma v IV. členu predvidevata, da bosta carinarnici v Trstu In Gorici direktno dovoljevali začasen uvoz jugoslovanskih strojev, naprav in prevoznih sredstev na popravilo in jugoslovanskih surovin ter polizdelkov, «poslanih na italijansko področje« zaradi predelave. Po lazgo z j.-i.i moti italijansko in jugoslovansko trgovinsko delegacijo, ki so se vršili letos v Beogradu, sta obe delegaciji v običajni izmenjavi pisem poudarili koristnost takega sodelovanja ob meji. Možnosti za razširitev industrijske kooperacije in poslovno-tehnično sodelovanje v obmejnih pokrajinah so, kakor rečeno, še zelo široke, čeprav so nekatera obmejna podjetja že navezala medsebojne stike in včasih tudi zadovoljivo pričela s skupnim nastopom na tehničnem in industrijskem področju. Tako na primer je italijansko podjetje Garti-gliano sklenilo s podjetjem Gostoi iz Nove Gorice pogodbo o sodelovanju, po katerem izdeluje jugoslovansko podjetje vakuum sušilnice in del strojne opreme za uporabo v industriji usnja, italijanski partner pa je dal na razpolago vso tehnično dokumentacijo in dobavlja jugoslovanskemu podjetju del opreme za kompletiranje teh strojev. Gostoi dobavlja nato Gartiglia-nu preko uvozno izvoznega podjetja Jadran iz Sežane že izdelane stroje. Sedaj so v teku razgovori med novogoriškim podjetjem «Vozila» z videmsko firmo Adige, ki proizvaja posebne tipe kamionskih prikolic, številne jugoslovanske firme z obmejnega področja se prav tako pogajajo z vrsto industrijskih podjetij iz notranjosti Italije za razne vrste tehničnega sodelovanja, pa bi se te firme lahko v bodoče obračale za sklepanje zaželenih pogodb tudi na industrijska podjetja, ki imajo svoj delokrog na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Gospodarska zbornica za okraj Koper je pred časom v tej zvezi predlagala, naj bi jeseniška železarna stopila v kooperacijo s tržaško železarno Italsider ter z železarno v Vidmu. Tem obratom bi jugoslovansko podjetje lahko dobavljalo razne vrste odlitkov, v zameno pa bi prejemalo ustrezne količine koksa. Razne možnosti za sodelovanje se odpirajo zlasti na področju .kovinske, mehanične, lesne, prehrambene in tekstilne industrije. Poleg dvostranskega medsebojnega sodelovanja, ki bi" '.mul Kijfkaclnjf r£-men izboljšanje proizvodnje ml erti in'drugi strani, ni izključeno tudi skupno delo italijanskih in jugoslovanskih obmejnih podjetij pri proizvodnji blaga namenjenega na tretja tržišča. Sadovi takega sodelovanja bi bili gotovo zelo obsežni. V tem pogledu sodi Gospodarska zbornica za okraj Koper, da bi že ob minimalni realizaciji kooperacijske proizvodnje lahko v kratkem času lahko dosegli vrednost dve milijardi lir v vsaki smeri. Prosvetno društvo ProseK • Kontovel priredi v nedeljo, 6. t. m. razstavo slovenske knjige Razstava bo odprta od 10. do 12. ure. Gledališča VERDI Nadaljuje se prodaja razpoložljivih izvenabonmajskih vstopnic za zadnjo predstavo Bergove opere «Wozzeck», k: bo z istimi nastopajočimi kot pn prejšnjih predstavah, v nedeljo popoldne ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih. : V pripravi je Donizettijeva opera #La Favorita«. Dirigent OMviero de Fabritiis, v glavnih vlogah nastopajo Fiorenza Cossotto (protagonistka). Gianni Jaia, Šesto Beuscantini in Ivo Vinco. Predstava za red A v vseh prostorih bo v četrtek, 10. t. m. KJE BOMO SILVESTROVALI? HOTEL -TRIGLAV, - Kom »mo ja silvestrovanje v svojih obratih: HOTEL «TRIGLAV», HOTEL GIU-STERNA in v RESTAVRACIJI ~ Rl-ZANA. Obvezen silvestrski menu 3000 din vključno z rezervacijo. Za tridnevno bivanje vključeno s hrano, prenočiščem in silvestrsko večerjo 9000 din Rezervacije sprejemamo v hotelu Triglav, Koper, tel. 21650. KIJNO «IKIN» PROSEK predvaja danes, 5. dec. ob 19.30 in jutri, v nedeljo ob 16. M amer Bros film v cinemascope tehnikolorju: uri, «NAJIN0 POLETJE; » Igrajo: HENRY FONDA, MAUREEN _________ ARTHUR ln WALLY COX 0’HARA, JAMES MAC Nazionale 16.00 aBechet e il suo re» Technicolor. Richard Burton, P<■ ter 0’Toole. Arcobaleno 16.00 «Rio Conchos« -r Barve De Luxe. Stuart Whitman, Richard Boone Excelsior 16.00 «Non mandarini flori« Technicolor. Rock Hudson, Doris Day, Tony Randall. Fenice 15.00 «11 treno« Burt Lanca-ster, Jeanne Moreau. Grattacielo 16.00 ((Sedotti e bidonati« Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Alabarda 15.30 «Tre notti d’amore» Colorscope. Catherlne Spaak, R*-nato Salvatori, Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «1 due evasi d> Sing Sing» Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. ' Aurora 16.30 «Per un pugno di dol-lari«. Cristallo 16.30 «Italiani brava gente«. Capitol 16.00 «Jerry 8 in tri četrt« Technicolor. Jerry Levvis. Garibaldi 16.30 «Una lacrima sul riso« Bobby Solo. Impero 16,30 19.00 21.45 »Marnie* Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «1 tabu« Tech-nicolor. Prepovedano mladim P°“ 18. letom. Moderno 16,00 «Pony express» Technicolor Charlton Hestort, Rhonda Fleming. , Astra 16.30 «Lo šport preferltd dagh uomini« Aston« ■ 16.30 .»-Vita privata« Techni-4olor^«Brigitte Bardot, ' Marcelin Štfastroiarini. Prepovedano' mladim pod 1.6. letom. \ Abbazia 16.00 «Vento selvaggio« ~“ Technicolor John Wayne, Ray Midland. Ideale 16.00 «Glornl caldi a Palm Springs« Technicolor. Troy Dona-hue. 1 PRI DANICI KOŠUTA V SV. KRI2U št. 188 SE TCHjI V NOVO ODPRTI OSMIGI ŽLAHTNA DOMAČA KAPLJ&-CA. — VLJUDNO VABLJENI. Včeraj-danes URADNA ZLATA KOLAJNA EDINSTVENA IN EDINA svetovnega evharističnega kongresa v Bombayu spredaj zadaj Peregrinus Apostolicus v Indiji Posebna spominska serija v zlatu 900/1000 Form«tl: gr. 3,5 0 mm. 20 gr. 7 0 mm. 24 gr. 10,5 0 mm. 28 gr. 17,5 0 mm. 32 gr. 35 0 mm. 45 gr. 70 0 mm. 55 gr.105 0 mm. 65 spredaj Za razdeljevanje po vsem svetu skrbi: NDM1SMATICA ITALIANA - PROSPEKTI PRI BANČNIH INSTITUTIH PREDNAROČILA IN ROJSTVA SMRTI IN POROKU Dne 4. decembra se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 85-letna Teresa Zorzi vd Lorenzon, 65-letna Anastasia Scarpa por. Erdas, 66-letni Agostl-no Verginella, 74-letnl Eugendo P«5" chl, 75-letna Elisabetta Sa-nvineUb por. Srebout, 77-letna Francesca Ver-sa vd. Ceriani, 53-1 etn a Iolanda Ms-russi por. Vecchione, 50-letna Maria Ban por. Sosič, 84-letna Elaria e vodil predsednik okrajnega .»'ndikalneag sveta Marijan Rožič, se ie ob vrnitvi ustavila še v Benetkah in v Firencah, kjer se je poneverjala s predstavniki tamkajšnjih sindikalnih vodstev. * • * i Tudi najaktivnejši člani Italijanske etnične skupine v puljskem o-kraju so prejeli visoka odlikovanja predsednika Tita. Odlikovanje je prejelo 26 članov Italijanske etnične skupine, medtem ko je 45 članov prejelo spominske plakete. Kakor je znano, je predsednik republike odlikoval večje število pripadnikov Italijanske etnične skupine ob dvajsetletnici ustanovitve Italijanske u-nije za Istro in Reko MJe/. l ki ga bodo na vsak način skušali uresničiti. Ta načrt predvideva izgradnjo novih bolnic v Kopru v Novi Gorici, nadalje modernizacijo ortopedske bolnice v Valdoltri, kjer bodo med drugim zgradili tudi hi-droterapevtski bazen, nadalje razširitev ambulantno-polikliničnih zavodov v Ilirski Bistrici, v Postojni in v Ajdovščini, nadalje izgradnjo zdravstvenih postaj v Dutovljah, Šempetru In Dornberku, izgradnjo več novih reševalnih in lekarniških postaj in še vrsto raznih izboljšav pri sedanjih zdravstvenih objektih. Predvidene so tudi večje vsote za nove medicinske kadre. Piranski muzej slavi te dni desetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki so odprli razstavo fotografij in drugih zgodovinskih predmetov o delovanju znanega slovenskega pomorščaka Antona Dolenca. Le-ta je leta 1892 v reviji Ljubljanski zvon opisal svoje potovanje okoli sveta na avstrijski korveti «Saida». Piranski muzej ima danes devet oddelkov, ki so razmeščeni v šestnajstih prostorih. Vsega skupaj razpolaga z okrog 6 tisoč raznimi dokumenti in zgodovinskimi predmeti. Ena glavnih nalog muzeja bo organizirati poseben pomorski muzej. Zbranega imajo že veliko gradiva, vendar v sedanji stavbi muzeja ni dovolj možnosti, da bi to gradivo primerno razvrstili in opremili. • * * V zadnjem času je na Primorskem čutiti zmeraj več pobud, da bi izboljšali zdravstvo, čeprav so v zadnjih letih vložili precej denarja na to področje in imamo tudi več novih, modemih objektov (bolnišnica v Šempetru, nov zdravstveni dom v Kopru, več novih ambulant itd.), so potrebe še zmeraj zelo velike. Zaradi tega so strokovnjaki izdelali tudi podroben sedemletni načrt za področje zdravstva, MlltMlllll||||||t||||||||||||||||t|||||||t|||||mi|Um,||,iniiiniiiiiiiiiiiniiHiiiiii),,,,m, SMOLA MLADOLETNEGA TATIČA Ukradel je motorno kolo ki pa se ni hotelo vžgati Pri potiskanju vozila so ga zasačili agenti, ki so mladega nepridiprava po zaslišanju prijavili sodišču, motor pa vrnili lastniku Mladinska dramska skupina «Car-ro di Tespi» se mudi te dni na turneji po Istri. Občinstvu se je predstavila z delom Lavagne «Mio fra-tello negro». Kakor Je znano, je ta skupina že gostovala v Jugoslaviji in sicer v korist ponesrečenih v Skopju. V Istri so doslej obiskali Buje, Umag in Poreč, na vrsti pa bodo tudi druga večja mesta. Vodja ansambla dr. Vitti je izjavil, da so igralci prijetno presenečeni nad zanimanjem tukajšnjega občinstva za njihovo delo. ■ Vse bi šlo po sreči, če ne bi motor ugasnil, tako pa so agenti prometne policije zasačili 17-letne-ga tatiča Lombarda R., ki je po Miramarskem drevoredu porival motor «guzzi» TS 10046, ker mu ni uspelo, da bi ga bil pognal. Lombardo le motor ukradel malo prej v Rojanu in se je nameraval z njim odpeljati, toda po nekaj metrih je motor ugasnil in ga ni bilo mogoče več spraviti v pogon. Lombardo ga je začel porivati, toda ko je prispel v bližino stavbe štev. 45, so ga ustavili agenti. Ni bilo mogoče dolgo tajiti, poleg tega pa Lombardo ni imel niti vozniškega dovoljenja. Zlikovca so agenti odneljali na kvesturo na zaslišanje in potem v koronejske zapore. Prijavili so ga zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami in vožnje motorja brez dovoljenja. Motor so agenti že vrnili lastniku 37-letnemu Renatu Suliniju iz Ul, delle Rose 1, ki je tako ves . ’- J s.. . - ?! ■ . ''jh '., t X presenečen zvedel, da mu ga je predvčerajšnjim ponoči odpeljal tat. V avto je trčil predvaja danes, 5. t. m. ob 18. uri Cinemascope De Luxe film: Alla flera per un marifo (NA SEJEM PO MOŽA) Igrajo: PAT BOON, BOBBY DARIN, PAMELA TIFFIN in ANN xaaoHvw Včeraj zjutraj so v bolnišnici nudili prvo pomoč 17-letnemu ra-diotehniku Giordanu Mohamedu iz Ul. delle Docce 11 zaradi u-darcev in ran po čelu, nad levim očesom, levi nogi, nosu in desnem stegnu. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z zasebnim avtom, v katerega je trčil, ko se je s svojo vespo TS 34194 vozil navzdol po Ul. Giulia. Ko je privozil v bližino pivovarne «Dre-her», je Mohamed trčil v fiat 600 TS 55220, ki ga je vozil 36-letni Umberto Russo iz Ul. Vigneti 19. Tedaj je Russo obračal na levo, ker se je hotel odpeljati proti središču. Russo je Mohamedu priskočil na pomoč ter ga sam odpeljal v bolnišnico. Mohamed se bo moral zdraviti 8,„