I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 76 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Izubijani 8. februvarija 1895. žil to stvar in so mu Staročehi dali razumeti. da niso Politiški oddelek. m&Mm proti njih izvedenju, ako se le raztegnejo tudi na Mo ravsko in Š lezi j o. moravském deželnem zboru se je pa od češke strani že tudi stavil predlog, ki se popolnoma vjerna z dunajskimi punktacijami. Vlada je pa v ni na Du- češkem deželnem zboru tudi naznanila, da se še drži naji, temveč v Pragi, to je znano vsakemu, kdor je opa- punktacij, s tem, da je obljubila predložiti predlogo o Češkonemška sprava Pravo težišče avstrijske notranje zoval zgodovfno Avstrije od začetka dualizma sem. Vse osnovi okrožnega sodišča v Trutnovu, ki je s to stvarjo se suce okrog češkega vprašanja. Groíu Taaffeju je v zvezi. tudi stališče izpodkopala baš češka politika. Ko so za- Iz vsega je vidno, da so te punktacije velike va- stopniki češkega naroda mu jeli se upirati, ni imel no- žnosti. V našem listu se je mnogo pisalo o njih, zlasti o bene trdne opore več. Skušal na vse mogoče načine, njih veliki važnosti za avstrijsko politiko sploh. Od vo da da bi se obdržal, a ni šio. Ko je videl, da ga ne pod- lilne reforme in pa od češkega vprašanja je odvisen ob pirajo več vsi češki poslanci, je poskušal napraviti spravo stanek Windischgràtzove vlade. Skoro bi tudi rekli, mej Nemci in Čehi. kar se mu pa ni obneslo, potem je brez povoljne rešitve češkega vprašanja tudi povoljna pa poskusil čehe upogniti z izjemnim stanjem v Prag?, rešitve volilne reforme ne bode. pa tudi ni dosegel svojega namena. Naposled je z vo Mladočehi stavijo pač zahteve, katerih bi ne mogla lilno reformo hotel radikalno preobraziti razmere v Av- izpolniti v sedanjih razmerah nobena avstrijska vlada, a a češko plemstvo mu je pred vsem podstavilo vlada ima moč zopet staročeški stranki pomagati na noge, da se je izpodtaknil ob njo in pal. Přišel je za ako resno hoče. Kaj jej je treba storiti, to je jasno po- striji, nogo, njim mož, kateremu je tekla zibel v Pragi. Češki sicer vedano v dunajskih punktacijah samih. Mladočeška stranka knez ne zna, a vendar glavno oporo ima je premalo jedina, da bi se mogla dolgo vspešno upirati *• . rJfrt<' ~ * v _ - ■ *- '—- r 1 ^ * v Češki, to je v čeških veleposestnikih in Nemcih. ako bi vlada pokazala resno voljo, posebno ker bi gotovo on Naj so centralisti skušali še tako poniževati poli- volilci sami pritiskali nanje. tični pomen češke, vse ni nič pomagalo, vedno se suce Mogoče je pa doseči ta namen samo, ako se du baš okrog te kraljevine vsa avstrijska politika, dočim najsko punktacije raztegnejo na vse dežele češke krone, ima vedno manjši vpliv. velikim zanimanjem ali pa še bolje na vso Avstrijo. Dokler jih bode pa vlada svet zasleduje razprave deželnega zbora v Pragi, kakor skušala izvajati na Češkem, bode pa ves njen trud bi vedel, da je od njih odvisen daljni razvoj avstrijske zastonj. Na Češkem so Nemcem v korist in zaradi politike. tega se pa jim upira ves češki narod. Stvar ima namreč dunajskimi punktacijami je bila pokopana staro- tako podobo ? kakor vladi bilo za utrjenje nemškega češka stranka. To pa ne zaradi tega, da bi načela du- gospodstva, ne pa za spravo mej Nemci in Čehi. najskih konferenc morda ne bi bile povsem dobra, ampak Vso drugačno obliko dobi stvar, ako se izvedo na se jim ni dala dovolj obširna veljava. Zadnji čas pa ta širši podlagi. Na Moravském bi z izvedenjem načel du- staročeška stranka s punktacijami zopet vstaja, in to je najskih punktacij se naredil konec nemškemu prvenstvu, vzbudilo pozornost vseh avstrijskih politikov. Utemeljujoč ravno tako tudi v Šieziji. Radovedni smo, če bi se upal svoj predlog o volilni reformi je dr. Rieger naglašal, da kak Mladočeh še ugovarjati dunajskim punktacijam potem izneverila dunajskim ko bi videl, da se ž njimi utrdi stališče Čehom na Mo » njegova stranka nikakor se ni punktacijam, popřej je pa že v odseku bil dr. Russ spro- ravskem in v Šieziji. 52 Če « . • se načela dunajskih punktacij izvedejo na slo- isterskega deželnega zbora ne bode dosti kořistil. Nekateri ^ liberalni listi se že boje, da bodo Italijani zgubili pet mandator na Slovane. Potem bi imeli Slovani jeden glas većine. Da pa do tega ne pride, je pa že začel Rinaldini iskati posebne kandidate za take okraje, kateri bi ravno vladi ne de-stanek. Konec bi se naredil najhujšim narodnim bojem, lali ovir, a vendar nasprotovali Slovanom. Tako se imenuje vanskem jugu, bodo tudi vsi slovenski poslanci radovoljno podpírali vlado. Nobeni narodnosti se pa s tem ne na- škoda, ker vsaki bi bil zagotovljen njen ob- Češko državno vprašanje bi tudi zgubilo mnogo od svojega pomena. Čeh. kateri bi se čutil popolnoma ravno pravnega v Avstriji, bi toliko ne hrepenel po obnovljenji državnega prava Če pa nastopile za to ugodne znani vitez Schwarz. Tako se razmere v Istri ne bodo tako dosti zboljšale, za Istro pač tudi velja pregovor, da riba pri t _ _ glavi smrdi in ta glava je pa v Trstu Dokler se razmere pri vladi v Trstu ne premene, nimajo primorski Slovani ni- razmere s Čehi v lepi se pa Nemci tudi toliko ne upirali, ko spravi živeli. Le sedaj je žanje to pravo strašilo, ko se boje, da bi se Čehi potem ne maščevali za krivice, ki se jim sedaj gode. Čas za tako politiko je pa precej ugoden. Moravski česa dobi ega pričakovati Sicer pa italijanska stranka preti z. abstinenco, ako se ne bode oziralo na vse njene želje. Tirolski deželni zbor. Italijanski poslanci se še vedno kujajo. Ker jih v določenem času ni bilo v zbornico, zgubili so svoje mandate in bodo torej nove dopolnilne volitve bodo Najbrž pa te volitve stvari dosti ne premene Voljeni zopet prejšnji po lanci.- Govorilo se je, da bode se letos skle- tere stvari, a kakor se kaže, je bilo to govorjenje Morebiti Nemci se ne kažejo več tako sovražne Čehom, kot so palo v deželnem zboru o temrda se Italijanom dovolijo neka- bili včasih, to se vidi tuli v moravském deželnem zboru, posebno vedno bolj spoznavajo važnost češčine. Pred de-setimi leti je jedva kak Nemec mislil na učenje češčine, • ň- T Dl r - i - * - • ^ • letos so pa že sklenili, da bodi obvezna na realkah, za- se je pa poskušalo, kaj porečejo Italijani. Poslednji so dali po svojih glasilih odgovor, da se hočejo popolnoma odločiti od nemškega delà dežele to pa seveda večina ne more privo- Sicer se pa v tem deželnem zboru tudi letos napravi ja stran gimnazije seje pa sklenila resolucija v tem zmislu. nov deželnobrambovski zakon. Mej večino in vlado se ne more Liberalna stranka se pa tudi ne čuti več dovolj močno, da bi se mogla ustavljati nasprotnikom na vseh straneh. Čehi. in je zatorej nekoliko voljnejša pogoditi se s doseći oopolno sporazumljenje. Češki deželni zbor je že v prvém branji odklonil mla- kot ■■■■■■PPPHHBBHHHI Mi nismo kdo ve kako naudušeni za Rusijo, a reči pa moramo, dočeški predlog, da naj se v srednje šole vpelje ruščina učni predmet. Za predlog glasovali so samo Mladočehi. Seveda prevelikega upanja še ne smemo gojiti, kajti da je tak strah pred ruščino popolnoma neopravicen Ce se t dunajskih vladnih krogih se še vedno ne morejo prav sprijazniti z mislijo, da Avstrija ni nemška država. Dokler pa tega ne bode, se pa notranje politične razmere av- an- v avstrijskih srednjih šolah lahko poucujejo francoščina, glešcina, italijanščina, ni najmanjšega povoda, da bi se o uve-denju rušcine niti govoriti ne smelo. Rusija dobiva v kultur-nem in narodnogospodarskem oziru vedno veČji pomen in strijske ne morejo zboljšati. Slovani bodo prisiljeni upi- nikakor ne bilo škodljivo, ako se nekoliko bolj seznanimo ž rati se vsaki vladi, katera zmatra germanizacijo za svojo nj°- Za izdelke avstrijskih tovarn bode tudi treba iskati trgo- glavno nalogo. Brez Slovanov, ali celo proti Slovanom viàôa ûa sl<>vallskem vzhodu Na PolitiČQe razmere se v tacih se pa dolgo ne bode dalo vladati, to je skusil Auersperg, za njim pa Taaffe in to bode skusil tudi Windischgrátz. Nobena koalicija ga ne bode ešila i stvareh ni ozirati, ker se močno preminjajo. Rusija. Po nastopu novega ruskega carja Nikolaja II. pisalo se je prav mnogo o tem, kak prijatelj zapadne kulture pa tudi nobena vo- je novi car in da bo brezdvomno po uzorci zapadnih držav lilna eforma. Vse kar se bode umetno zaradilo, bode se uvel tudi v Rusiji konstitucijo. To seveda so pa v prvi vrsti tudi kmalu razdrlo. Avstrijski Slovani so že toliko raz viti in močni, da se preko njih ne more iti na dnevni red trošili kiižem svet židi, upajo, da jim konstitucija donese Politični pregled. Razpust isterskega deželnega zbora dobiček in si torej žele, da bi se ista uvela Pod sedanjo 0 t—* upravo cesarstva ni jim moč priti do nobene veljave in jim tudi nobeno gospodovanje dano. V konstitucijonelni državi pa lahko prišli do vpliva in gospodov^nja. Toda car je naredil minole dni prav odločen križ čez njihove račune. Ko so se mu poklonili odposlanci mest, plemstva in zemstev, da mu Dunajski čestitajo poroki, je v svojem nagovoru do njih izrecno po- „Fremdenblatt" je prinesel jako pomenljiv článek o razpustu vedal, da hoče, kakor njega pokojni oče, nepremicno vzdrže-isterskega deželnega zbora, kateri je nekoliko naperjen tudi vati avtokrat čuo načelo. proti koalicijski vladi. V tem članku pravi, da so se za ita lijanščino gojile velike simpatije pod avstrijskim dvoglavnim bolj udaj Bolgarija orlom a to ne sme iti tako daleč. da pliv Poroča se, da se knez Ferdinand zmirom Cankova. Cankov je postal prav priljubljena stanek drugim narodnostim Vlado se onemogočeval ob- oseba in delà na to, da Rusijo zopet sprijazni z Bolgarij morali dolžiti velike za- mude da se ni odločno uprla poskusom, Slovane ti iz Knez je celo pripravljen odpovedati se kroni bolgarski, Če se Rusij deželnega zbora, ali pa jim zamašiti usta. Celo v deželah, v knez>m zaveže, da ga bo priznala, če ga sobranje zopet voli katerih že dolgo deželnem zboru. se Stambulova vpli pri ki vedno pada Pri zadnjih narodni boji, velja dvojezičnost v dopolnilnih volitvah v sobranje pridobila lada od man v Istri so pa hoteli podreti načelo strplj datov 18. Stambulov je tu li kandidoval je pal, znamenje vosti, ki je duša avstri;ski politiki. Vlada hoče v Istri pripo- da nima več zaupanja pri narodu Cankov je tudi pal a z moči vladni avtoriteti in načelu strpljivosti do veljave. Italijanska večina je hotela Slovane pripraviti ob vse pravice, če neznatno manišino glasov. Ka je pa izvoljen. Azija Z obravnavami glede sklenitve miru mej Ki tudi so ravno tako pod varstvom cesarskega doma, kakor Ita- tajsko in Japonsko že zopet nič ni. Kitajski odposlanci Vse prav lepo, a dobro pa bilo, da bi „Frem se dvo denblatt" pogledal tudi na Štajarsko in Koroško, jezičnost tudi ne spoštuje v deželnih zborih in kjer vlada tudi na Japonsko, niso imeli onih pooblastil, katere zahtevaj od strani Nemcev največja nestrpljivost ponci že ves Čas najo spustiti se v po Japo namrec so pri za mir z kitajskimi odposlanci došli ► Ja- v ol j i če Sicer pa razpust so ti pooblaščeni definitivne mi predloge staviti, oziroma 53 • . — . » • r ^ — . » rr ti». - -. * » i, ■ ™ i f _ m > ^ - • : - • « S . * * • -7. h * íu .. - definitivne mircvne pogoje vsprejeti. : Ker. v to • r s lanci niso bili pooblašceni, so se zopet bi bili V ojska trpe la bode . torej é t % - i se 9 < 1 ' < i « • povisala potreba za sukno pruske vojaščine poslednje leto za ne da 450.000 mark, docim so cene suknu pale in Virtenberška ter Saksonska tudi faktično manj potrebujeta. Kakor se je po- , se. od leta 1891. oddaja zalaganje vojaških potrebšcin » M malobrojnim velikim tvrdkam, od katerih je pričakovati, da bodo ob vojnem času mogle zadošČati vsem zahtevam. Te Obrtnija. tvrdke so se pa mej seboj zvezale. Ker se vselej dovolijo ' • % • 'ti _ ' t _ ♦ ; ' cene, se razdele v dve skupini Prva skupina stavi tega, da druge po ugodnih jako visoke cene in to zaradi Naprava nekaterih poprečnih dobe zalaganje. Drugo leto pa vlogi pre- • V | 9 ^ tf laki so keř se dajo napraviti v • j •. ■ ■ f % vah. Ni ih barve so < : \ » za razne hamene, rnenita, pa druga stavi visoke cene in prva dobi zalaganje po poprečnih cenah . Deželni zbor je izrekel željo, da X 4 . * in il ; % « > • f žive. A » f U I -r pa morajo * . ** m kakfe ~ *% m ' čiste snovi; dobro i 3 ^f i y .* i r^ . ^ Zá - nápravo teh r rL \ * 'i , . > i • r U* ; i a -,. ; i • » konkurentov, da bi nekateri bogatinje ne brezozirno odirati države. i i it snovi. nečiste se : napravi; Svetovna poštna zveza. Tudi Anglija je pristopila k ne poštni zvezi 1. januvarija^ Sedaj obsega ta zveza f * mavca skoro 100 milijonov kvadratnih kilometrov s prebivalstvom nad 1000 milijonov. zmesa z vode. se • • mno i ■ •i rti- javila in se ogrejë do 80°." To se ter pridene- 3 de!e tanina ; I * * ý •*> w M í*1 T » kuha ini meša » r ^ , ... ■ % > rr i lij i m . . ^ ( — mmm^mm Mdhi i i d mmmm mu ■iilà kamna. Ko kuha vin- Kmetijstvo. # 9 i /f lak pusti ustaviti, « suši na hladném 4 Izpiťalna voda se' večkrat lahko izperei in precedi X - W • I 1 i », • I ' k 1 fc. - i . i • . 1 . Nerazdeljivost posestev. • . ^ % i i .% ani sé linski laki napravljajo ; da se jemljejo druge snovi. Mnogo se kmetom in čas, kako se poma na i ' % Za zeleniak se mestô tiaaxea vzame 200 bařita, se uzroki propada kmetskega li ttJyť* + ■ ' * - • ^ v * • 7 način, spo stanu. Jeden teh uzrokov je prevelika razdeljivost kmet- skih posestev. Nastala so v mnogih krajih že tako majhna dálje se vsame 1 del metilnega zelenila, •4, H 1 del v i kamna in p # delov tanina. • ■ , _ i i — . * . . Za fuksinov lak se pa vzame 200 delov mavea delà fuksina í dele vinskega karnna, 3 dele tanina. Za da se kmetska rodbina na njih preživeti ne • * i ' j * * v more. Zaradi tega je pa potrebno, da se omeji razdelitev ♦ ^ » ► i, »^i . r ' posestev. ■ J^ JV ^ ř ^ F ^ - *j ' f * y To se je že večkrat zahtevalo v postavodajnih za- • ■ • S * citronin lak 50 dëlov mavca, 2 delà citronine in 5 delov i • • V • — svinčenega sladorja ; za modri lak pa delà anilinskega modlila, stopih, upirali so se temu liberalci, kateri žele î • x da je 1 del 50 delov mavca, 2 zdrobljenega vinskega « . »*»—'» M zemljišče ravno tako svoboden predmet kupčiji, kakor kako ■ » ® .-»JU, - ^^ % . * a . ifc. ■ « H . « « . - » a» ^ » i ~ t & é « ' - . . drugo blago.V ' . ^ kamna in 3 deli tanina; za škarlatni lak 100 delov ba- ta rita, 3 dele škarlatina in 10 delov svinčenega sladorja. Glavni ugovor proti nerazdeljivosti zemljišč řje pač « " IF ^ H _ 0 — v . ' * . t^^ ^ * / ' 0 ' ' * da ne bode kam z ljudmi, ki se vedno množe, ako Za pomerančasti lak » t zemljišča vedno v sedanji velikosti ostanejo. Morali se se pa vzame 56 delov tolstokisle ilovice, delà orang G. in pa 5 delov svinčenega sla- bodo izseljevati. Nekateri pač si poiskali kak drug • j zaslužek, nekateri bi tudi kot hlapci in dekle služili pri del kristalnega. zelenila, dořja, za zeleni lak se pa vzame 100 delov taka ilovice W f kakor za pomerančasti lak, 1 del piknnove kisline. , , « « i * i rumeni lak se pa vzame 100 delov mavca, kmetih, a za vse 1 ne bilo delà. Ta ugovor ima vse I ^ 1 i Za delov rumenila N in 100 delov barijskega klorida. Rujavi lak. se napravi, ako se 22 delov galuna raz * w - kako nekaj zase. Zaradi tega pa po našem mnenji zares ne gre, da bi se kar reklo, od sedanjih posestev se ne _ m m '__ sme ničesa proč prodati. Določiti se mora neko mero za posestvo, izpod katere se ne smejo razdeliti. Posestva morajo biti tako velika, da se na njih more preživeti rod- topi v 90 delih vode, in zmeša s 5 deli orseillovim ru- bina. Na manjšem posestvu rodbina le strada, se zadolži y javilo m. Zmes se razgreje na 60<> in pridene 20 delov posestvo propada in naposled kmet le mora iti po svetu barijskega klorida. Vse se kuha in meša, potem shladi iskati si zaslužka. in pridene 1 del vode. • '^r--6. Dar se dobe laki raznih nujans, se pa morajo pri njih napravljanji primerno mešati razna barvila. Vselej Nasproti je pa v interesu kmetijstva, da se iz večjih posestev napravi več kmetij. Če posestvo veliko ) da bi se na njem živelo dobro pet, deset ali pa še več kme se popřej poskuša v malem in kadar se dobi pravo raz- tov, je v interesu kmetijstva samega, če se razcepi. Bolje merje, se pa potem lak nareja v večji množini. za prebivalstvo in državo, če se na isti zemlji pošteno Obrtnijske raznoterosti. Kako sleparijo veliki kapitalisti državo ? Nekaterim preživi deset kmetskih rodbin, nego grajščak. pa lenaril jeden Zato je pa naše mnenje, da bi bilo umestno, da se dovoli razdeljevati velike fidejkomisne grajščine. elanom pruskega deželnega zbora se je čudno zdelo, da se je mi nismo zato, da bi se mogli siliti veleposestniki Seveda , da f razdele svoja posestva, a država bi jih lahko nagibala temu s fiskaličnimi sredstvi. Tako naj se velika po sestva huje obdačila nego mala, kar je tudi pravično Posestnik, kateri ima na stotisoče dohodkov lahko raz-merno več davkov plača nego navadni kmet. Neki češki kmetski politik je celo izračunil, -da bi se na ta način lahko kmetom popolnoma odpustil davek, kajti toliko bi več plačali veleposestniki. Mi seveda nismo te misli. Morda bi bilo nekaj let res to mogoče, a potem ne več, ker bi se veleposestva vedno bolj delila in bi bilo vedno manjše število tistih, ki bi plačevali razmerno najvišje davke. Mnogi posestnik bi razdelil svojo grajščino na Mnogi svoje sinove, ko videi J da bodo potem vsi manj davka 1 bi plačevali, nego ga sedaj on sam ; drugi, ki je zadolžen pa rad kaj prodal od svoje grajščine kmetom. Tako s časom dobili mnogobrojen srednji stan. Povoda vzdrževati grajščine sedaj ni nobenega. Sedaj nimajo več tistega pomena za gospodarsko organizacijo, kakor so ga imele v prejšnjih časih. tem, da bi se pa omejilo razdeljevanje zemljišč, bi se nekoliko tudi omejilo pomnoževanje prebivalstva. Znano je, da se prebivalstvo bolj množi, čim bolj se raz- IR ^Psjřsj? ffi ffi '4? ffi ffi ffiffi ffitffiI? ffi'ffitjg ffiffi 'ffiffi ffi Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) VI. (Dalje.) Čitatelj naj pa nikar ne misli, da to le za to govorim, ker sam sočuvstvujem z republikansko stranko, in torej stvar sodim z strankarskega tesnosrčnega stališča. Kakor sem že višje omenil, sem ob svojem prihodu v Ameriko imel jako zmešane pojme o političnih strankah Zjedinjenih držav. Če sem tudi kaj čuvstvoval s kako stranko, Rusiji vsi bila to demokratična stranka, katero so v ljudje moje vrste imeli za stranko napredka in reform. Celi dve leti po prihodu v Ameriko se za po litiko nisem brigal, opazoval sem, čital in učil se. Prve volitve, katerih sem se udeležil, naredile so me pa že za vselej in za trdno privrženca republikanske stranke, ne pa demokratične. V večini Zjedinjenih držav, izvzemši dve ali tri države Nove Anglije, zakon ne zahteva od vo-lilca. da je ameriški državljan, zahteva da je gotovi mesecev, v ne kosavajo posestva. Manj ljudij se bode ženilo, če ne bode čas v kakem kraji, v naj več slučajih imelo svoje koče. Pomnoženje prebivalstva je pač v starih katerih jedno leto, v nekaterih tri mesece, v nekaterih časih veljalo za blagoslov, a dandanes pa ne more ve- pa tudi le šest tednov. Potem se je pa treba vpisati mej ljati več, in zaradi tega so baš konservativne stranke volilce v kakem volilnem okraji, za kar je v vsakem vo- večkrat naglašale, da bi bilo potrebno omejiti svobodno lilnem okraji razgrnjen zapisnik volilcev, in sme se voliti ženitve. Bolje je, če je malo kmetov, pa tišti dobro žive, če tudi je grofija Orange, v kateri sem že jeden nego bi pa bil nebroj malih kočarjev, ki bi stradali, spregovoril, bila še le organizovaný a vlada je Zemlja le neko določeno množino rodi, več pa ne dobiš že zagotovljena demokratični stranki. pot bila neko določeno množino rodi, več pa ne dobiš iz nje, naj jo še tako umno in pridno obdeluješ Demokratični obroč (ring), kakor se tukaj imenuje Zato je potrebno, da se zakonito določi nerazdelitev vsaka politična klika, vzela uprava v svoje roke, vo zemljišč, ker to Je jedino,, če hočemo ohraniti trden dila vse zadeve grofije, in kar glavna stvar volitve kmetski stan, sicer pa dobimo kmetski proletarijat. našem mesteci bili (vodje) polkovniki so trdovratni južani polkovniki devet desetin južanov-demokratov so vsekako trdovratni junaki, republikanci s severa in Kmetijske razno ter os ti. Ribe čistilke vode. Poskusiso pokazali, da ribe, po inozemci vseh narodov Rus, vaš pokorni sluga, An- gleži, Němci, Francozi, Ogri in celo židje. Če tudi so vsi novi ljudje, ki so ravnokar prišli, vendar so se bili žro jako veliko škodljivih bacilov, zlasti tuberkuloznih. Ribam vsi zanimali za politiko, nekateri (stari Amerikanci) to ne škoduje. Vsled tega je pa voda, v kateri so ribe zdra- iz navade, nekateri (mi, inozemci) iz radovednosti. je pa vejša za ljudi in živino, nego kaka druga De mokratje so ponosno kazali na to, da je pri zadnjih vo- Umivanje stekel pri rastlinjakih. Pri rastlinjakih litvah za republikance se bilo oddalo le šest glasov, javno zlasti gnojnih gredah stekla s časoma postanejo motna in nič ni pomagano, naj jih še tako umivamo. Tako steklo umijemo z razstoplj delà milinega kamna v petih delih vode. Potem se morajo izplakniti s svežo vodo. Če so pa umazana stekla od dima, se pa morajo umiti z razredčeno solno kislino. Sol ni le koristna, temveč pri slabejši krmi je živini celo neobhodno potrebna. Živina rajši je in pije, ako jej damo soli so se bahali, da noben zamorec ne sme voliti, da v bo-doče grofija in država vsekako ostaneta v rokah demo- Republikanci so se jim smejali, norčevali se iz kratov njih î najemali zamorce za svoja delà in se zaklinjali bodo volili volitve , da naj demokratje še tako groze. Ko so prišle i so bili za nadzornike volitev v našem kraji ne in se vsled tega bolje redi, je bolj več mleka. zdrava in krave imajo meneč se za zakon, ki zahteva, da se jih vzame jednako Pegatke (Perlhuhner) so naj bolj še prerokovalke vre- število iz obeh strank odločna demokrata in neki mena. in kriče. Dan pred dežjem letajo po strehah, plotih in drevesih Sicer pa te kokoši poznajo vsacega domaćina in začno kričati, ako pride kak tujec. V tem oziru so še zane-slivejše kot pes. Njih jajca in njih meso so jako okusna in íina. člověk nedolučne politične barvě, ki je bil demokrat, kadar je govonl z demokratom, republikanec, kadar je govoril z republikancem. Zapisniki volilcev so še na dan pred volitvijo prišli iz mesta, kamor so se bili poslali da jih je pre gledal grofijski svet. Iz njih so se samovoljno bili izbri- Janki! Če se r zakoni i ne bilo mogoče sali vsi zamorci in mnogi zavedni beli republikanci. dan volitev so nekateri od nog do glave oboroženi » Na pol- živeti na jugu. Dovolíte, kolikor jaz vem, Janki nam niso na- kovniki" obkolili hišo, v kateri so bile volitve in ostali vezali nobenega druzega - zakona : jug je ravno tako svo- kot je bil pred vojsko, samo zamorci smejo voliti. so na straži ves dan. Nadzorniki volitev se niso ozirali boden na vse ugovore tistih, kateri so bili oropani volilne pra- In mnogo izmej njih niso slabši, temveč mnogo boljši od vice, in zmagali so demokratje, če tudi je bilo popolnoma belih ljudij. Pri meni delajo dva ali trije zamorci, kada bi bili zmagali republikanci, ako bi bili mogli terim bolj zaupam nego mnogim belim. Vaši Krakerji jasno, voliti vse, kateri imajo v resnici volilno pravico, dan sem izvedel, da je v drugem kraji, kjer so repub Drugi (Krakerje v Floridi imenujejo potomce, prvih poselnikov dežele, ancev. Žive skoro pol divje, jako neizobraženi likanci bili brezpogojno v večini, tolpa oboroženih našem- so, hudobni in goljufni. Vsi so zakleti demokratje) so ljenih ljudij napala hišo, kjer so "bile volitve, ko se je hujši nego vsak zamorec. ravno imela začeti štetev glasov, vzela volilno šaro in (Dalje sledi.) slovesno sežgala z volilnimi listki ured. To se je zgodilo še v dveh drugih volilnih okrajih. jednem volilnem okraji pa oboroženi demokratje niso pustili nobenega republikanca v hišo, v kateri je bila volitev in vsled tega v tem okraji ni bil oddan noben republikanski glas. grofiji so demokratje tako dobili znatno većino glasov. Izvedel sem pa, da je grofijski svet znatno predelal ta poročila, katera je dobil od volilnih nadzornikov iz posamičnih volilnih krajev, in sicer tako, da je pomanjšal število republikanskih glasov in v nekaterih krajih po- Poučni in zabavni drobiž. Leonina. Leonova družba na Dunaji, kateri je namen gojiti znanost in umetnost v katoliškem duhu, ima 45 pospe-šiteljev, 400 dosmrtnih članov in 1267 letnili člauov in ude-ležiteljev. Lani se je število članov povekšalo za 237. Lani je izdala družba skoro 8000 gld. za znanost in umetnost. Mej elani so elani ce- vekšal število demokratičnih. Časopisi opisujoči volitve v storu 60° mraza, sprva imel Premoženja je imela 20.0u0 gld. _ ____ sarske rodbine. "f. " ; Vpliv mraza na živali. Francoski kemik Pichet poskušal, kak vpliv ima mraz na živali. Pes je, zaprt v pro- se jedno stopinjo več gorkote, drugih grotijah države in drugih južnih državah so bili prenapoljeni s podobnimi slucaji, kakeršne smo višje opi- nego po navadi. Čez poldrugo uro se mu je gorkota znižala na jedno stopinjo pod navadno gorkoto in nato je poginil. Žu sali. Južni Karolini, kjer je 450.000 belih ljudij in želke so poginile pri 28, polži pri 130° mraza. Tičja jajca se že pri 3° mraza toliko pokvarijo, da se več ne izležejo 750.000 zamorcev, ki vselej brezpogojno volijo rupubli- Mravlje so poginile že pri 0° mraza. Nekateri infuzorji, to je kance > so imeli demokratje 50.000 glasov večine ne za za uradnike države in postavodajo, temveč tudi kongresa bili so voljeni do jednega sami demokratje elane Tako živali najnižje vrste prenesle so 90° mraza, bakterije pa celo 213° mraza. Srednje šole V tostranski državni polovici 181 gimnazij in sicer 16 podnjih gimnazij realne gimnazije je bilo v vseh ostalih južnih državah, to je bik „solidni 144 velikih gimnazij, 17 realnih in velikih gimnazij. Od teh jug U jih redi 139 41 čeških (solid South), soliden v demokratičnem zmislu, kjer za republikance ni prostora. Nekaj dnij po volitvah sem bil v mestu in sešel se z glavnim vodjo demokratov, predsednikom izvrševalnega odbora grofije. Bil je vesel in me pozdravil z ugodnim vspe- nižjih in hom volitev. Nikdo ni vedel, kateri stranki da pripadam, vzdržuje dr dežele, 12 mesta škofj 13 2 zakladi in 3 zasebniki. Po uČnem jeziku je 99 nemških 24 poljskih italijanske 1 rumunska srbsko hrvatske in 8 dvojezičnih. V vseh gimnazijah je 58.972 učen- cev. Realk v tostranski državni polovici 80 in sicer 15 popolnih in imajo z 2235 učencev. a ker sem imel veliko podjetje in dajal delà več sto de- lavcem i sta obe stranki skušali me dobiti na svojo stran. Opazil sem, da ne odobravam popolnoma teh sredstev, katerih so se poslužili demokratje v svojem volilnem hočemo Novice. kraji in kakor sem slišal, tudi drugod. Kaj Deželni zbor kranjski. storiti ? lekel je on, mari bodemo zamorcem pustili da nam seli na vrat? V deveti seji dne februvarija stavijo poslanci baron Vendar opomnil sem: po Apfaltrern, Grasseili, in tovariši naslednji samostalni ustavi Zjedinjenih držav, katera mislim, da velja tudi za predlog: „Visoki deželni zbor naj sklene: Vlada se nujno na- vas, imajo tudi zamorci volilno pravico. Kaj prosi, da pri prihodnji premembi stanovališč c. kr. železniških obratnih ravnateljstev prej ko mogoče tako železniško oblastvo nas to briga! mi nismo priznali tega do- ustanovi v Ljubljani ali pa je od drugod premesti v Ljubljano, stavka ustavi. Naša država se je izrekla proti njemu, da vodi obrat državnih železnic v južnih planinskih deželah, Več nego dve tretjini držav se je izreklo za ta dostavek in torej velia za vse Zjedinjene države. zakon morda ni popolnoma umesten in primeren, vendar zakon ; poznam njegovo zgodovino in vem Ta a je da ga jug sam priklical s svojim postopanjem takoj po vojski zlasti na Kranjskem. Deželnemu odboru se naroča, da v tem smislu hitro in odločno stori potrebne korake pri vis. vladi." Posl. Murnik predlaga, da naj se voli železniški odsek Članov. Se sprejme. Posl. Hribar utemeljuje samostalni predlog glede pre- mestitve vojaške bolnice v Ljubljani. Govornik pravi 1 da je odstranitev bolnico z ozirom na asaniranje in razširjanje mesta Mnogo tacih zakonov so nam navezali prikleti neobhodno potrebno, poudarja, koliko je že mesto ljubljansko 56 storilo v ta namen, a doslej vse brez vspeha. Vojno ministerstvo stavi prevelike zahteve. Govornik upa, da se bi dalo kaj doseći, ko bi visoka deželna vlada v zvezi z mestno ob-cino ljubljansko storila potrebne korake pri vojaški upravi v tem oziru. Predlog se izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje. Posl. Po vše utemeljuje samostalni predlog, naj deželni zbor sklene spomenico na trgovinsko ministerstvo, da naj se v prospeh naše mlinarske obrti odvzamejo olajšave ogerskim mlinom pri uvaževanju žita iz balkanskih dežel. Govornik po-udarja, da neugodni železniški tarifi in olajšave, katere imajo veliki ogerski mlini pri uvažanju žita iz balkanskih dežel močno škodujejo razvoju naše mlinarske obrti in celo pretijo to uničiti. Na podlagi statistiških podatkov dokazuje govornik svojo trditev. Uvažuje se k nam cela množina žita, zato propada domača mlinarska obrt. Treba je kaj storiti v to svrho. — Predlog se izroôi upravnemu odseku v pretres in poročanje. Posl. dr. Žitnik utemeljuje predlog, da naj se izjava g. deželnega predsednika glede planinskih pašnikov v tržiškem okraji izroČi združenima financnemu in upravnemu odseku. Predlog se sprejme z večino narodnih poslancev. Posl. Višnikar poroča imenom finančnega odseka o prošnji cestnega odbora na Bledu za posojilo in za podporo za preložitev ceste Bled-Javornik in predlaga : Deželnemu odboru se naroča, da po cestnem odboru blejskem predloženi naČrt s proračunom o odpravi klancev med ReČico in Gorjami deželne ceste Bled-Javornik da pregledati po deželnem stav-binskem uradu in da se takoj po odobrenem náčrtu in ko se doženejo potrebni dogovori z udeleženci, pricne s projektováními pripravami navedenega delà deželne ceste. Delo je izvršiti tako, da plačata dežela in cestni okraj vsak polovico stroškov. Deželni odbor se pooblašČa, da sme cestnemu odboru v pokritje nanj spadajočih stroškov dati potrebna pred-plačila iz kredita za vzdržavanje deželnih cest proti povračilu. — Se vsprejme. Posl. baron Schwegel poroča o ustanovitvi okrožnih bolnic za silo in za izoliranje bolnikov in predlaga imenom finančnega odseka: 1.) V svrho zgradbe bolnic za silo dovo-lijo naj se tištim zdravstvenim okrožjem, katera z lastnimi sredstvi ne bi mogla zmagovati stavbinskih stroškov, 10 do 15 % doneski stavbinskih stroškov iz deželnega zaklada. 2 ) Deželni odbor so pooblašča, da takim bolnicam za silo brezplačno prepušča inventar iz stare bolnice, v kolikor se ne potřebuje za novo deželno bolnico. 3.) Občini Postojini dovoli se za zgradbo bolnice za silo donesek 200 gld. iz deželnega zaklada. Predlogi se sprejmo in prošnja zdravstvenega zastopa v Idriji za donesek za zgradbo bolnice se na predlog posl. Murnika zopet izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje. Isti poslanec poroča o zgradbi nove deželne bolnice in hiralnice in po daljšem utemeljevanji imenom finančnega odseka z ozirom na poročilo deželnega odbora predlaga: 1.) Naredba deželnega odbora glede preskrbljevanja z vodo in glede vpeljave električne razsvetljave v novi deželni bolnici se odobruje. 2.) Za dopolnilne zgradbe in za nakup in- vectarja dovolijo se sledeče svote : a) za ustanovitev lastne strojne električne naprave za 700 svetilnic po 16 normalnih sveč 16.000 gld. b) za zgradbo hiše za uradniška stanovanja 12.000 gld. c) za zgradbo hiše za stanovanja slug, mašinista in kurjačev 5600 gld. d) za opravo sob I in II. razreda, za primarije, sekundarije, operacijske dvorane, pisarne i. t. d. 4800 gld. e) za opravo domače lekarne 2200 gld f) za opravo kapele, za zvonové, altar itd. 3200 gld. g) za ograjo višja potrebščina 6200 gld. h) inštalacija tolefona 1700 gld skupaj 51.700 gld. 3 ) Deželni odbor se pooblašča, provizo- rično oddati službo mašinista in dveh kurjačev. Posl. Klun je proti ogromnim stroškom, katere mora dežela žrtvovati za novo bolnico, ker misli, da bi se bila dala bolnica z manj šimi sredstvi napraviti, ko bi se ne bila v takem stilu zastavila cela zgradba. Govornik je proti pred-logom finančnega odseka. Posl. dr. Vošnjak odgovarja predgo-vorniku in zatrjuje, da denar izdan za bolnico ni nepotrebno izvržen. Govornik poudarja, da bo deželo Kranjsko bolnica dosti manj stala, nego stanejo nove bolnice druge dežele. Posl. Lenarčič je proti zgradbi hiš za stanovanja slug in uradnikov. Poslanec Hribar in poročevalec baron Schwegel zavrneta posl. Kluna. Posl. dr. Schaffer misli, da naj bi se uprava bolnične lekarne prepustila gremiju lekarnarjev. Pri glasovanji se sprejmo vsi predlogi finančnega odseka. V železniški odsek se volijo posl. : Murnik (načelnik), dr. Schaffer (načelnika namestnik), Hribar, Klun, Luckmann, Pfeifer, Povše, baron Schwegel, dr. Tavčar. Posl. Hribar in tovariši stavijo nastopno interpelacijo do deželnega glavarja: Občinski svet města ljubljanskega je v svoji dne 24. junija 1892., v kateri je sklepal o premembi imen nekaterim obstojeČim in o določanji imen novim cestam, ulicam in trgom, mej drugim sklenil tudi sledeče : „Ulične table in hišne tablice za vse od 1 — 4 navedene ceste, ulice in trgi imajo naj samo slovenske napise. Istotako naj se v bodoče dopolnilne tablice naročajo jedino le s slovenskimi napisi". Ta sklep ustavila je — naslanjaje se na § 84. občin- skega reda za deželno stolno mesto Ljubljano — c. kr. dež. vlada z intimatom št 2033 z dne 24 julija 1892. Mestni zbor, videč iz naznanila c. kr. deželne vlade z dne 3. novembra 1892. št. 19437, da je ostala brezuspešna njegova pritožba do c. kr. ministerstva, pritožil se je pri úpravném sodišču in le-to je z razsodbo z dne 29. decembra 1893. njegovi pritožbi ugodilo ter izpodbijano doloČbo razveljavilo in sicer uvažuje, da oznamenovanje ulic in drugih javnih pro-storov spada po smislu § 26. občinskega reda brez dvojbe v samosvoje področje ljubljanske obcine, katera lahko vrši svo- ^ ^^^^^ á .jp m * , m . - ^ — bodno in kakor sama določi in uvažuje, da ni nobene zakonite določbe, ki bi to pravico obČine omejevala ali utesnjevala. S tem je postal v začetku omenjeni sklep mestnega sveta z dne 24. junija 1892. pravomočen in oslanjaje se nanj, sklenil je mestni svet v svoji seji dne 5. junija 1894. dalje : „Javni napisi pri vseh ulicah in trgih ljubljanskega mesta se imajo tako premeniti, da se napravijo vsi brez izjeme v slovenskem jeziku". Proti temu sklepu, ki je v smislu §§ 62 in 85. občinskega reda postal pravomočen dne 19 junija 1894, vložili so Ferdinand Mahr in tovariši dne 25 junija 1894. pritožbo do slavnega deželnega odbora in le-ta jo je v 15. dan av-gusta 1894. řešil v tem smislu, da je razveljavil sklep mestnega sveta z dne 5. junija 1895. Nečemo se spuščati v pretresanje — po naših mislih silno slabotnih — razlogov, katere slavni deželni odbor navaja v podkrepljenje svoje odloôbe, konstatujemo le, da je isti brez zakonitega opravičenja posegel jako občutno v samosvoje področje mestne obcine ljubljanske; da se je istotako brez vsake zakonite opore postavil na stališče najvišje upravne instance in konečno, da je ravnal proti določbam § 85. občinskega reda ljubljanskega, ker je sprejel in meritorno rešil prekasno vloženo pritožbo Ferd. Mahra in sodrugov. Z ozirom na vse to vprašamo podpisani : 1. Kako opravičuje slavni dež. odbor svoje posezanje v samoupravo mestne obcine ljubljanske? 2. Je-li mu bila znana razsodba c kr. upravnega so-dišČa z dne 29. decembra 1893. in ako mu je bila znana, kako je to, da se je s svojo odločbo z dne 15 avgusta 1894. postavil na stališče, da je on višja instanca ko c. kr. upravno sodišče? 3. Kako razlaga slavni deželni odbor okolnost, da je prekasno vloženo pritožbo Ferdinanda Mahra in tovarišev proti sklepu mestnega zbora z dne 5. junija 1894 spršel in meritorno řešil? 4. Misli li slavni deželni odbor, da njegova odloČba z dne 15. avgusta 1894. odgovarja resnobi in vaznosti vpra-šanja, katerega se tiče? V deveti seji dne 5. februvarija poroča posl. Klun imenom finančnega odseka o napravi zavoda za gluhoneme in slepe na Kranjskem Poročevalec pojasni na drobno vsa delà in poizvedovanja ki so se o tej zadevi vršila od strani dežele z visoko vlado. Ker je sedai na prodaj „Cekinov grad" last bratov Koslerjev v Spod Šiški, ki bi bil morebiti pripraven za zavod in bi morebiti tudi mestna občina ljubljanska, ki je pri nákupu Cekinovega gradu v namen razširjenja mesta inte-resovana, kaj h kupni ceni dodala, predlaga poročevalec. Deželnemu odboru se naroča: 1. Da naj po deželnem stavbenem uradu da pregledati Cekinov grad (Leopoldsruhe) ter se prepriča, ali bi se dal predelati kot zavod za gluhoneme in slepe otroke ; 2 da v slučaji in pripravnosti njegove poizve od lastnikov, za koliko bi ga hoteli v ta namen pio dati deželi. Ob jednem naj se dogovori z mestnim zastopom ljubljanskim, ali bi ga dežela in mesto ljubljansko ne kupila skupaj? 3. da naj da v slučaji -pripravnosti njegove po deželnem stavbenem uradu pripraviti nacrt in proračun za even-tuvalno priredbo oziroma prezidanje in dozidanje njegovo v zavod za gluhoneme in slepe otroke, Ur da o vsem poroča deželnemu^ zboru prihodnjem zasedanji ^oziroma stavi potrebne predloge; 4 ako bi s Cekinovim gradom niČ ne bilo, naj se zavod za gluhoneme in slepe otroke gradi po drugem sp remen jenem nacrtu deželnega inženirja Hraskega. toda s tem pogojem, da stavbeni stroški ne presegajo proraČunjenega zneska 120.000 gld. oziroma 136 000 gld. 5 Razun tega se pa deželnemu odboru tudi še naroča, da naj vpraša vlado, ali bi bila morda ona pripravljena ustanoviti, sezidati in vzdrževati za^od za gluhoneme in slepe otroke, toda brez vsakaterih de-želnih prispevkov. Poslanec Hribar graja deželni odbor, ker še dozdaj ni izvršil potrebnih povpraševanj in priporoČa toplo nakup Cekinovega gradu, kar bi bilo v interesu mesta Ijub-Ijanskega. Posl. dr. Schffer opravičuje deželni odbor, da je storil svojo dolžnost, Češ Cekinov grad se je lani le mimo-grede omenil, in se torej deželnemu odboru ni bilo pečati s tem, temveč spolniti doloČne sklepe dtželnega zbora. Govornik je proti predlogom finančnega odseka. Vladni zastopnik Gozani pravi da bi Cekinov grad ne bil za zavod in imenom vlade izjavlja, da je ta za novo zgradbo. Posebno poudarja, da naj bi se vlada in deželni odbor dogovorila glede pravil zavoda Posl. Povše ptrudarja praktične potrebe pouka za? gojence, ki naj se priuče vrtnarstvu, sadjarstvu in poljedelstvu Govorniku se zdi ugoden Cekinov grad/-Posl. Luckmann želi, da bi dežela in mesto ljubljansko skupno kupila imenovani grad V podrobni razpravi «e oglasi proti 5 predlogu posl Hribar češ, da je v proslovju z drugimi 4.^Ko sjfca potrebna pojasnila podala poročevalec Klun in vladni zastopnik Gjpzani sprejino se vsi predlogi finančnega odseka. lsti. poslanec poroča-o vlogi upravništva Glavarjeve bolnice v Komendi za nakup zemljišČa za ondotno bolnico in imenom finančnega odseka predlaga, da naj se iz ustanove kupi zemljišČe in deželnemu odboru naroči, da naj o namestitvi zdravnika poroča. Vladni zastopnik marki Gozani priporoča, naj bi se predlog v toliko popolnil, da bi se ustanova vporabila le sporazumno ; z ustanovno oblastjo. Posl. Kersnik je proti temu, da bi se stvar zopet po nepo-irebnem zavlekla in predlaga, da naj se poleg hiralnice kupi malo poslopje za zdravnikovo stanovanje in naj se služba zdravnikova takoj razpiše. Posl. dr. Schaffer zagovarja deželni odbor in se izreka proti predlogu posl. Krsnika, ki je pa vklub temu prodrl. I Krajcu v Novemmestu se na prošnjo za podporo za popravo božjega groba pri Grmu dovoli 200 gld. — Posl. Klun poroča imenom finančnega odseka o vpeljavi deželne naklade na pivo in o prošnjah gostilniČarske zadruge v Ljubljani in pivovarjev na Kranjskem, da se ne vpelje ta priklada. Po nadrobnem razjasnenji zadeve, da je treba deželi iskati virov za dohodke, da naklada na p'vo ne bode obtežila že itak obremenjenih davkoplaČevalcev, temveč le pivce, da sta prošnji gostilnicarjev in pivovarjev neutemeljeni, predlaga poročevalec imenom finančnega odseka, da naj se sklene po 1 gld naklade od hektolitra na pivo po vsej deželi. Posl. dr. Schaffer piedlaga po daljšeni utemeljevanji, da naj se za mesto Ljubljano, ki ima že itak naklado na pivo, pobira le deželna naklada 70 kr. od hektolitra, po dež-li pa po 1 gld. Posl. H ribar polemizuje s poročevalcem Klunom glede mnenja o indirektnem davku in toplo priporoča predlog posl. dr. Schaf-ferja Posl Luckmann misli, da z narodno-gospodarskega ozira ne kaže obdačiti piva in predlaga, da se o točki preide na dnevni red. Posl Hribar predlaga z ozirom na predlog pred-govoinika, da naj se o zadevi v eni prihodnjih sej razpravlja. Dfž predsednik baron Hein pojasnjuje svoje stališče glede tega vprašanja in poudarja, da je za enako naklado v Ljubljani in na deželi. Posl. dr vitez Bleiweis podpira predlog posl dr. Schafferja Posl S u kl je graja, da finančni odsek o tem važnetn vprašanji ni sestavil pritnernega poročila Govornik se izjavlja proti davcnopolitiČnim nazorom poroČevalca, ki je vnet za indirektne davke, povdarja. da Kranjska že itak naj več teh davkov plača in predlaga, da naj se en del primanjkljeja pri dežtlnih potrebsčinah pokrije s povišanjem direktnih davkov, za pivo pa predlaga. da naj se naloži priklada le na 50 kr. od hektolitra. Posl Pakiž je proti zvišanju direktnega davka in priporoča predlog finančnega odseka. Ko je še poročevalec Klun odgovarjal predgovornikoin. se je glasovalo in sprejet je bil predlog posl. dr. Schafferja in se sklenil dotični zakon o nakladi na pivo. — Prihodnja seja je danes. — Osobne vesti. Cesar je vladnemu svetniku in okrajnemu glavarju gosp. Ivanu Mahkotu v Ljubljani o priliki njegovega umirovljenja podělil red železne krone tretje vrste. — Premeščeni so c. kr. okraini sodniki gg. : Ferdinand Stare iz Kranja v Mokronog, dr. Adolf Pfefferer iz Mokronoga v Laški trg in Adolf Eisner z Vrhnike v Kranj Biskup Strossmayr dika in ponos jugoslovanski je doživel dne 4 febtuvarija t 1. svojo osemdeseto leto Hrvatski narod slavil je radostním srcem ta prepotnemben dan, na kateri je praznoval njegov prvi sin. veliki dobrotnik in buditelj redki jubilej, svojo osemdesetletnico. Zasluge njegove za hrvatski narod posebej in za Jugoslovane v obČe so nepre-cenljive in mi Slovenci, pleme jugoslovansko, do katerega je dični vladika vedno gojil velike simpatije in te mnogokrat tudi dokazal, kličeino s hvaležaiui narodom Hrvatskim veli-kemu — Jugoslovanu in uzornemu katoliškemu dostojanst-veniku povodom njegove 801etnice: Se na mnoga ja leta! "jqSHPMMjH fjfl H * : H J 'fl*'- -, -g /:.lf-L fer? Brr w*'-jr-ftiT Sp p IB^^^^Bp-^PI Jw fr rlPlá ^Kii - "Br — Slovensko planinsko društvo je ustanovilo društveni list nazvan „Planinski vestnik \ Ta časopis bode izhajal 25. dan vsacega meseca ter ga bodo vsi društveniki (usta-novniki, pravi in častni člani) dobivali brezplačno, nečlani pa po 2 gld. na leto Prva številka, ki se je nekoliko zakasnela, iziđe še ta teden. List bavil se bode z všemi v turistiko spa-dajočimi predmeti, bo prinašal razne tuje in domaće turistične in planinoslovne spise, predavanja, novice in dr , in pred vsem vspodbujal Slovence k spoznavanju krasotě naše jrodne zemlje. ML fr — Deželni zbori se zakljucijo dne 13. t. m., državni zbor se snide dne 17. t. m. — V slovenskem gledališči se je dne 5. t. m. prvi-krat predstavljala znamenita češka zgodo vinska drama „Jan Vyrava" in sicer z velikim vspehom. ^ 1 ■"SUL .*" jrïfl JJMÍ^B^S^BBB mB^^^B^B^^^^^^Pw^Br Hfc ^BKEfl. i iTj vmA:/ EdBatif-MH # — Muzejsko društvo ima svoj občni zbor dne 20, iebruvarija ob 6. uri zvečer v deželnem muzeji. 58 — Celjska gimnazija. V graškem deželnem zboru se je stavil predlog, da se naj zbor izreče proti osnovi gimnazije v Celji. Kakor se kaže. bode ta predlog tudi vsprejet. — Umri je v Zaticini ondotni sodni pristav g. Egidij Kastreutz N v m p — Umri je dne 30. januvarija t 1. v Železni Kapli na Koroškem, dekanijski svetovalec in župnik preč. g. Simon Muden v 67. letu svoje dobe. Pokojnik je bil vil sobojevnik ňepozabnega Andr. Einspielerja na Darodnem polji. Uzornemu duhovniku in neustrašemmu in delavnemu rodoljubu bodi večen spomin mej nami ! — Vojaški nabori na Kranjskem bodo * dne 1., 2., 3. in 4. marca v Radovljici za ves politični ôkraj Radovljica ; dne 5, 6. in 7. marca v Kranji za sodna okraja Kranj in Tržič; dne 8. in 9. marca v Škófji Loki za sodni okraj Škofja Loka ; dne 11., 12, 13 in 14. marca v Ljubljani' za sodni okraj Ljubljanske okolice; dne 15. in 16. marca na Vrhniki za sodni okraj Vrbnika; dne 18 marca v Ljubljani za mesto Ljubljana; dne 20. in 21. marca v Višnji gori za sodni okraj Zatičina; dne 22. in 23 marca v Liti ji za sodni okraj Litija; dne 26. in 27. marca na Pře voj ah za sodni okraj Brdo. dne 28., 29. in 30. marca v Ka m nik u za sodni ©kraj Kamnik ; dne 1. aprila v Velikih Laščah za sodni okraj Velike Lašče ; dne 3. in 4. aprila v Ribnici za sodni okraj Ribnica ; dne 5. in 6. aprila v Kočevji za sodni okraj Kočevje ; dne 8. aprila v Črnomlji za sodni okraj Črnomelj ; dne 10. aprila v Metliki za sodni okraj Metlika; dne 16., 17., 18., 19. in 20. aprila v Novem mestu za ves politični okraj Novo mesto; dne 22. in 23. aprila v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; dne 24. aprila v Koštanje vi ci za sodni okraj Kostanjevica ; dne 26. in 27. aprila na Krèkem za sodni okraj Krško; dne 29. aprila v Radečah za sodni okraj Radece ; dne 16., 17. in 18. aprila v Postojini za sodua okraja Postojina in Senožeče ; dne 19. in 20. aprila v Vipavi za sodni okraj Vipava ; dne 22. in 23. aprila v Ilirski Bistrici za sodni okraj Ilirska Bistrici; dna 24. in 25. aprila v Logatci za sodna okiaja Logatec in Cerknica; dne 26. in 27 aprila v Idriji za sodni okraj Idrija ; dne 29. in 30. aprila v Loži za sodni okraj Lož — Novo pevsko društvo »Kolo« ustanovili so v Trstu. — V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je meseca januvarija t. 1. 782 strank 241.159 gld, 30 kr., 438 strank pa vzdignilo 98.511 gld. 58 kr. — V mestno hranilnico v Novem mestu vložilo je meseca januvarija 91 strank 17 059 gld. 52 kr , vzdignilo pa 19 strank 7665 gld 8 kr. Stanje viog znaša zdaj po odbitku vseh vzdigov 78.099 gld. 84 kr. — Edengoldinarskih bankovcev se je do konca januvarija 1895. vzelo iz prometa 48,352 626, kateri so se uničili. Zdaj je še v prometu za 9,530,735 gld. papirnatih goldinarjev. Elementarna nezgoda. Dne. 5. t. m. zvečer je raz h rib „Sitarjevec" ob katerem leži Litija prihrumela v trg dvakrat silno mocna voda privaleča s seboj sneg, zemljo in kamenje, je zasula deželno cesto in je peterim posestnikom napravila pri hišah in vrtovih veliko škode. Iz pritličnih hišnih prostorov so morali vodo z brizgalnicami izpumpati. Hřib „Sitarjevec je ves prerit, ker so tam svojedobno kopali ruiío in voda vlila se iz ene teh jam, toda zakaj^ to ni še pojašnjeno. — Iz Ljubljanice so potegnili dne 5. t. m. pri pa-pirnici v Velčah truplo kajžarjevega sina Jož. Černe-ta iz Do-brunj, ki je najbrže v pijanosti zašel v vodo. — Oběsil se je dne 28 januvarijav t. 1. v svoji žitni shrambi 601etni oženjeni posestnik Matija Špehar iz Bedenja v črnomaljskem okrajů. Družbinske razmere so baje povod samomoru. — Tujcev došlo je meseca januvarija t. 1. v ljubljanske hotele 1230. Okrožno sodišče v Kremsu na Dolenjem Avstrijskem sedaj vodi preiskavo zaradi nekega umora, ki se je pri-petil pred dobrimi dvajsetimi leti. Dne 15. decembra so našli v Unterreithu blizu skednja nekega kmeta pri ne-kem zidanji v zemlji kosti nekega moškega, ki je moral biti pokopan pred dobrimi dvajsetimi leti. Na tem mestu . . ^ i i , . , * * j. . . _ » . je rasla češnja, katera je bila tedaj ondu posajena in katera je blizu toliko stara., : 34letna Ana Heherv rojena Schwanzenberger se Je • — , , & m oglasila kot priča, da ve nekaj o tem umoru, ki se je zgodil o Božiči 1871. leta, ko je bila ona jednajstletna •--Tv* ■ H "V ' rjr * J*I Î.V«v Vn i ^ v^ / - 1 r. * ** V r^ * ' * ^ • deklica. * V **. [j1 » '^^SHH^^^mSSPBP^ - KPHBj^il ti- »li 1 " - Po izpovcdanji te priče je umorjenec neki tujec. Bil je srednje velikosti, ozkega obraza, krivega nosu, kacih trideset let star, imel je temne é kožuhovino pod-ložene hlače, kratko s kožuhovino podloženo suknjo, ka- f L * • h • , í- . é à l . m * i ■ ' _ _ . , . fc . » ■ . ' J ^ . . CI _ M t ■ — ■ í ^ , * * — A I R. * * . , > " - V . ^ . , . ^^ w » . . tera suknja je bila crna, malo na rudeče cikajoča. Tujee 1 * 4 • — ^ I . . C* . 0 »V . .v J tu - . . ' " - • je bil neki trgovski potovalec in je imel vzorce sukna pri sebi. Na roki je nosil srebrni pečatni prstan. Bil je žid in dober prijatelj njenega očeta, s katerim sta se ti- M * n " J — 4 r » * ». «_ . • ď j A • à —L.Í \ 11 ■ X . m 4 •• * - ^ M ▼ . _ ft, w i. 3. . kala. Služila sta pri jednem polku. Nekega dne je ta tujec přišel v Unterreith, ker je imel pri sosedovih Fridrichovih nekaj tirjati. Tistega večera sta bila s Fridrichom pri njih. Dolgo so se pogo-varjali. Kolikor se ona more spominjati, je tujcu ugajala Fridrichova žena, ki je bila lepa, če tudi je bil, kakor se spominja iz njegovega pripovedovanja oženjen in že imel jednega otroka. Pregovorila sta ga, da je šel k njima prenočit. Obetal je tujec drugi dan zopet k njim priti, pa ga več ni bilo. Njen oče je takoj sumil, da sa ga umorili, a stvari ni naznanil sodišču. Fridrichovi so trdili, da je tujec zgodaj odšel. " ; Priča nadalje pripoveduje, da je bilo drugi dan pri Fridrichovih, ker sta z hčerko Ivanko bili prijateljici igrali sta se na dvorišči, kjer je ona videla, na kupu gnoja krvave smeti. Skozi okno je pa opazila, da je go- m spodinja pomivala tla v sobi, kjer je tujec spal. Ivanka jej je pokazala tudi stvarij, katere so jej oče kupili, in videla je pri teh stvareh tujcevo listnico in prstane. Ona je posegla po tem, a Ivanka jo je proč vlekla. Videla je tudi neki grob, in na to Ivanko opozorila. Ta je pa rekla, da je oče ubil psa, in ondu pokopal. Ona je pozneje še vendar večkrat videla Fridrichovega psa. Vse je povedala očetu, ki jej je prepovedal hoditi k Fridrichovim. Neki sosed, ki je pa že umri, je pa pripovedoval, da je videlT ko je Fridrich mrtvega tujca spravljal od hiše. Priča pravi, da je njen oče večkrat rekel, da sta gotovo tujca umorila, da se iznebita dolga, in sta gotovo pri njem dobila več denarja. S tistega časa so se pri Fridrichovih opomogli. Preiskovalni sodnik je pričo hudo prijemal, zakaj še le sedaj pove. Priča je pripovedovala, da njen oče b aš zaradi tega tujca ni mogel mirno umreti. Ona pa hoče mirno umreti in je zatorej vse ovadila. Oče jej je na smrtni postelji naročil, da naj tujca nikar ne pozabi. Se- 59 danji čas, ko so truplo našli, zdel se jej je pa za to najugodnejši. Sodišče je dalo zapreti 711etnega Jurija Fridricha in njegovo 58letno ženo Rozalijo ter hčer Ivano. Hčer so pa takoj izpustili, očeta in mater so pa obdržali v záporu. Oba pa tajita hudodelstvo. Sploh je jako dvom-Ijivo, če se bode dalo hudodelstvo jima dokazati, ker je jedna sama priča in je še ta še le čez triindvajset let izpovedala. Dobro bi pač bilo, ko bi se dalo dognati, kdo je bil tujec, morda bi se kaj natančnejega izvedelo, v kakšnih razmerah je bil k Fridrichovim. Dosedaj se pa v tem oziru ni moglo ničesa izvedeti. Priča sicer odločno trdi, da je vse res, kar je izpovedala. Povedala je to tudi Fridrichovim v obraz, a vendar pri takem hudodelstvu bode to jedva zadostovalo, posebno ker noben drug živečih ljudij v vsej vasi o tem ničesa ne ve. Seveda za hudodetstva pred triindvajsetimi leti je težko dobivati dokazila. — Vojak, ga je ustřelil. V Berolinu je neki delavec aekaj hodil okrog vojaškega laboratorija in baje skušal odpreti neko okno. Ko se je oglasil vojak na straži, je pa pobegnil. Vojak je pa ustřelil za njim Nesrečnež je bil takoj mrtev. — Volkovi so ga pojedli. V Ternskih gorah v Srednji Italiji so lačni volkovi snědli trgovca Antona Parisija in pa njegovega konja. — Obsojen slepar. Fortunat Levicki, bogoslovec z ruskega Poljskega, je pod imenom grof Rougal Levicki se iz-dajal za duhovnika in v Varšavi, Vilni ter galiških mestih mnogo osleparil. Sodišče v Krakovem ga je te dni obsodilo v petmesečno ječo. Po prestani kazni se iztira iz dežele. — Ladija zgorela. V pristanišci v Antwerpenu je zgorela iz Hamburga došla ladija „Australia". ^ — Potres. V vec krajih v Italiji so poslednje dni culili potres, ki pa ni napravil nikjer posebne škode. — Morilec v pijanosti. V Carigradu so zaprli ne-kega korporala, ki je v pijanosti 13 osob deloma usmrtil, de-loma pa močno poškodoval. Mej drugim je umořil glavnega blagajnika Struppeja. — Umořil je na Dunaju godec Suchovaty svojo stre-žajko Josipino Prešern, s katero je živel na veri. Zaprli so pa tudi njegovo prejšnjo strežajko Petronelo Hlanzak, ker se sodi, da je Suchovatega nagovorila, da umori Prešern in zopet njo vzame v službo. — Poslednji veterani iz francoskih vojsk. V Nemyji živi sedaj še pet ljudij, ki so se udeležili francoskih vojsk. Najstarši mej njimi je pl. Bárgel, ki letos izpolne 102. leto, najmlajši pa bivši vseučiliški profeser Nauman, ki ima 97 let. Vseh pet jih živi še v precej ugodnih razmerah. Vdov udele-ziteljev v om^njenih vojskah je pa še 12. — Najstarši ljudje na Poznanjskem. Nedavno je v Fordonu na Poznanjskem umrla 112 let stara ženska Abraham roj. Wolf, v Usch-Neudorfu pa lOSletna Roza Frieska. Sedaj je najstarša ženska na Poznanjskem vdova Karasinska v Wildi, ki ima 106 let. Od 100 do 104. leta je pa na Poznanjskem še kacih 12 ljudij. — Vsa vas zaradi davkov prodana. V davčnih občinah Bučje in Podgorje prodali so zaradi davkov 29 posestev. Kupil jih je finančni erar. Na dolgu so bili posestniki 22.370 gld. davka. —- V blaznosti je v Kolomci ključavničar Czop osern-krat s sekiro udaril svojo ženo, pětkrát pa svojo taščo Njega so přijeli. Obe ženski sta smrtnonevarno poskodovani. — Umor in samomor. V Bukarešfu je mladi princ Sturdza sin senatorja Grregorja Sturdze, umořil svojo ljubico, potem pa sam sebe. Mladi princ se je bil pred tremi tedni oženil — Blaznec v Kvirinalu. Major italijanskega general-nega štaba Degh-Oddi je zbláznil. Dne 2 t m je pred ita-lijanskim vojnim ministerstvom kričal : „Morilci, tatje!1* Nato je pa šel v Kvirinal Pri kralji je bil ravno v avdijenciji neki prefekt, ko je přišel major in zaklical v sobo: „Morilci, tatje!*' Na majorja so najbrž mocno vplivali razni nelepi do-godki poslednjega časa, ko se je pokazalo, da je v boljši ita-lijanski družbi zares dosti tatov. Seveda so ga hitro přijeli in odpeljali — Velika tatvina. V Genui je na pošti ukradena vreča s 17 deuarnimi pismi, v katerih je bilo 300.000 lir denarja in menica za 600 000 lir. — Računski oficijal — berač. Nedavno je na Dunaji bil zaradi beraČenja obsojen petinšestdesetletni vpokojeni računski oficijal Jožef Kraus Te dni se je pa drugič sodišče zaradi tega pečalo ž njim. Zatoženec ni přišel k obrav-navi Dognalo se je pri obravnavi vec žalostnili stvarij. Jožef Kraus po ulicah glasno pesrai deklamuje in za njim pa hodi še cela jata otrok. Sodnik je iz tega spoznal, da mož ni pri pravi pameti in ga je oprostil. — Ponarejalci denarja. V Steinbrucku na Ogerskem zaprli so vec ponarejalcev denarja. Dělali so srbski denár po 5 in 10 frankov. Mej ponarejalci sta tudi dva spoštovana trgovca. — Sneg. Koncem minulega tneseca palo je mnogo snega v Tunisi Pa tudi v evropskih krajih na jugu, kakor v Toulonu, Marsellu, Perpignanu, Bavonnu in San Sebastianu je pal debel sneg. — Pomanjkanje delà. Več tovarn za užigalne klinčke v Italiji je ustavilo delo, ker se je vpeljal monopol. Več tisoč delavcev je brez delà. — Obsojen odvetnik. Na Dunaji obsodili so te dni v 10 mesečno ječo nekega dr. Marcusa, ki je kot odvetnik stranke opeharil za več sto goldinarjev. Odvetnik je bil samo dve leti, lani mu je disciplinarnim potom bilo odvzeto od-vetništvo, sedaj je pa še zgubil doktorski naslov. — Iskali so delo, a našli smrt. V bližini postaje Riverdale. N. Y v Ameriki so bili 12. jan. zvečer ob 10. uri trije možje povoženi od vlaka New York Central Rail Road. Dva sta bila na městu mrtva ostala, tretji pa je zelo poškodovan in bode n jbrže kmalu umrl Vsi trije možje so iskali v Hudson, N. Y , delà pri ledu, a dobili ga niso in se vračali domu V bližini Riverdale so hoteli v blizu reke sto-jeČi lopi prenoćiti, nameravali iti čez železnično progo, a pre-h i tel jih je vlak dospěvši s severa. — 75 osob usmrtenih vsled vnetja smodnika. Butte, Mont, 16. jan. ob 3. uri zjutraj : V nekem skla-dišču v Butte v Ameriki je bilo naloženega veliko smodnika, v skladišči je priČelo po noci goreti. Vse gasilno moštvo je bilo na městu in se trudilo ogenj omejiti, ko je nastala prva razstrelba in več oseb usmrtila in ranila. Med tem ko so še gasili in iskali nesrečnike po razvalinah, nastala je druga razstrelba, katera je bila pa še močnejša od prve, skoraj vsi gasilci, več policajev, vsi konji brizgalnic in drugi so bili usmrteni. Stevilo usmrtenih znaša 75 oseb. V vsem mestu ni niti jedno okno ostalo celo in zavladala je velika razburjenost. Ambulancni vozovi drvijo sem in tja in skušajo nesrečnikom pomagati kolikor mogoče. Tolike množine smodnika naloženega v mestih je postavno prepovedano. 00 Nesreća na nadcestni železnici. V Snedeker Ave., blizu Liberty Ave., v Brooklynu pala je v četrtek 10. jan zjutraj tik pred uro lokomotiva in jeden voz raz tira Kings Countx nadcestne Železnica na cesto. Vodja lokomotive Charles Fichel je těžko poškodovan, razbil si je glavo, po te-lesu je poparjen od para in ima še več druzih poškodeb, ku- rivec Jack Bauman, pa je bil fežko poškodovan, da je v se isti dan ob 5. uri popoldne umrl. Ponesrečeni vlak je izvan- redni vlak, kateri vozijo le ob času, ko je promet velik. spel je ravnokar do mostu ; potniki, sprevodniki in zaviralci so vlak zapustili na Antlantic Ave., vlak so hoteli po srednjem tiru odriniti in ga deti izvan prometa. Ko je strojevodja bile z šine so vozil po srednjem tiru, je takoj zaviral, ali ledom pokrite in je vsled tega zelo drčalo, vlak je zadel z vso silo na puhače koncem tira. Trami, na katerih so bili pri-trjeni puhači so se zlomili, ker so bili že do dobrega trhneli, lokomotiva je zdrčala raz šin ter pala na tramovje poČez, ti pa tudi niso mogli nositi težo in se zlomili. Lokomotiva se je potem prikopnicila na cesto ter za seboj potognila jeden voz, jeden voz je tudi pal raz tiru, a obvisel na verigi, dva druga voza sta pa ostala na tiru. Takoj so poklicali gasilce, kateri so oba nesrečnika oprostili izpod razvaline. Baumana so pre-peljali v St Marys bolnišnico nezavestnega in kakor smo že omenili, je še isti dan umrl. Fichel je bil pri popolnej vesti in so ga na prošnjo prepeljali v njegovo stanovanje. za- rž gld. ajda gld. Tržne cene. V Ljubljani dne 29 jan. 1895. Pšenica gld 7 50 kr, . 575 kr., ječmen gld. 6 50 kr., oves gld. 6 50 kr , 7* kr., proso gld. kr., turšica gld. 7*25 kr., leča gld. 12 — kr., grah gld. 12 — kr., fižol gld. 10* (Yse cene veljajo za 100 kgr.) kr Loterijske sreeke. V Lineu dne V Trstu dne V Pragi dne febr. t. 1.: 82, 79, 40, 15, 24 febr. t. 1.: 9, 47, 60, 43, 2 febr. t. 1. : 36, 21, 47, 81 ca o « S c« 2 N co o « NI cd OL CO CO TJ SO M CD » C0 M g S3 3 P o < . p Sehntzmarke. r C. prirejene od lekarne k „Angelj Varhu" Brady v Kromerižu (Moravsko). Te kapljice so vže starozanesljivo in znano oživljivo in krep-čilno zdravstveno sredstvo za želodec in za prebavanje. Samo prave so z zgoraj stojećo varstveno znamko in podpisom. i i Cena : 1 stek, 40 kr., dvojne stek. 70 kr. Vsebina je naznanjena. (9) Marijaceljske želodečne kapljice se prave dobe: v Ljubljani: v lek. Piccoli in lek Svoboda; v Postoj ni : v lek. Er. Beccarich; v Škofji Loki: v lek. Karl Fabiani; v Radov-Ijici: v lek. Aleks. Roblek ; v Novemmestu: v lek. J. Močnik ; v Črnomlju : v lek. J. Blažek. » r Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki