VETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote Issoed diih ezcept SunJ*ys &nd H ol i d A)* leto-year xi. — . «uwu, uiioer t h« Aet of t ungr*.. of M.rrh 3, U7». ch1cago, ill., sobota 1. junija (june) 1918. Stev.—number 128. Publithod dU»ribut*4 undor paradi (No. 14«) ...»i—i_i jt" . ' MilWf" 1 ................i i«i«iw ..................... ^ *Uth*™ b* tk« ^ Q«f>»r t, HIT, - at Po.| OffU. »f CI,Ua,a, »UaaU. 1, ardar .f .Ko Pra.H.«t, A. S. iarlatao, Pa.l-.ler Caaaral. iLuskova kriva umora druge vrste, 1 razglasu pravoreka se je odigral močen prizor. ,t , ——————— V zaporu ima Luskova posebno stražo. Wwkeaha, Wii. — Porotniki izrekli, da je gdč. Grace Lus-ivi kriva umora druge 'vrste j« ustrelila ženo živinozdrav-U Robertsa. Wiwonsin.sk i kazenski zakonik »a za umor druge vrste od Hujst do petindvajset le je-t, fr je bil napad izvršen s toiiosniin orožjem. Cnior je bil izvršen skoraj pred letom dne 21. junija 1917. tf. Luskova je bila učiteljica na ji ioli v Waukeshi in je imeia ezeusko razmerje z dr. Romom skozi Štiri leta in mo-tudi nekaj dalj čaRa. Obravnava je pričela pred de-mjstimi dnevi in je trajala sedemnajst dni. Ob desetih zvečer pred Spotim dnem so se vrnili porot-Id iz posvetovalne sobe v sodilo dvorano. Minilo je nekaj i, preden ho privedli obtožen-i s dvorano in ji prečitali sod-porotnikov. ; Komaj je zadnji porotnik izre-da se strinja z obsodbo, je Dva zakričala in se vrgla kot orela na državnega pravdni-D. S. Tullarja in zakopala nohte v njegovem vratu, inj ga je zadušila in le z naj-jim odporom so jo odtrgali od Pri tem je pk kričalasot lena: "Lai je, laž je, lal [Tullar je sedel na stolu, ko ga Luskova zagrabila nepričako-in na seveda tudi preniaga-Ko so Luskovo odtrgali od Ht, ho ji tudi že pohajale mo-I in ukora j je omedlela, i Nadaljevala je pa Se vedno: |"Sin lega človeka je lagal. Z je uničil moje življenje." S temi besedami je obtoževala S. Tuli a rja, državnega pravd-h. ki se nahaja v sanatoriju, »o je pn priSel na sodišče, da [Pričal proti nji. On je pričal: Ona mi je rekla, da razume, ij j* ustrelila mrs. Roberts, ne * pn razumeti, da je sebe u-Mi tako hladnokrvno in pre-fljeno." [<& D. 8. Tullar je namreč vo-|otbo proti nji mesto svoje-'*"*> ^ je tudi državni pravd- [ft*liiHaWm, večinoma ženam, * »drle solze po licih, ko je '"roka postala divja in sc^vr- "a državnega pravdnika. Po-ki ho potrebovsli pet ur ;«"ključfk, ko Stali z bledimi ko je Luskova divjala, ri drugem izbruhu • Luskove, w J(» peljali v zapor, so po-bit rit zapustili svoje sed"-^ «> pn peljsli Štirje mož-obraz je imela obrnen sko-Urtvnoat kviško. Pri vssk^m "u > pa zakričal«: ** je, laž je! Z lžajo so oni-[moje življenje." 0 H,°pnieah navzgor v za-* uesli. Ko so Jo imeli t*° hitro /sprli vrat«. Tz za-> ugledala šerifa in naen-!• '»kričal« na ves glas. jj T|. ^rif Morris, ste tudi la- toik Martin Lueek je takoj 1,1 *rifa, da ne sme biti r" """»a in brez nadzorstva. 11 J". «Ih ve takoj sapriaeJe " "»j jo straži v zaporu in druži*., »«k, oč* Luskove, ji je "nora (le vel and Ii««- '»pora. wm, da bo Uk ko-''"Jala neka lena, kl je M'h Prodajala zijala, ko * U0 sijali proč. » ix*va, id i* MI J"* prfča v sferi Lusk« . "rtolenki kitro dal zdra b P®®M ki npm. ga — O polnoči sta dospeli bolniški strežajki iz Milwaukeja, ki o-staneta pri uji, dokler se nahaja v tukajSnjem zaporu. Tako je odredil sodnik. O polnoči je Luako-,va Se vedno spala, kajti 44zdravilo," ki ga ji je dal zdravnik, je učinkovalo. . Ko so opijati izgubili moč, se je Luskova drugi dan prebudila iz spanja. Kedarkoli so opijati pričeli izgubljati moč, je Luskova zakričala: "Ljubim ga — ljubim ljubim ga! —" Mislila je seveda na malega ži-.vinozdravnika, ki je stopil na pot njenega življenja, ko se je Luskova nahajala že v starosti zrele žene. Živinozdravnik se obnaSa po polnoma mirno, kot da se ni nič zgodilo. Le enkrat je hladnokrvno rekel: "No, zdaj veste, koliko sem prestal pred to ženo." Radi živinozdravnikove ljubezni je Luskova izvršila umor ln radi te ljubezni pojde v kaznilnico v Waupun. Ali živinozdravnik je miren, kot da se ni zgodilo nič njegovem življenju in hodi o-koli bolnih krav, kot je to opravljal, Se preden je poznal obtožen-ko. fterif želi, da Lusko vo kmalu odpeljeJtVv kaznilnico, kal^fToji se, da izvrSi samomor, čeprav je pod nadzorstvom noč in dan. Zaključni govor je imel Wal-ter D. Corrigan, ki je bil najet kot poseben javni tožitelj za to obravnavo. Priporočil je porotnikom, da izrečejo, da je kriva u-mora prve vrste in da jo obsodijo v dosmrtno ječo. Ko je mr. Corrigan končal z govorom, je sodnik Lueek pričel takoj čitati inStrukeije za porotnike. Ob 5:30 p. m. so se porotniki umaknili v posvetovalno sobo. "Ali umobolne osebe store kaj pametnega V je vprafial tožitelj VValtcr I). Corrigan. "Craee Luskova je ustrelila mrs. Roberts v življenski del njenega telesa. Ali ni to delo pameti? Po prvem strelu, ki ga je oddala nanjo, ji je sledila Štiri in dvajset čevljev, ko je videla, da ni padla in jo je ustrelila znova". "Nehala je streljati, ko je videla, da jo je zadela," je nadaljeval mr. Corrigan. "Ali ni to delo pametno mislit Ustrelila je nebe na mestu, na katerem je mislila, da ji bije srce. Ali ni to de-lo zavedajoče misli? "Dokazali smo, da jc ustrelila mrs. Roberts drugič, ko ji jc sledila; da je Sla v gornje prostore po samokres. Vsak teh dogodkov govori za umor prve vrste.' Pri teh beaedah se je gdč. Luskova zgrudila naprej, da je nje-ua glava trdo udarila ob mizo, da je bilo udarec sltfati P° vsi dvorani. "O takih stvareh ne sodimo po simpatijah," je nadaljeval mr. Corrigan. to storimo, oproftčene vse osel»e, ki strsSna hudodelstva. O stvari, o ksteri tu govori-, je umor. Tuksj je lena, sts Cilj Prusov je Amerika.] McAdoo svari ielez- oltarje. TAKO JE IZJAVIL LEWI8. SENATOR Ameriiki Slovenci naj štora svoje najboljše, da bodo poraini centralni avtokratje. Chieago, IU. — Zvezni senator James Hamilton LewU je govo-' ril na evanstonski slavnostl n« Spominski dan in razkril cilj« eentralnih avtokratov. Pruski junkerji in kajzer stremijo za tem, da dobe večji del Kvrop« pod svojo oblast in hočejo tt|di osvojiti Ameriko. Ameriko bodo napadli pruski avtokratje, ko spravijo Evropo pod svojo oblast. "<%» bi Prusi premagali Angli jo, Francijo in Rusijo," je rekel senator Lewis, "tedaj bi ne izgubili ure, da vderejo v Ameriko, Poskušali bi napraviti iz Zdrul*. nih držav drugo Uelgijo. V nain deželo bi vdrli iz Kanade in Mehike, to je cilj Prusov." Nismo bili pripravljeni za vojno, ko amo vstopili vanjo," je nadaljeval senator Lewis. "Imeli smo 75,(KX) mož v naSi mornarici, ko srno začeli. Zdaj imamo 400,000 mož v naši mornarici in 200 naših bojnih ladij je v tujih vodah.M Senator je dejal nadalje, d« lio ameriSka armada oh 1. decembru na Francoskem ravnotafi'? močna kot anglcSka. ker narafiča Število transportnih ladij. — Cilji prusjaStva so po isjavi senatorja Lewisa, ki ima dobre informacije, zelo jasni. Kajzerjn in junkerje skominja po Ameriki. Vladali bi radi v cesarstvu, v katerem nikdar ne zaide soln-ee, vse narode na svetu bl radi imeli za svoje podložnike. Besa. de, da je kajzerjeva banda v Her-linu hotela zagospodovati vaem svetu, niso prazne. Od nas — Američanov j* odvisno, da se kajzerjeve sanje nik dar ne spol ni jo in da zdrobimo moč kronanih avtokratov za vselej. In to se bo zgodilo v tej voj-ni, kajti Američani ne bodo od nehali, dokler demokracija ne tri-umfira nad avtokracijo. Dolžnost veže tudi vse Slovence ,ki IIve v Ameriki in še niso ameriSki državljani, da podpiraj, ameriško vlado, da čimprej str-mogla vi kajzerja in njegove su telite. V Ljubljani in Gradcu so zopu pokale vojaško puške in nedolžna slovenska kri je močila cestni tlak. Ali naj vpričo takih dogod-kov Slovenci v Ameriki drže križem roke in mirno gledajo, k«ko kajzerjevi in Korlovi hlapci mo-re njih očete, matere, brate, sestre in druge sorodnike onkraj morja? Kdor ob času takih dogodkov ostane hlade, miren in nc podpira ameriške vlade, da zdrobi moč centralnih avtokratov, jc kukavico — hlapce kajzerja Korla in ni vreden, da živi Združenih državah. VJIH DELO ji SILO važno v tem Času. in ODREDBA ZA POSTOPAftS IZ NAVADE. l»odo iz vrše MM in izobražena nn učilišču. Mož »e sklone prek nje In jo po -------- Hubi Ona pa nravi: "VI bl ne j* deklet, v .voj avtomobil In jI«, smeli tega storiti " Na to vstane In g. poljubi. Oba poljnbujeta. "Nasliksli »o stvsr romant -no. Kaj. romantiks je to, cj? romsntika, ej? "Ons prsvi. ds ji > on rekel da jo ljubi 10.000 krst bolj kot kater« drugo leno. «3n prav da j« je rekel, ds j« ljubi In ds c iM mislil, da jo re. ljubi Toda fa pisms - bila - hladna _ pUma konjakega ^rnlks^ )ir. Clsncjr, sa govornik oMo- *nke, J. I vora, da porfM •Fro#u irt Chieago, IU. — Policajski kspi tani so dobili »slog, ds poduku postopače iz navade v svojih di Ktriktlh, da si do potideljkn p skrl>e delo. Takoj po Izdani »Mlredbi iu» (nI šli policaji po salonih, blljardni-eah, prenočiščih in drugih proato. rih in so stare znance, ki no našli trn v delu, podučili, da si morsjo poiskati delo. Zs postopače iz navade prihajn jo časi, ko bodo nnfrali delati. obrat n« sme aadaj pre nehati za uro teza. Waahington, D. 0. — Železniški upravitelj MeAdo je izdal o-krolnico in jo razposlal predsednikom strokovnih organizacij železniških uslužbencev, v kateri jih opozarja, da naj lelezuiškl uslužbenci ostanejo na svojih meatih, čeprav niao adaj vsega dosegli, kar so želeli, kajti Železniška me* dna komiaija In ott skrbita za tj, da se njih zahteve izravnajo pn-vično. Pred nekaj dnevi je več sto strojnikov In drugih rokodelcev v železniških delavnicah v Alex-atidriji. Va., suspendiralo delo, da protestirajo proti majhnemu povišanju mezde, po novi splošni tneadni lestvici. To stavko omenja železniški ravnatelj v svoji okrožnici in pra vi, da je napravila zelo 'neprijeten vtis. On pravi: "Ne verjn meni, da se molje zavedajo, kaj u -storili. Vsi so zdaj uslužbenci vil-da Ždrulenih držav. Zdaj niso uslužbenci privatne železniško korporacije, vsled tega je njih stavka naperjena proti vladi Združenih držav. Železniški upravitelj opozarja železniške uslužbence, da stavki pomaga kajzerju, ker ovira tran-sportacijo ob času, ko je potre *no, da ae razvija gladko v interesu tisofov in tisočev ameriških fantov, ki so zdaj na evropskih bo-jNffc r Če hočemo zmagati v tej vojni, povdarja mr. Adoo, je treba da yik državljan stori svojo doli-ost. Okrožnica končuje, da vsak železničar — uradnik ali uslužbence, ki štrajka proti svoji vladi sredi najbolj nevarne vojne, ka. jih pozna zgodovina, Izvrši nepa-trlottfno delo. Kako je avstrijski Kari prodal državo za svoj prestol. Podrobnosti iz pakta avtokratov. Jugodovanaki socialisti v demonstracijah proti avstrijskemu režimu. t: ' RDEČI KRIŽ" BO SFRBJBL 35,000 STREŽNIC. Ohioago, IU. — "Rdeči križ" prične v pondeljek • kampanjo, da dobi 25,000 bolniških postrež-uic za vojno službo. Vrhovni ar-madi|i sdravnik W. V. (Jorgai je priporočil, da prično takoj sprejemati bolniške strežnice v armadni zbor bolniških strežnic, ket Jih nujno potrebujejo. V načrtu imajo, da nastavijo št* 15,000 bolniških strežnic, k«j!l 10,000 jih Je že na.tavil "Ameri-Ski rdeči križ". Sprejemali jih bodo skozi deset dni. Sprejete bodo le izučene bolniške strežnice, toda apelirali l>od ) na študentke, kl so dokončale višjo šolo, da se posvete poklicu bolniških strežnic ln gredo v šolo in bolnišnic«, v katerih uče žene In dekleta za ta poklic. USTANOVITEV "VSBSLO VANSKE UOI." Ohioago, IU. — Ns Spominski dsn so se sešli v hotelu l^s Salle zastopniki raznih slovanskih ns -odov In rszprsvljall o sedsnjer.i položaju. Sklenili so, da obdrža-vajo na domu dr. Vladimir Sime-tiovlč« dne « Junija sejo, na kateri izdelajo načrt za ustanovitev Vseslovenske lige. vo klljentko (iovorll je o urno-bol no.ri ženijs in dejsl, ds Jo Jr mož zvsbil v svojo mrežo, ienml vozil na .prehod. Prvi poljub * poslopju V M c. A jc Ml prvi .trel, kl g« jc oddal žlvinozdrsv-nik v dušo obtožetike Oovorll J" tudi O duševnem stanj« obtožen j ke ob čs.U umnra ln pred umo rom. Sodnikove loštnikelj-fsle pet točk OBVKRAL WOOD ODREJEN V SAN FRANCISCO Washington, D. O. — Oenersl-ni major l^eonerd Wood, ki J« za-povedoval osem In devetdeseti diviziji narodne armade, ne po«de v Francijo, kedsr divizija odide onkraj morja. Premeščen Je v H«ii Franeiseo, ds sapoveduje za psdnemu srmsdnemii depsrtrnen- •bse - 1 2 .1 4. S NI krivs. Ni kriva, ker Je umobolns Krir« umora trHje vrrfr. Kriv« umsra Mrle vraU Kriv« umora prve vr«U, kot govori obtošniea. m liti Dana« nestanovitno vrema, mo gofc vikarji « gromom In bikkom ; hladnejše v soboto popoldne, ve Htm* Južni vetrovi ftolnfnl vskod ob a m ob Sil« p. as. Amsterdam, 81. maja. — Nemi-ri se razširjajo na Češkem In v jugoslovanskih deželah. Jugoslo vanaki aociaiistl ao ae prvi« vda-ležili skupnih političnih demon atracij proti avatrljakl vladi. Avatrijske oblasti so zatrle češ ki list "Naroduy Noviuy", ki Je pričal izhajati nameato uničenega lista "Narodttf List^,\ Druga veat «e glasi, da je izvr-Sevalni odbor združenih katoliških stra nik na Češkem izdsl program za "ustavno neodvisnost Češke dežela pod habsburško dinastijo." London, 31. maja. — "Tele-graph" je prejel sledečo depešo od avojega dopisnika v Milanu: Avstrijska in ueniŠka javnost je napoaled seznanjena o podrobno-stih mllltarističnega pakta, ki gs je sklenil cesar Kari na nedavnem sestanku a nemškim kajzer jem. Poročilo o podrobnostih je izšlo v listu "Deutsche Volkszeitung". Militaristlčna podogha vsebuje sledečih aedem točki 1. Nemški cesar ln avstrijski ce. sar skleneta tesno mllltarlstično zvezo za dobo petindvajset let lu se zavežeta, da bosta v tem Čaau yp«UU vso silo podlolnlk n«ro jame, da bo armado IzposlovaU mir. Kar aa tiče razmer v Rusiji, Jc dejal odposlanec, da Je vlada bol Ševikov neomejena. Mala huršoa-zija ae Je udal« In sprejela bol-ševlškl red. Amsterdam, 31. maja. —■ List "Volkszeitung" v Kelmorajnu Ja vlja, da so tri make bojne ladje ušle la Črnega morja v Novoro-uljak odkod ar zdaj nagajajo Nemcem. Zločini Nemcev m Finskem. • London, 81. maja. — Centralni odbor finskega delavsko-vojaškc-ga avett je obehodanlf apel na ven .vet, kl naj v imenu človečanstv« naredi pritisk na vlado finske Mo garda ln nemško vlado proti tero rlzmu na Finskem. Apel se glasi, da ao Nemci zaprli 70.000 oseb, med katerimi Je 30.000 civilistov. TI ljudje ao Izpmtavljcnl groznim mukam In tisoči umirajo lakote. Vsak dan aa vrše eksekticije, Hur-žonznl finski divjaki In Nemci so v eni m dnevu umorili I5M žensk v UehtIJu. Sklanja finska vlisla pod diktatorjem Svinliufvudom hoče a kroglo in bajonetom pokon-latl vea socialiste. Revolta v Hali Aaijl NVa.hlngton, 31. maja. — Orško poslaništvo Je prejelo depeš«, da se Je pojavila re volta v Hm Ind pni ti Turčiji. Revolta se širi v druge kraja Male Azl|e. Dvatisi*č tur šklk vojakov v Hmlrnl Je pramlkav. ^MBB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE POPPOINE JEDMOTK Cona oduov p« dogovor«. Rokoplri — d« vračajal l|aro*nina: Z*duij«na driave (ixv««> ChUa*© fl.§0 m UW ia 7U sa t* mnn; Chl«a«e ia i fž.tl M F>*l Uti, ti.11 M tri MUtM.__ ^^ » ^ Um .tik a "MOSVETA" »•»7 S». L»wmdmU Av—m«. Ckic«««. lUinoU. m^TmmmmA ^VHE EIBUCHTEN MEN T" •r tk. Mattaaud J*- i m1»J and Holid>y frrJj fc, tW N«ti—1 R—»ftt B Advartising ratea on Ckioofo SabscrlpUset UnitoaiUU« (Mcopt Chl««©) •MCtoUaA« ---- _ z 'eoontrioo, M JO |>or yr - AddraasT = "PROSVETA Dolom r oklopojo n. pr. (Mojo 30-Ji) pokale* poMonif d« v.m j« . t««. do«von pot.klo »«roinUo. t (mm, do so voai "Uri lUt. _ SLEPARJI RAZKRINKANI. = av»ty*, tagovarjAl bo podržavljen* veeh indurtrij, rud- ^t^Sfe - nikov in transportnih naprav. , v»diti; kajti to škoduje dramati- | kf in tiste, ki ao prevtJ zifijublje-vojnovarčevalnih r^tirft in ni v "ksprisirenje", pa postav. prispevke"za je minila. S tem pa ni rečeno,v a je prenehalo prodajanje vojnovarčevalnib znamk in da Sedaj pa nekoliko k igralcem: so nehali pobirati prostovoljne prispevke za "Rdeči križ." Vlogo gostilničarja Bučsrja je Kdor je pričel kupovati vojnovarčevAlne nufe ^j ^r^La^tUL^a jih kupuje, dokler ne bo imel ves hranilni certifikat PO- njega Niti na ur^Tmu ne pride, da krit z njimi. Ko bo W en certifikat poln znamk, naj prične je kdo toliko >refrW\ kupovati vojnovarčevalne znamke za drugi in tretji cer- ga mogel jmvarit. v*ekjfa|| tflktf itd., dokler so vojnovarčevalne znamke na p*** * Ne pozabite, da vojnovarčevalne znamke nosijo Je |ey'> med nami.' obresti od obresti. Krie je svojo vlogo, razven nekaj ^■Za člane in društva B. N. P. J. prodaja vojnovarče- malih napak, ki ae navadno pri- *lnc znamke John Verderbar, gl. tajnik S. N. P. J. Vsak ^tiXbvaTbi * ka tajnik društva S. N. P. J., kateremu so pofile vojnovarče- MffiM ziTLj^aS valne znamke, ali jih žali naročiti za člane svojega dru-gostilničarja, ki ae je ie naveličat štva, naj se obrne nanj, da mu jih pošlje. Z vsakim naro- takole navadne goaflffiOl dbrtf čilom je treba poslati tudf denar. 'in prWenjft dabivatl drt,*e 8mbl- napad ill cigansko čast odgovo« a tem, da jp pripravljea v«; bt čati, kajti tttvan je "pošteni, gane." P. Gottlieber j« pmlsta Ijal zelo tipičnega cigana, kari tiče meakir&nja in oaeb«, le da gani naatopajo Sgevornejae ljr bojazni. tftvan * je zadržal v stilni precej časa in vlekel J lesa pogo\or, v katerega jo l,j| Uiteresiran BuČar z Želodom Pivodičem; bržkotue j< vae spol čil l>2uli, kajti ol>a ata l,j|„ ZUl Slovenci, ki še nilo nič darovali iz katerikoli vzroka j pVjavkL Tp^dSapit!tov° VT inu kampanjo "Rdečemu križu", naj tO Zamudo pO- njegove aeatre Neže je igrala ie ga B V Marylandu se je odigral dogodek, ki je le tam mogoč, kjer delavci niso dobro strokovno organizirani, da branijo svoje interese. Pred leti so rudarji v Marylandu izvolili Daviš Lewisa v državno legislaturo, ki je po trdnem boju dosegel, da Je bila sprejeta postava, ki je prepovedovala krasti rudarjem premog, ki so ga nakopali. Preje so operatorji plačevali rudarje, kakor je bilo njim všeč. "Na," so rekli na plačilni dan, "toliko si zaslužil, vzemi in tiho bodi. Ce ti ni vleč, pa pojdi drugam za delom." Nova postava predpisuje, da je treba premog tehtati ko pride iz rudnika, ne določa pa, da imajo rudarji pra vico do svojega zaupnega moža pri tehtnici, ki ga sami izvolijo in plačajo. Rudarji niso bili organizirani in ne mogoče jim je bilo prisiliti kompanije, da priznajo zaupnika rudarjev pri tehtnici. Premog so tehtali kompanij-8ki uslužbenci in tehtali so ga tako, kot so ukazali operatorji, kajti dogodilo bi se, da bi bili ob delo in seveda tudi ob kruh, če bi se ne ravnali po njih željah in poveljih Kdo ve, kolitojMR bi trajal ta paradiž za operatorje da ni posegla vmes zvezna vlada. Pred nekaj mesci je zvezni biro za stalno mero poslal eksperte v Maryland, da pregledajo tehtnice. Vladni eksperti so odkrili, da je bilo treba na nekatere tehtnice položiti 640 funtov prtmoga, predno je tehtnica pričela kazati težo. Pri vsaki toni so bili rudarji pri taki tehtnici prikrajšani za več kot četrtin-ko tone premoga. Vladni zvedenci so poročali pristo; nemu mestu, da so bili rudarji osleparjeni za velik de premoga, ki sb ga nakopali. Rudarji pa pravijo, da so take razmere uveljavnene že skozi dvajset let O neki korporaciji — Consolidated — sodijo, da je na ta način osleparila rudarje za $600,000, druge manjše družbe pa tudi za tako visoko vsoto. Zakaj, se je to godilo? Rudarji niso bili organizirani, torej niso imeli moči, da bi operatorje prisilili, da priznajo njih zaupnike pri tehtnici, ki bl pazili na to, da jih ne goljufajo. Sleparji so bili odkriti, ko je zvezna vlada vzela v zaščito rudarje in imslala svoje eksperte, da se prepričajo, kako kompanije tehtajo premog, ki ga nakopljejo rudarji. Zdaj so rudarji v Marylandu organizirani. Vsi do zadnjega so v rudarski organizaciji U. M. W. of A., ki se je takoj zavzela za interese teh rudarjev, ko so vladni eksperti odkrili sleparijo. Rudarji zdaj zahtevajo, da jim kompanije vrnejo $1,000,000, za katerega so jih osleparile. Pri tej zahtevi jih krepko podpira rudarska organizacija U. M. W. of A. Ce bi rudarji ne bili organizirani, bi ne ne mogli potegniti za svoje interese. Vedeli bi sicer, da so bili osleparjeni na premogu, ker je bila stvar uradno dognana, ali ne mogli bi nastopiti, da se jim izplača denar, ker posamezniki ne morejo nič opraviti proti l>ogatim kompanijam. Tako bo pa organizacija skrbela, da rudarji dobe denar, ki so jim ga odtrgali gentlemani, dasiravno niso imeli pravice do njega. 1* kratkoviden delavec, ki tepta in zanemarja svoje interese in koristi svojih tovarišev, je proti delavski strokovni organizaciji in zabavlja Čez njo tjevendan, ker ne ve, kaj govori. Inteligentni delavci sodijo seveda drugače o delavski strokovni organizaciji. Njim je organizacija obrambni ščit, ki jim služi za varovanje njih koristi. Z. • Pri avatralakih delavcih ae lahko učimo. — Strokovno organizirani delavci v Avstraliji ho nabrali v tiskovni sklad $750,000, tla ustanove v Sidne.vju velik dnevnik, ftfradili so že pisarniško poslopje, od katerega prejemajo najemnino, dn se denar obrestuje. Nekaj strojev so že nakupili, toda od ločili so, da bodo pričeli izdajati dnevnik šole po končani svetovni vojni. , List bo zastopal koristi strokovno organiziranega de- v tednu_________, ^ _ >wr . . . pravijo, kedar si lahko odtrgajo par desetič za to človeko- Mary udovleh, ki se ji je to pot mnogo bolj posrečila, kot pa nje- jubno organizacijo. ni dosedanji nastopi pri drugih i- Vsak nikel, vsaka desetica je dobrodošla in pomaga Lrfth> iujti igrala je, kot bi dejal, Hrfliti vojno gorje. aamoaebe. Bila je zgovorna, prid- Pobiranje darov za "Rdeči križ" nikdar ne preneha, «onwdtajs. ki je pomagata , j t. , 1 . , . bratu voditi gostilniško obrt in ampak se nadaljuje skozi vsa 1 ew. bila ukoreko " rnh. Agent je ao ae je bali, kajti v salunih, igrajo kvarto in raau- njo le ni bilo več tako lahko nka-»0 ae, da tudi pijejo, kajti dru- niti, kot njenega brata; le vinotr-gače ae aalun ne Uplača. lee Grgur Pivodtf (Filip Godina) Vaebiutt igre Je čitaljem Pro- je pri nji akoro imel nekoliko prireditev oikaake lo kalfflž ORGANIZACIJI sre. 19. MAJA Nihče ne more zanikati, da ne deluje čikofika lokalna organizacija z vsemi svojimi močmi, da vzbudi zanimanje črkaških ln okoliških Slovencev za noie gibanje. Priredila je prvo večjo priredi tev dne 27. januarja, ki ae jo Je udeležilo do 500 ljudi. Ob tej priliki je bila aprejeta obiirna resolucija, kl je bile poslana na različna kompetentna meata ln povsod zadovoljivo aprejeta. ■Odbor lokalne organizacije stoji na stališču, da je treba pri takih prireditvah nuditi ljudem kar največ duševnega ulitka. Pri januarski prireditvi eo bile na sporedu različne pevske in tembura-ske točke, ki jih jo proievajalo pevsko ih tamburaško društvo Lira, kl sodelnje v tukajini lokalni organi/.iciji. V nedeljo, 24. marca je priredila lokalna organizacija velik javen shod, na katerem so nastopili razni govorniki. Sodelovala ao tudi pevska drultva Lira, Sava in Slovan. Dne 19. maja je lokalna orgarti racija uprizorila Kristanovo tri dejansko ftaloigro "Ne da se pse variti", o kateri bi ae dalo napi sati dolgo poročilo, bodi»i glede igre aame, ali kritika o tiaetopu diletantov. V Prpsveii sem opazil le kratko poročijo o tej prireditvi, dasiravno bi stvsr zaslužila večjs pašnjo, ie valed tega, ksr je ts igrs prvo večje delo med sme-rifikimi Slovenci in drugi<\ ker ss gledsllške predstave, ki se uprizarjajo pod vodatvom E. Kriatana uprizarjajo s atališČa umetnoaH, ne pa kot je med nami ameriškimi Slovenci ▼ "modi", da se nabere dovoljno število diletantov, kolikor jih ie zahteva igra, ki se jim naroči, naj ae nau*e vlog na pamet, ki jih potem deklamirejo na odru, vsakdo po avojem lait-uein okusu. Piaatelj igre "Ne de se preveriti" je vzel zs podlago igri lsh-koverno nt ran našega naroda, kl ga lsftemajo različni agenti ln druge kreature na vsakojake naftne. Tisoče dolarjev je bilo ie iadanik od atrani naših lehkovernih rojakov sa rasne plaane pa-pirje, ki so prsdatavljali bogaatvo zlatih rudnikov ali kakih drugih podjetij. Kupovali so fertae sa drag denar, ne kjterjh ni restlo drugega, kakor grmovje, "pesek in ksttienjs." Kupovali so atavbl-šča na pustinjah, na katerik ss bodo baje zgradile mesta s milijoni prebivalcev, ki h ** dno 'oatele navadne puatlnje; k večjemu, ae je ne njih »gradilo nekoliko dela>%kfe koč a kompe-nijako prodaji ne Vae te velike Is-gube niao mnogo Ispsmctovsle naših paaeljencev, kajti Is vedno .'uje, de rasni prrfrlgentl opehavl jo kakega rojaka sa tlooJak, aH celo več pri prodajanju "strojev aa Izdelovanje denarja." Tak atroj, a katerim ae dele ponarsjen denar ima v Igri "Ns da se pre-vsrltl", glavno vlogo. Ubkom. ren aamakl slovenski goatllničar v večjem ameriSkete meata al je prihranil a avoje obrije preeej iteta-knv. ki ee m« Kk nanaaill pa pl kijih In dolarjih slovenski fkkt je, kl redi poeedajo dan u svete znana, kajti prednedavnim več sreče, ker ji je laskal svojo je bila priobčena v tem listu, sa- ljubezen, pri tem pa mislil, kako to jo sevede ne bom obširnejše o- bo apre Vil ponarejeno vino v k le-., piaoval. Resnici na ljubo moram Kot Neiln brat BuJar, tako je bi-priznati, da ae ne amatram kom- la tudi Neša še samska ln bog sc petcutnega izrekati aodbo o igri, usmili, kstera ienska se sploh Ue toda po mojih mislih je enov iz- želi omožiti? Pivodiču pa vseeno vratno zadeta in igra bo Imela v ni šlo, kajfi račun mu Je prest ro-slovsnski literaturi stalno vred- frel, kakor tudi več drugim Pav e nest; ie škoda, da je valed naših Petelinček (Btbin Kristan), ki je akromnih razmer ni bilo mogoče bil po naše rečeno "kuhan in pe-izdati v poaefbni knjigi, nfgo jehfen" v Bučarjevi gostilni. Kos e-bila priofečena ls v listu. Ako bl nega pustolovca je ta Petelinček; j« kjs slučajno želeli igrati, ima na vse pazi, kar sc godi okoli nje lokalna organzacja na razpolago Ua> ne udide mu nobena stvarca nekoiko istisov igre ie splssnlh Mn nobena osdba, ki se laska oko-viog, ki jih je organizacija pri- H Bučarja ln Neže. Četudi ga Ne-pravljena odstopiti proti mali od- ia zmerja a jiostopačem in taki-škodnini. Bilo bi vsekakor ško- mi prijaznimi pridevki, se ne moda, če bi se U igra ne uprizorila re zanikati, da je PetelinČek zelo po vseh večjih elovenskih odrih vjprefrlgan fant, ki je po svojih pr I H potih dpživej ie marsikaj ln pozna I razmere, tlsede se v/Ti¥ka karo", pa se odpelje kam na zapadj to | je njetffu igrača. Tudi A. J. Terbovco smo vide-111 to pot na odru v vlogi meSetar-ja Frank Želoda; dobro je znal ponujati svoje delnice, ki so pomenile bogaatvo (Amo za tistega, ki jih je prodajal in opeharienje Ameriki. Prišetek igre je bil na programih nasnanjon ob dyeh popoldne, toda občinstvo je deloma napol nilo obširno dvorano šele ob pol štirih, kar je med čikaškimi Slovenci le atara bolezen ; k priredi tvl pridejo namreč šele dve ure po določenem čaau in pri tem ao akvarili še tiste, ki so se jih udb leže val i pravočasno. JCot izgleda, je ts bolesep zs čikaško ^nskoh« gg je vrtem naselbino neozdravljiva in prlto- ^ . jtt želodu je Imenitno po ievenje ne bi prav niš izdalo ? sa- Lagala pri takih kupčijah njego-to se moramo pač vsi uda« v bo- yft h^rkft p<|nyt ki je meta)a Bu. šjo voljo." 4 fiarju taks zaljubljene poglede in Zelo čuden utis nepravi pri |nu ukazovala ljubezen na tako vaeh naših dramatičnih predata- L$}ten ^Sin, da Je hil Bučar pro-vah ali konoertai, če jih ie hoče- prWan> estiralo, da bi ae |lavnica množila. Skopec se je napil, ( dl je pil le malo ln pri tem zasp smrčal pa je, kot da ae p«>< zid-* To ni Bučarja in Špelo J nič motilo, kajti dalo jim je pr ko, da sta se zaljubila; Bučar svetoval Speli, naj mu izroči i ne prihranjene stotoke, on ji pa greskrbel delnice, ki ji l rineale bogastvo. Seveda ipela pozneje spoznala, da jo Bučar "potegnil", zalcar ga prav poSteno ozmerjala, Ga Koren je bila to pot prvič na dru, ki je po z vztrajnimi mi precej dobro igrala tipi značaj Slovenke z dežele. Aka bo ohranila resno voljo za ueei obeta postati za gotove vlogel precej dobra hioč. Tudi r. F. dovich je bil f komični vlogi H bea zelo na mestu. Vaina trojica v tej igri so kakor Glvovani Spazoni (SV J. Aleš), Demitrios Mlsoris (. Zavertnik ml.) in ERtrella dranza (gdč. E. U. Jorga.) trojica si je izbrala Bučarja svojo žrtev in mu prodala »1 za izdelovanje ponarejenega narja, ki ae pa seveda po zag vllu te trojice prav nič ne rt kuje od pravega denarja. Na* pall ao zelo prefrlgano, kakor vadno nastopajb taki ljudje, dar gredo po "kupčijskfh" slih; posebno Estrella je imela "fulanju" Bučarja važno vla Zaljubila se je vonj na prvi gled in ko jI je še Džula prei vala neznansko srečo, ki je mogoča le v zakonski zvezi r čarjem, je od same blaženost medlela ln padla Bučarja v t čje. Kako ga morejo taki Ij sploh ogoljufati, v družbi ir« ki ga tako neznansko "Iju Zato pa je Bučar kupil stroj mu bo prineael neznunsko b* stvo. Končno pa je stopil na zorlftče PetelinČek in "poteg vse skupaj. Prisilil je trojiefl je prodala Bučarju stri j, nt p nitev denarja ln jo potem p mirno oditi. Pametni (t)» pa je končno vzkliknil: "Ali jfon zasollll, kajt" Udeležba na tej prireditvi n la taka, kot bl lahko bila u razmere; vzrok temu je bil vroč dan, ko gredo ljudje raj* prosto, kot pa v dvorano. \ e« pa bi moralo naše občinstvo tem upoštevati, da f«' dileja| ne trudijo zato, da bi ijcali nego publiki; tudi se je stvaf šila v koriat Slovenskemu rep čknskem združenju in valed bi bila dolinoat vsakega, > strinja a to organizacijo, o vedale, ^oda D*Ula ae na to nI o-zirala ht je prnro*ovala Bučarju. Fany, ln P.strelll IaranrJ ■ijajno hodočnoat, VSŠ v prilog Bučarju. Kdo bl ne vrlakal, če ga na vseh koncih ln krsjih čaka bo gastvo tn arečs. Od/1. Koenig je dobro rešil s svoio nalogo; v ne katerih stavkih bi morsls bHl nekoliko glasnejis fte pred njo ps j* obiskal Bučarjevo gostiln« d gen lit van (g Frsnk Oottlleber), kl je šele! pijače, rsklje ssveda. kajti pnlten Mgan aploh ne plic jg$*pa*. »da J- poito«, jc mm dokasal s te«, da je na Bošsrjev «Me BTRlttir3t OVC ZA DElA M« pol miljona pl*" ostrilejo. delavci, kl »tnlrj« ee zahtevajo 22 centov <» M ali pa dvajaet centov ed fi hrano in sUnoysnje. U^»' de jim ponnjajo le > jJ J Ooapodarjl jo ^ delavce, ki pa ni" 1 fj delom, ko ao Izvedeli. ^ & varili Rrajkajo. - Delavski kend-t> K J w je poročil allo^j« tajniku w% . jgttci w mu Pariz, 31. maji. — bcfrianik Jla ^ve časnikarske ageuture jav i tj, i bojišča, da ao nemške čete v prntruma bojne črte dospele do t* Ctnnela, ki se nahaja dve milji fi reke Marne. Francozi še vedno jr{e Nemce na obeh krilih frorite ^pri SoLsaonau in-Kemau — tpda T irediiču je sovražnih uupredo nI nekoliko ▼ južno smer od Fe jeen-Tardenoisa. francoski vojni stan je poročal tisoči: "Bitka se je danes nada lyvala z veliko silovitostjo na vsi ^nti. Zapadno od Soisaonsa naše hte drže aovralnika čvrsto nasaj; ttrno tako držimo levi breg reke Cnse. V središču divja bitka z ne-®ejeno srditostjo. Nemci so oku Igrali Fere-en-Tardenoia in Veiiil j. Vae postojanke aevernozapad no od ltemsa na desnem krilu fronte so še zmiraj v naših rokah." London, 31. maja. — Angleški vojni stan danes poroča: — "V prejšnji noči so naše čete napadle Muako pozicijo južnovzhodno od trma in ujele nekaj moš. V lo-kalnem spopadu severnovzhodim odVpresa smo vzeli strojno pufiko io ujeli par Nemcev. Sovražui napad severnovshodno od ttobecqua K je izjalovil. Topniško bpjeva uje ae nadaljuje v okoliših Alberta, Villers-Bretonneuxa in med fcitubertom in reko Clarenee. Drugih novic ni." Sinoči je vojni atan poročal: "Frincodke čete so danes izvršile npežno lokalno operacijo vzhod bo od jezera Dickebuuh. Izvzemfii topniških bojev ni nič novega nu ipi fronti". Berlin čez London, 31. maja. — VemŠki vojni stan je sinoči poro eal: "Naše Čete prodirajo južno ti Fere-en-Tardenoisa proti reki Karal" lunina ofenziva ustavljena na obeh krilih. Paril, 3L maja. — Gigantičnn med Soisonaom in Kemsom nadaljuje brez prestanka. Za-liki danes trdna drže fronto obeh krilih, medtem ko Nemei ijo dalje v središču. Koliko časa prodirali na ta način, jc nje par dnj. Francoski raci, ki so prišliv Pariz, izražajo ko zaupanje v Fochovo Rt rajo umikanje in v zmožnost cinikov, la lahko ustavijo uo-hto ofenzivo. Nemški fleron-ne drago plačuje vsako ped ilje, ki jo pogazi. Zavezniki so i brez dvoma izbrali poljfe orb rc i Marni, kjer bodo'čakali nemške it Na to zgodovinsko polje Se niso pozabili od leta 4, ko so doživeli svoj prvi ve-i poraz pri "marširanju" v Pa ^francoski avljatiki nudijo iz "*ao pomoč zavezniškim četam In črti ovirajo prodiranje so- nika. f Bitka Re vr&i povsem na odpr-P«lju. Zakopi so za enkrat iz-in nič več ni ograj z bode-iicami; valed tega je izguba vwi majhna stvar. Razume sc, i« danea situacija desetkrat »a kakor je bila v avguatu leta l ko ao se nemške horde prvič Proti Parizu. Takrat je bila ,k» nrmada edina, Id je moliti Pariz ali podleČi, dano 1 na tamašnji fronti mogočne '^c, angleške in araeriSke ix>d enim vodatvom in me-nemške atrategijs je zevezni-dobro znana. Nemci ao pričeli bitko * najmanj pol m jI joto0*, medtem ko IS n|K>vee'v. V čaau, doklc"r ao pri-** kritično mesto potrebne K so Nemei lehko vzeli o-h« hrll>e ln ae zagnali če« Aisn«. ,r*h drteh ofenzive eo , angleški avljatiki n [^Poškodovali 48 sovražnih Bombardiranje nem 1 ^»'"arističnlh poataj v boj pUn je nadaljevalo ve» medtem ko eo ee za r*«lealei vzdršall »rsčnih nelnška mesta na pro »k«-ga kardinala .Harf P1*, kl je potom pefiefa apeli-* nA*Mjo |„ Francijo, da "JfcM ne motijo g bomba-jj^lh proeealj na telov^kl Anglija In Francije eta ■ ^jprošnj. ntmjur* Met«. d*n r Pariz iz avojih topov v da- ijavi brez ozira na kakšne proce saje. Aineričani pred novo bitko Washington, 81. maja. - Zad nje poročilo generala Pershing« v do^odkih v ameriških okoliših fronte Be glasi: "Sekcija A: Naša artUerija iu pehota je danes zopet odbila vae napade sovražnika na naše nove postojanke okrog Cantignija. Na lorenaki fronti se pouavija topni-fiko bojevanje. Sovražnik strelja p trnke granate. Drugih novie nt. Z ameriško armado v Franciji, 31. maja. — Ameriški letalci ao o pazili veliko koncentriranje nem ških čet v bližini Cantignija, ki ho ga Američani okupirali v aredo. Soditi je torej, da bo sovražnik ponovil večji napad ua to pošto janko in Američani eo pripravlje-ni, pa naj pride, kar hoče. Kemiki zakopi vzhodno od Can-tignija so pod neprestanim og njem ameriških strojnih pušk Vsi dosedanji protinapadi na Can tigny so se izjalovili in prinesl Nemcem velike izgube. Pri vČtfraj šnjem protinapadu so se Nemei posluŽili Škvsdrona "tenkov" in eno uro so obstreljevali ameriške pozicije z najmočnejšimi eksplozi vami. Za kritjem ljutega ognja in oklopnkni vozovi se je privalile nemška pehota, ali naše topništvo je takoj vrglo jnočno protikritje ua napadalce, ki so ae morali u-makniti v največji konfuzijl. Ameriški topnima rji so včeraj razstrelili skladišče nemške muni-cije severno-od Commercija v l'i kardiji. Iz skladišča je buknil stolp plamena m razatrelbo je hilo slišati milje daleč. Avijatik Eddy Rickenbacker i/ Columbusa, O. je včeraj vrgel na tla peti nemški eroplan ln vrhflte-ga je rešil Življenje svojemu to varišu lajtnantu James Meiasncr-K kateremu je bil eovražnik odbil krilo na letalu. Drugi Nemce, videč Meiesnerjev poškodovan e-roplan, ee je zagnal proti njemu, ali v tiBtem hipu je priletel Rickenbacker in pognal Nemca na tla. PROiVETA Ameriške vesti. V CAMP .ORANT POJDE Ohicago, m. Ko so zadnji novinci od lft.OOt) mož dospeli v Ca.up Unint, je došla odredba od vojaških oblasti, da ae naj pripravi v juniju 18,000 novincev za odhod v Camp Grant. Tri tisoč zamorcev prične odlia-Jati iz Illinoisa in \Viaeonjdna (,«°H> Grant dne 20. junija. fiBLKZNIdKA NEZGODA. lAfcyette, La. - VM št. 101 Southern Pacific železnlee je sko-čU raz tir. Okoli štirideset oacb je ranjenih. * Nearečo je povzroči-lo pokvarjeno pgibališče. Pilporm tUdI o! a Washington, D. O. — Zbornični proračunski odsek je določil, da prične zaslišanje o novi davčn predlogi dne 6. junija. Odbor bo potreboval precej ča sa, da izdela novo davčno predlogo in radi tega nekateri sodijo, da kongres ne bo imel letos počit uic. Kon grešnik Sherley sc je o po-čituicah izrazil precej pesemistič no. Rekel je: "Počitnice z dnem 15. junija ao izključene. Dvomim, da naš odsek dokonča evoj program do 1. avgusta. Zbornica ima sedaj odobriti velik armadni pro račun, ki pojde potem prod senat. Zbornica ima nadalje spreleti predlogo, ki določa $8,000,000* ea utrdbe. . Vse te stvari zahtevajo čaa. Govorjenje o počitnicah v bližnjem čaau je zunaj dnevnega reda." Voditelji v kongresu soglašajo, da pred prvim avgustom ui Časa za počitek. Dnevni stenam izgub. (Washington, 31. majs. — Vojni department je danes objavil li-eto 60 imen. Izgube so porazdeljene : 15 mož ubitih v boju, šest jih je umrlo za ranami in Štirje vslei bolezni, enajst je smrtno ponesrečilo, 15 mož je težko in osem lahko ranjenih, enega pa pogrešajo. Včeraj objavljena lista vsebuje 35 imen. Izgube so porazdeljeno: Pet ubitih v boju, eden je umrl za rano in enajst vsled bolezni, štirje sp smrtno ponesrečili, devet mož je težko in dva sta Isbko rsnjena, tri pa pogrešajo. Skupne ameriške izgube na suhem in morju znašajo do deuc« 6,523 mož. Ohioago, 111. — Zvezni uradniki so prijel W. T. Hcalyja, ko je avtomobilom peljal osem" zabojev piva v Des Molncs, lowa. Obtožnica mu očita, da je hotel vtihotapiti v suh okraj opojno'pijačo, kajti država Iowa je suna. Ofenzive proti Italiji ni. Rim, 31. maja. — Avstro-nem-ški ofenzivi v Italiji, ki je imHs menda pričeti obenem s ponovljeno nemško ofenzivo v Franciji, til duha ne elnha. Energični napadi italijanskih čet ia vtellkl nemiri v Avstriji eo najrbž zraeSali račune avstro-nemšklm poveljnikom. laozenistvi. Olemencau komaj ušel ujetništvu I Pariz, 31. maja. — "Petlt Journal" piše, do j« nialo manjkalo, da niao Nemci v sredo ujeli fran coakega miniatrsU«.i predsednika Clemenceaua. Mudi) se je ns tedanji fronti in zapuatil je gotov „ je bilo na kfgj minut pred prihodom '.,Kki f«! v okolišu hribov prednj« etraže 40 alanoev. ,n ka sesa. Naavat bresplalae. Toflas pra-glad po|wlnums jasilea. Pri masi ae sdrevl vellVo Ila vilo Sloveaoav. Urada* ura ed 0. ajotraj do S svsler, ob aeda-Ijah aaaao od 10. de A popolšes. *• '"t ■ gvifp 'i mt. PBOSVNTI (Nadaljevanje.) Prišel je župnik ln pričal s mašo. Tudi on j« bil čemeren In bled In običajni Črni obronki okrog njegovih odi to bili topot Še bolj črni. Kadar *e j« obridl proti ljudem, je vaelej pogledal Marlčko s nekim čudnim bleekom v očeeu In ona je naglo po. veeila glavo. John je to opazil In naarbančil čelo. Zdaj je bil prepričan, da župnik fe maže vati ne more, kakor ee spodobi. ženske In dekleta v klopeh so pa med mašo streljale s očmi v nevesto bi sl šepetale potrebne opazke. "Preveč je bleda in to je slabo znamenje," omeni Barbičevka proti avoji sosedi In nalahno sakailja. "Ua, bleda in pusto eo drži." "Krilo ima preohlapno in okrog pni je preveč stisnjena." "PajšoUn jI ne stoji dobro." "Njeno vedenje se ml nikakor ne dopada." "Čemu tišči robček na uitihf" "In ženin je tak, kakor da so ga krave obli- zale." "Poznam ga dobro; ej, ta bo še pravi." ftepetanjo je šlo dalja in se mešalo s pokašlje- s vanjem, premikanjem nog, šumenjem svilnste obleke In mrmranjem župnika is latinske knjige. Po mali je bila poroka. John in Marlčka sta pokleknila k ograji pred oltarjem v družbi dveh tovarišev In tovarišic. Ženin je gledal v tla in se zagledal v Čipke na župnikov! dolgi arajel. Marlfika je težko sopels ln natančno je šutlU, da jI lesejo zadnje kapljica krvi navzdol po hrbtu kakor gosenice. Sreča, da je bU župnik tudi nervozen In je hitel s ceremonijo. Toliko, da so bile ceremonije končsne, ae je nevesti aa vrtelo v glavi, pred očmi ae jI je naredila tema ln zdrknila bl bila na tla, da je ni Muc naglo prijel čea paa. Naatala je zmešnjava. Župnik je oaupnll In pošepetal jo dečku, ki mu je atregel pri ceremoniji, da naj prineae vode. Zmočili ao ruto v mrzli vodi In jI brisali čelo In aeaca. Omedlevioa je trajala le nekaj trenotkov ln Marlčka ae je zopet zavedla. V cerkvi pa ni ušlo nikomur, kaj se je godilo pred oltarjem. Ženske, ki ao prodajala aljala v bližnjih klo-peh, ao iategnile vratove In ae apogledale, nakar je sledilo aa hip aadovol jno kimanjo "Slabo jI je prišlo, alaboI... AU nlaem rekla, da je alabo anamenje, kar U tako bleda f" "Da, člata reenlca, Zdaj nI nobenega dvoma več " "Taka ao aalnnake dekle I Kdaj je pa še bila lajema med njimi T" "In kdor poana Muea, ge pe ame čuditi." • "Pa venec In pajčolan al je nataknila na glavo — da jo nI arami" "Oh, ti moj Bog ... ti moj Bogi" Ta ta U ta . . ." Mlad fant, avat s veliko, belo rožo na auknjl, ae je namuznil ln pomenljivo namešiknil avoji družici, k! ga jo dregnila pod rebra. Nekaj minut posneje je bila cerkev prazna. Svatovekl pari ao aopet napolnili kočije. Na ulkd pred cerkvijo ja šumela avlla, la otroci, kl ao ae agraili v bližino, ao ao aaalčevall a duhom parfuma In avelih rož. Kočijo ao adrčale po široki ulic! in ae kmalu aatavlle pred dvonadstropno hišo. V prvem nad otfoplu je atanoval fotograf. Svat je ao aleall a vo-aov in ropotat! po atopnieah navzgor. Fotograf jih ja aeveda la čakal, toda preteklo je dobre pol ure, predno ja bila v redu aeena za kamero. John in Marlčka ata aedela v aredl najnižje vrete In aa njima ao aedell In potem stali drugi avatje a družicami. V družbi je bilo nekaj otračajev, kl niao dali miru In fotograf ja neprenehoma akakal zdaj na to adaj na drugo etran. In ko ae mu ie a velikim trudom poarečilo aestavitl mirno oceno, al je prva družica popravila laa, kl jI je viael po Čelu, ravno v hipu, ko jo atlanll balonček. Slika le bila po. kvar jena In* moral ja premenltl ploščo. Po akupnl •liki ao prlflll na vrsto poaamesnl pari. Ženln In ne-veata ata oeveda prva nastopila. Muc le hotel, da naatopita v treh raallčnih pozi! urah. Marlčka je bila le amlraj al aha In aelo jo je mučilo, ko ae ni smele ganiti pred kamera. Kljub temu se je pa naslajala a mlatijo, da je naposled tudi ona na poročni allkl V duhu al je predat a vljala, kako bo ajena fotografija romala It roke v roko v starem kraju In njene nekdanje tovarišiee bodo videle, da Ima lepo, belo obleko ln pajčolan na glavi. Ta radoetna mleel jI je pomagala, da so v tiatem hipu iaglnlle bolestne poteae a njenega obraza, Česar je bil fotograf najbolj veeel. čea dve url ao avatje sopet posedli v kočije, kl eo aavlle okrog vogala in se ustavile pred prvo dnvensko goetilno. 8*iun«ka »»be je naenkrat oživela. ženin je plačal pijano za v*o družbo in sa vaakogar. kl je bil slučajno v gostilni; navada je pa bila. da ni manjkalo tistih, ki so radi poseili pa prostem polirku Kden svatov p delil «motke la Mata ee le vraCe) aa stol s nsrmoniko aa kolenih In pari so ae ia vrteli. Pa obisku prve sledili mslone val domači aaloni v mestu in okoliri Ko*ye so roma la ad gostilne de gostiln* in svat ta svatom se je vrati! v plačevanja pijače in delitvi smotk j apodo-MU ee je, da je vaak ara t vrtrrl na Karo petnajst ali dvajset dolarjev ta pija/a je tekla kakor voda. Vsakdo, M je bil narsoč. je bil dohraiMrl r~t ip saael Js poseči po pim, vinu ali šcanj«. (tartilni-čarjl aa pa le prej po«krWli. da takrat ni manj. kaka fesa s v v aalan« T vaaki fmtibii nekoliko la aeveda so i» s r*d obr je pa b«W .^»kor mtnna do m hali avatje korajžni. ia rajanja ae kraja. Zlasti aa ja razkorajžll Muc in kmalu je tolkel a petami ob tU in se po stari navadi šalil in norčeval iz vsega in vsakogsr. Nasprotno je pa bilo Marički to romanje Iz gostilne v gostilno prava krileva pot. Bolela jo je glava in komaj je premikaU noge, ko ao jo vlekli na plfeišče. Vrbo te ga je morala neprestano paziti, da ji ua bi kdo polil lepe poročne obleke, a vzllc temu nI mogla preprečiti, da eo jo umaaaii plesalci, ki ao jo objemali z mokrimi ro • kam i in etreeali amotkin pepel po rokah in plečih. Bolelo ki jezilo jo je — aH pritožiti ae ni mogla nikomur. Najbolj jo je pa mučilo zaradi Johna, ki ae je obnašal, kakor da je še vedno fant, popivajoč po aalunih. Objemal je družice in druge navzoče ženake, jih dražil in klobaaal take beaede, da je Marički kmalu izginila vaa bledica z obraza. Bil je Marlčkhi poročni dan . . . Bilo je že davno čez poldne, ko ao ae avatje a težavo ekobacall v kočije pri zadnjem aalunu in ao vračali v Narodno gostilno, kjer jih je čakal obed. Pojedina ae je vršiU v zadnji, plesni sobi, kjer ae je dolga miza kar šibila pod naloženimi jedili in steklenicami. Večina svatov je posedla okrog mize, par za param, toda nekaj družic je bilo brez tovarišev; oatali ao pri bari v aalunu. Ženin je bil še vedno glaaan, in ker je hotel biti zeto poatrežljiv pri mizi, je prevrnil skledo krompirjeve aalate. Marička je zamižala aramu. Zajela je parkrat juhe, a dalje jI ni šlo nič več v alaat. Po obedu ao pili na Bregarjev račun in ple -aali v aalunu, toda Marička ni mogle več obetati. K sreči je eden goatov predlagal, da bl ae šli vozit za kratek čas in predlog je bil z veČino sprejet. Kočije so krožile po okolici med fsrmami, Čez šume do jezera in nazaj. Proti večeru so le bilo zjas uilo nebo in prigrelo je solnco. Drevje In grmovje je poganjalo prve popke, in po tratah in golih njivah je plaho ailila na dan mlada trava. Bila je slika pozne spomlsdi, kl prihaja v tiatem kraju vaelej v dvomih, nevedoča, da 11 je dobrodošla ali ne v očigled mrzlim, aevernlm vetrovom. Prijazno aolnce in svež zrak je blagodejno vplival na težko Maričkino glavo in želela je, da ae ne bi vrnili več v goatilno. John jc pa začel dremati med potjo ln kmalu je na vozu zaapal, kakor da bi ga kdo ubil. In ni bil aam. Mnogo drugih svatov, ki ao bili že pošteno pijani, je zaamrčalo. Kočije ao aa uatavlle v bližini neke farme, in družice in kar je bilo bolj treznih moških, so šil na trato ob »enti in stikali za prvimi cvetkami v nizkem grmičevju. Marička je pa alonela v vozu poleg apečega soproga ln mlallla na negotovo bo* dočnoat. Mrak ae je le delal, ko ae je avatovaka druŽbn vračala prati domu. Zvečer ae šele ima vršiti* pravi plr in svat je ao ravnali modro, ko ao dali'svojim želodcem nekaj ur počitka. V Narodni gostilni jih je naravno čakala dbll-na ln bogata večerja in po večerji je bil pldCpi-jača ln aopet pijača In plea, kl je traial pozno v noč, dokler je mogel kdo stati na nogah. Igra, ki ae je začela zjutraj, ae je zvečer ponovila v dvojni mori.1,• „ . < '.$ j•. - ■ 'tu • t Moški ao se ponovno opijanili ln fenin jc bil goatobeseden, kakor še nikoli ne. Sedet je tfoleg Maričke, dvigal čašo ln neprenehoma napivai vsemu omiaju. Še celo goatiinlčar Mike ae je delal vinjenega, dasiravno je vaelej veljal aa tresnega človeka, kl prej utone v pijači, kakor da bi bil pijan. Pivo In vino je teklo po mlai, močilo kolače, potico, pečenke in mnogobrojna druga jedila, in teklo curkoma a mize na tla. Naokrog ao ae pa drenjali pleaoči pari, aaletavali ae drug v druzega, drezali se a komolci in kolki, sopihall, vriskali, tolkli ob tla in se krohotali. Bil je Marlčkin poročni dan . . . Sedela je za miso pri odprtem oknu, utrujena od plena !n vsega. Druge čase je vst rajala na plesišču, v dimu in alkohollčni sopari do polnoči ali le dlje, kadar so plesali ob sobotah in noeebno ob pedah, pa ni bila trudna. Danes, na svoj poročni dan, pa komsj čaka, da pride ura počitka. Zajedala se je v divji vrtinec pred seboj in ae čudila, kako je mogla včaalh tudi ona biti del takega vrtinca. V sobi je postalo aoparno in lahka obleka pleaalcev ln pleealk ae je oprijemaU razgretih u-dov. Vroča sapa in hrapečih pra ae ie mešala s dimom amotk ln cigaret, odhajaU nazaj v pluča in aopet prihajala a podvojenim atrupom. Matička ae jo nagnila k oknu in ugibala, kako jo mogla avoječaano prebiti v taki aopari, na da bl ao biU zmeniU sa to . . . Pogledala ja v vrtinec In videla Johna, avoje ga soproga, kl ae jo premikal v kolo -barju, objemajoč družico; mokri laajo ao mu bIH prilepljen! na čelo ln viaok ovratnik ga ni teč aba-da! v podhradek, ker je bU moker in mehak kot cunja. Njegov poročni šopek je bU otrošen tn zmečkan kakor po kolen cvet, ki odleti lapod koao na steao, kjer ga potem pohodijo. Tudi njen šopek In role v laeeh eo bile lo zvenele. Svatje ao kričali, tadirali ne. naplvall * dra vire in četvorica je začela taliti neko peoem ... Bil je njen poročni dan. Marička je strmeU ln v glavo jI ja prilla čudna mleel t čemu toliko dirindaja In Iretjaf Fant tn dekle ae vzameta In začneta akupno življenje kot mol In lena — a čemu ja zate treba to. lik« hrupa, nijančevanja, divjanja In taljenja t... A'.l ae ne bl to lahko Uvriito mirno, dostojno ia t resno t... Zares čudna, nenavadna mlad. la zakaj ja treba i raven cele vojake Ijodlf Al! je glav. na amieel poroke to, da se ljudje nažro ln nabijava jo t Zakonski stan je zadeva dveh oseb, nihče ee pa ne vpraša, kaka bo a njima. AH boaU srečna t --O Bog. kaj pa je srečat... NI H vzajemna zadovoljnem - ljnbeseaf Ljubezen. ligbezeot... O. kako epajajoča. oživljajoča b» kram ai, trnu. Kraljica Dagmare Spisal (Nadaljevanje.) "In moj možf" To vprašanje ae je izvilo Iz Ji-truščinega grla z glasom, v katerem se je najbolj zrcalila razrušena notranjost mUde, od strašnega viharja premetovane duše. "||oj mož — ti groeni človek, ki ai že uničičl polovico moje sreče!" "Tvoj mož. . pade . . tvoj mož I. mora pasti. . .Zdaj stori, kar hočeš 1" "Moj mož. . pade. .moj mož— mora — pasti. . .In kaj bodei i-mel od tega t -r Kaj bode imelo od tega bodrsko ljudstvo f" "S tvojim možem pade na teh tleh tudi križ. . .In pade vaak, kdor ga bode hotel vzdržati. Stara bodrjka moč ae dvigne še enkrat. . ." "Vi hočete vnovič Lončino. A* "Da — vnovič — še bolj krvavo — ... In ti nam moraš pomagati!" Vlhevec je položil na Jitrušči ne rame obe avoji roki. ^^ "In če vas izdam — če odkri jem vaše namere. . .?" juj| 'ivfaujsaz of as aoAatftA najst rupenejše Je mogel, in mladi ženi ae je zdelo, da ji atiakp rame s kleščami. "•Če hoče«, moreft. . .Ne boj ae, ne skrivim ti niti laau na glavi. V trenutku, ko se odfe>ro tvoja u sta, da bl isdala naše namere . v tem trenutku se zgrudil na zemljo, na tvojih ustnicah ze poksže bela pena, in tvoja duša se Spremeni v kukavico, ki med vsemi pevci vžije najmanj veselja. čaaa, ko je ovila avojo glavo z lipovim vencem in je prieegU v Arkoui a svojimi družieami uoo-dcpoluo prisego. . • Naj je šla, kamorkoU je hotela, naj je kamorkoli stopila njena noga, pov-aodi — povsodi je slišala strašno grožnjo. . . (Dalja prihodnji!). Jugoslovanska sila. (Konec.) Zastopnik koroških Slovencev vikar Smodej, urednik Mira, je bil živahno pozdravljen, ko je proeil za besedo. , "Prišel aem, tako je rekel, iz dežele, ki ni dovolj srečna, da bi mogla tako manifestirati za skupno stvar, kakor deUte vi tukaj Ljubljani. Pri nas so fantje, ki ob upujejo. Zaradi tega pa ne bom nehal pripovedovati koroškemu narodu, kako veliko in močno je navdušenje in zaupanje v Ljubljani. To naa bo ojačilo v našem odporu. Kljub vaemu pa je jugo -slovanska ideja še vedno tako mo- P?k°j« "Ko amo aačele pobirati po< ao za deklaracijo, ae jc naše b stvo briljantno in proti vsemu šemu pričakovanju odzvalo Po< si ao prihajali is najbolj odda nih krajev naše domovine iu piši kmetakih žena ao stali j>0 onih mestnih gosps. Prestati | morale preganjanje, toda kij vsem oviram vsm prinašam kot 200,000 podpisov. To p. n*\ menja konec uašega delovanj! borbi za avobodo naše domovi Iinajoč iste pravice kot možje a stopile v vrsto onih, ki ao raz prapor svobode pred celini na dom. Vemo, da eeni Jug. klub lovanje jugoslovanskega ženst ln zaradi tega vam izročsmo g nim zaupanjem teh 200,000 p« sov in prisegamo, da bomo kIov ake žene vedno podpirale može brez strahu, neumorno in nese no nadaljujejo z borbo za ua in za njega avobodno in neodvi državo." (Frenetlčen aplavz Za njo je naatopila gospodi Pojdi torej, pojdi takoj in povej! "I®"* . nekd*?je*a »^obodnega •v< Marička je gledata r vrtince, r katere« aa ie vnel njen John. Is njenih oči ja afeovalo velika vprašanje In vrtine* ni dal odgovora. Morda je hHa um m im, toda mm omatra> da }e koa plallla sa «n>ai krfvka (Nadaljevanja.) kaj hočemo. . .Naših raamer ne prepreči nikdo več. . . Svanto-vitov prapor bode razvit kar naj-preje. . ." JJSvantovitov prapor f — Ta nad Niklotovlm pepelom f" >. "Tal" ""Vi ate ae drznilit" "Da mi smo razmetali njegov pep$l na vse strani sveta. . zaradi njegovih domov. . ." Vlhevec je govoril a votlim glaiiom kakor iz groba. . . Njegove otfl ao bile le vedno vprte na bleda Jitruščina lica. "In njegova dufta je v dvorcu trojega, očeta. . ." "V moji zibelki. . "Da, v tvoji zibelki. .Vae veš, atorl, kakor hočeš." "Soprog moj — dragi moj ao-prog — ali aamo elutiš, kako aent nesrečne. . ." "Bodfcš še — tudi s njim — ne-srečnejCa. . Dvojna neareAa ti je na izbira; ena traja kratko, ln druga ne bode Imela konca nikdar — nikdar. . .Izvoli ai, katero hočeš. . . tn če nam hočeš podati pomočno roko, pridi ob novem mesecu na aveto, toda oskrunjeno meato nekdanje Arkone. V z ns men je, da pojdeš s nami, si o-st rišeš svoje, bo gs te lase in jih spraviš pod ta dva kamenja 1 Med tem naj ti bodo mllostljivi mogočni bogovi . . ." Vlhenec je malo a počasnim ko-rskom odšel. Ji t ruška je sama ostala na razvalinah. To so bile razvaline, na katerih se je nekoč oče Dobragost aefcl a Niklotom. Vetrovi ao pihal! v raavaline vaak trenotok ostrejše in oatrej-le. Toda Jit ruška ni čutila ničcear . . .Samo njeni laaje so vihrali po sraka a nenavadnim šumom — ti laaje, katere ei e imjeU edatriši. . . V mUdi glavi ao jI vihrale misli neprimerno burne jše od vetrov, zaletavajočih ae v raavaline bolj in bolj nenaasiljeno. j Ali naj Povo svojemu korake, katere dela na skrivnem — bres ajtgove vednosti f — Bode ga — mora ga varovati, mora ga svariti, ne aMffla bl »n niti pred oči, raje bode na vekov veke kakaviea. . .Toda odet rile si laae, paMH jih pod k ame« bi odide v Arkooo . Ali bode pa dovolj močna, da ee jim bo tam a-stavIjaUf — AU bo imela toliko odlafneeti, da aa U premagala? AH ne bo boljše, če vse pove avo-soprog«, kakorhkro pride f. . . pred njim aa kolena, •krivna pata. . Jki imela dnsgaga namena, ka 4* U dobila mir, ki je ▼ ajemi notranjosti od Čna na Koroškem, da ne more biti zadušena po orožnikih, niti po vladi, niti po katerikoli drugi oblasti, ki jc proti nam. Mi na Koroškem živimo aedaj, kakor da jc Veliki petek, toda naše vstajenje bo si-jajnejše kakor kjerkoli drugje. Gibanje za jugoalovansko zedinjenje je zavzelo obširne praporcije v celem našem narodu kljub vsem rekvizicijam in rekrutiranju, kljub vaem krajevnim oblastim in nešte-vilnlm ovaduhom. Na Gospoavet-akem polja jo podpisalo izjavo Jugoalavijo več Slovencev, kakor jih jo tam vseh skupaj po uradni statiatildl Goapoavetako polje je torej naše 1 (Dolgotrajno burno o-dobravanje.) Ako bomo doaegli svojo neodvisnost in svojo državo, bomo zopet odkrili atarodavni apo- bu življenja narodnega, katerega soj tako 8ramotno zakrili z namenom, da bi naš narod pozabil, da je imel nekoč avobodo in avojo laatno vlado. Ta simbol našega zedinjenja in naše neodvisnosti ne bo samoten mrtev kamen, apomenik iz pretek loati. Želim, da bi se prlhodni* liko narodno zborovanje vršilo na svobodnem Ooapoavetakem polju. (Buren aplavz.) Ponavljam zopet: Ml želimo biti avobodni in neod • viani. Žrtvovali ,bomo avoje živ 1 jenje sa avobodo. (Živahno odo bravanjo. Zbor je zapel: Od VraU do Triglava.) Dr. Tavčar je nato proglasil zborovanje sa končano in po celi dvorani ao odmevali klici: ŽiveU Jugoslavija 1 Svečana izročitev racije V nedeljo ae je izvršila čerem o-' nijn izročitve ženake dekUracije predsedniku Jug. kluba. Doepelo je veliko število gostov, zlasti žen iz vseh delov Koroške, Štajerake Kranjske, Goriške, Trsta in Utre ____Srbske, hrvatske in slovenske zaatave so plapolale s galerij, dekleta pa so nooila narodno nošo svoje dežele. Sedem debelih zvezkov, voebujoč 160,885 podpisov, je ležalo na mizi v ospredju. Poleg tega je bilo še veliko število pol s podpisi, katerih bo sa nov zveaek na Dunaju pa je prejel Jugoslo vanskl klub na tieoče podpisov, tako da' presega skupno število žensk, ki ao podpisale deklaracijo 200.000. Zastopniki vaeh narodnih in občinskih organizacij v I .juhi jan i in ia vaeh delov Jugoslovsnskih pa krajin ao se udeležili te svečsne prilike. Soproga dr. Tavčarja je pozdra vita predaednika Jug- kluba a ganljivim govorom, kl je izzval buren apUvs. Med drugim je rekla: "V imenu našega troimenega naroda Vam prinašam f. p redxed nik Jug. kluba priarčne posdrave celega našega naroda in še posdrave eUvenakega lenstva. Dobro saamo ceniti vsi prihod x našo sredo, la sata vaa lelimo pri aršne pozdravili Vojno trpljenje jo prebudilo jugoalovansko šen< Zavedle ao oo avoje dolžnosti, vl do« In okalajoč kat saatere, in hčere trpljenje, katero prenašati naš tlačeni narod. Blo- ška lena je okusila zatira nje« narod. Tako jo M ki dr. Kreka, ki je imela sledei "Z združenim močmi želimo alovenske žene in dekleta kora naprej v borbo za boljšo bod nost našega naroda in za zedh nje celokupnega plemena, atanovake razlike, žen v m kakor tudi paatarice v najbolj daljenih hribih, ao se vse izjavi prilog Jugoalavlje. Me ne izg ljamo Čaaa z vprašanji, ali b< doaegli avoj cilj in ali bomo kronano naše delo z uspehom želimo sodelovati z vsemi svo, močmi, da dosežemo to, kar ia mo doseči. Z živo vero in trd zaupanjem v moč in pravico j slovanske ideje, verujoč v bodočnost našega naroda, vstrajale v boju za našo stvar. Pomagaj nam vsemoft Bog v našem težkem delu!"f harno odobravanje.) Nad vae glnjen nad tem izri pravega ženskega čustva se je Korošec z iskrenimi besedam hvalil sloVenskim ženam in de tom za vae, kar ao storile med rodom za pospešitev jugoslov skega zedinjenja in osvobojen »Izrazil ae je: "V veliko rs mi je, zahvaliti ae slovenskim nam za njih prizadevanje v gig akem boju, podkrepljujoč t silami željo našega naroda, do avojo neodvianost in zedbj« Mi etremimo po uniji na pod pravice našega naroda, da svo no razpolaga a avojo bodočnoi Mi hrepenimo po blagostanju lokupnega jugoslovanskega da. (16 vrat zaplenjenih.) Le, kadar bo osnovana jop vanaka država, bo mogoč mii narod. .Pravim, da se to, ksr mi vamo, mora uresničiti, (tin pritrjevanje: Mora se!) Niti trenutek ne dvomim, da se naši cilji uresničili. Ako je i rod edin, katera sila ga mora 6Mf (Nobena! Buren aplaff občinstvu.) Mi imamo svojo ui v svojih rokah, in n« bomo a maknili, četudi se zdijo teži nepremagljive. V veliko zada nje ml je videti, da imamo v nad vee težkih časih vse nsše atvo a nami. Zaradi tega se zahvaljujem, drage sestre, ne mo v imenu Jug. klubs, temv imenu celokupnega jugo«lo skega naroda. Živela Jugonla Živelo jugoalovansko Isastvo« Vae navzoče občlmtvo je |*>« ljalo te beaede In intoniral« alovanake himne: Lepa naia movina in Hej Slovani! Po rasnih drugih govorih, II tudi bitega goapiee Jeliee B» Hrvatice U Opatije, in «<* čermla, Čehlnje. kl je hlla aelo vdnleno pozdravljene, so rnli niči dvignili dr. Korošca ns n na ter ga v triumfn nosfil po rani. Klicev: "žlvsl dr. Ker ni bile ne konca no kraja Ko eo sborovslei zspu*tili t so oo jim pridružili mnogi, k čakali aanaj, bi val ee ae P« pced palačo knesolkofs J* da mn pri rede ljubljanskih ulicah oa se rtm\ ■SlUljjTln pred Pr^^l spomenikom. Ljubljena le * f|*aH priča sijajne jše ia " tejle manlfetarije v ake volja po zedmj<< prilogU