GOJENJE SADNEGA DREVJA IN OBNOVA SADOVNJAKOV
V dvorani zadružnega doma Zad-vor so imeli 18. januarja ustanovni zbor Sadjarsko-vrtnarskega društva.
Ustanovili so ga z namenom, da bi spodbudili vrtnarsko dejavnost na vzhodnem območju Ljubljane in s po-močjo izobraževalnih akcij dosegli kar  največji   napredek   na  tem  po-
9 Izvolili so 11 članski upravni odbor društva, ki ga sestavljajo člani iz vseh območij občine. Predsednik društva je Avgust Matos, podpredsednik pa Srečko Hribar.
dročju. Sicer pa ima vzhodni del Ljubljane že dolgoletno tradicijo pri oskrbi Ljubljane zjagodami, češnjami in sezonsko zelenjavo (še posebej znana sta ljubljanska ledenka in ka-šeljsko zelje, ki izvira iz teh krajev). Društvo bo povezovalo kmete in vrtičkarje.Jci si želijo izpopolniti svoje izkušnje iiTznanje s pomočjo strokov-nih predavanj, poskusov, ekskurzij in praktičnih prikazov.
Organiziranje lastnega društva jim bo omogočilo tudi delo v manjših sku-pinah z najboljšimi strokovnjaki, sku-pinsko uveljavljanje družbenih sred-stev, preskrbo s sadikami, semeni in drugim reprodukcijskim materialom pod ugodnejšimi pogoji, nikakor pa ob vsem tem ne bi smeli zanemariti še zamisli o organizirani prodaji.
Na občnem zboru, ki je sledil pre-davanju uglednega sadjarja, dipl. inž. Marka Babnika, so se dogovorili tudi za program v letu 1993. Le-tega so sprejeli na podlagi predlogov kmetij-sko svetovalne službe, ki je ustanovi-tev društva tudi najbolj spodbujala.
Kmetijski svetovaki bodo s Sadjar-sko-vrtnarskim društvom tudi v pri-hodnje najtesnejše sodelovali in mu pomagali pri organizaciji in vsebin-skih vprašanjih.
Kajti, kot meni splošna kmetijska svetovalka Mateja Strgulec, ki nam je posredovala omenjene podatke, delo z organizirano skupino oziroma dru-štvom obrodi veliko več žlahtnih sa-dov, kot če skupina ni organizirana. MILAN SKLEDAR