SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
C 8268
PRAVILNIK
ZA
HRANILNO IN ČEKOVNO
SLUŽBO
PRI POŠTAH
(PREVOD SLUŽBENE IZDAJE POŠTNE HRANILNICE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE)
IZDAL DR^ JANKO TAVZES SVETNIK DRAVSKE DIREKCIJE POŠTE IN TELEGRAFA
PRAVILNIK
ZA
HRANILNO IN ČEKOVNO
SLUŽBO
PRI POŠTAH
(PREVOD SLUŽBENE IZDAJE POŠTNE HRANILNICE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE)
IZDAL DR- JANKO TAVZES SVETNIK DRAVSKE DIREKCIJE POŠTE IN TELEGRAFA
c gibi
\	g)
LX&/

TISKARNA „SLOVENIJA“ V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK A. KOLMAN)
KAZALO
L Poglavje.
Splošna	določila.	Stran
Člen	i.	Pristojnost pošt in	Poštne	hranilnice.......................7
»	2. Dolžnosti in odgovornost pošt..............................7
»	3.	Službene objave.............................................8
»	4.	Prostost poštnine	in pristojbin ............................8
»	5. Naročanje obrazcev za hranilno in čekovno službo in ravnanje z njimi .............................................9
Hranilna služba.
II.	Poglavje. Izdajanje hranilnih knjižic.
Člen C.	Vlagatelj in vplačnik.............................................11
v 7.	Dve ali več hranilnih knjižic.....................................11
>■ S.	Kako se izdajajo knjižice.........................................iz
III.	P o g 1 a v j e. Hranilni vlogi.
Čkn	9.	Splošni predpisi.............................................14
»	10.	Sprejemanje vlogov..........................................14
■	II.	Pripisovanje obresti........................................15
-	12.	Ostali pripisi..............................................16
»	13.	Vplačilna potrdila .........................................17
>.	14.	Vlogi pri pomožnih poštah ..................................17
IV.	Poglavje.
Hranilne odpovedi.
t len	15.	Splošni predpisi..........................................18
»	16.	Kdo lahko dvigne vlog....................................18
»	17.	Odpovedi kratkim potem...................................19
»	18.	Kako se odpoveduje.......................................20
19.	Hranilne nakaznice.......................................22
V.	Poglavje.
Razna določila za hranilno službo.	0
btran
Člen	20.	Pravilnost vpisov v knjižici..............................25
»	21.	Prenos imovine v knjižici.................................25
»	22.	Zamena hranilne knjižice..................................26
»	23.	Prenos hranilne knjižice od vplačnika na vlagatelja ...	26
»	24.	Sprememba imena...........................................27
»	25.	Če postane nepismeni vlagatelj pismen. Nov podpis .	.	28
»	26.	Če se hranilna knjižica odstopi..........................28
»	27.	Izguba hranilne knjižice..................................29
»	28.	Spisek neveljavnih hranilnih knjižic.....................30
»	29.	Manipulativni stroški.....................................31
»	30.	Če umre vlagatelj ali vplačnik............................31
»	31.	Izseljeniški vlogi........................................32
Čekovna služba.
VI.	Poglavje.
Pristop k čekovnemu prometu.
Člen	32.	Pristopnica ..............................................34
VII.	Poglavje.
Čekovna vplačila.
Člen	33.	Splošni predpisi..........................................37
»	34.	Izpolnjevanje navadne položnice..........................37
»	35.	Izpolnjevanje splošne položnice..........................38
»	36.	Sprejemanje položnic in denarja..........................39
»	37.	Mednarodna nakazniška služba preko Poštne hranilnice 40
»	38.	Vplačila v korist čekovnih računov monopolne uprave . 41
»	39.	Vplačila pri pomožnih poštah.............................41
VIII.	Poglavje.
Izplačevanje čekovnih nakaznic.
Člen	40.	Splošni predpisi..........................................42
»	41.	Izpolnjevanje čekovnih nakaznic..........................42
»	42.	Pravilnost in rok čekovne nakaznice......................43
»	43.	Suhi žig Poštne hranilnice...............................43
»	44.	Prevzemanje čekovnih nakaznic............................43
Stran
Člen	45.	Nepravilnosti pri došlih čekovnih nakaznicah...........44
»	46.	Žigosanje čekovnih nakaznic...........................45
»	47.	Izplačevanje čekovnih nakaznic na domu................45
»	48.	Izplačevanje čekovnih nakaznic na pošti...............46
»	49.	Potrjevanje prejema...................................47
»	50.	Povratnica (izplačilno obvestilo).....................47
»	51.	Pogojna izplačila.....................................48
»	52.	Nedostavljive čekovne nakaznice.......................48
»	53.	Izguba in poškodba nakaznice..........................49
»	54.	Sprememba naslova in preklic čekovne nakaznice	...	49
»	55.	Naročanje zalogov za izplačilo čekovnih nakaznic	...	49
IX.	Poglavje.
Razna določila za čekovno službo.
Člen	56.	Prenos poštnih nakaznic na čekovne račune..............50
»	57.	Izplačevanje poštnih nakaznic, ki so naslovljene	na	Poštno
hranilnico ................................................50
»	58.	Ravnanje z žigi in njih uporaba.......................50
X.	Poglavje.
Računska določila.
Člen	59.	Zaračunavanje vplačilnih in izplačilnih listin........51
»	60.	Dnevnik vplačil in dnevnik izplačil...................51
»	61.	Kako se vodita dnevnik vplačil in dnevnik izplačil	...	52
»	62.	Prijavljanje vplačil in odprava listin................52
»	63.	Prijavljanje izplačil.................................54
»	64.	Sklepanje dnevnikov...................................54
»	65.	Popravljanje napak....................................55
»	66.	Sklepna določila......................................56












.


















■








I.	POGLAVJE.
Splošna določila.
čl. 1.
Pristojnost pošt in Poštne hranilnice.
I.	Vse pošte v Kraljevini Jugoslaviji vrše poštno-hranilno in čekovno službo po določilih tega pravilnika.
II.	V izvrševanju poštno-hranilne in čekovne službe so pošte podrejene neposredno Poštni hranilnici v Beogradu in njenim podružnicam v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevem in Skoplju. Poštna hranilnica in njene podružnice poslujejo s poštami neposredno, izdajajo jim obrazce, navodila in odloke.
III.	Pristojni zavodi Poštne hranilnice za pošte so:
Centrala v Beogradu za pošte na področju beogradske in dunavske direkcije pošte in telegrafa;
Podružnica v Zagrebu za pošte v področju savske, primorske in vrbaske direkcije pošte in telegrafa;
Podružnica v Ljubljani za pošte v področju dravske direkcije pošte in telegrafa;
Podružnica v Sarajevem za pošte v področju drinske in zetske direkcije pošte in telegrafa;
Podružnica v Skoplju za pošte v področju vardarske in moravske direkcije pošte in telegrafa.
Čl. 2.
Dolžnosti in odgovornost pošt.
V poštno-hranilni in čekovni službi so pošte dolžne:
L sprejemati vplačila in vršiti izplačila za račun Poštne hranilnice in njenih podružnic;
II.	dajati strankam pojasnila in obrazce, ki se izdajajo brezplačno, in prodajati obrazce, ki so določeni za prodajo;
III.	vršiti hranilno propagando in gledati, da se otvarjajo novi čekovni računi;
IV.	postopati po navodilih Poštne hranilnice in njenih podružnic in izvršeivati njih odloke.
V.	Poštni uslužbenci so odgovorni disciplinski in materijalno za vsako nepravilno postopanje ob izvrševanju poštno-hranilne in čekovne službe.
Čl. 3.
Službene objave.
Za pošte so obvezni vsi razpisi, objave in sporočila, ki jih prejemajo neposredno od Poštne hranilnice in njenih podružnic, ali pa posredno preko direkcij pošte in telegrafa, ali pa so objavljena v »Poštno-telegrafskem vesniku prometnega ministrstva«.
Čl. 4.
Prostost poštnine in pristojbin.
I.	Poštna hranilnica in njene podružnice so kot poštni zavodi oproščene vseh poštnih pristojbin.
II.	V mednarodnem prometu so prosta poštnine pisma in dopisnice, ki jih pošiljajo Poštna hranilnica in njene podružnice poštnim zavodom, kakor tudi izpiski iz čekovnih računov, naslovljeni na privatne osebe, ako je na ovitku označba »Service des postes« in če se pošilja izpisek v državo, ki je pristopila k Pogodbi o poštnih virmanih*.
III.	Poštnine prosta so navadna pisma, ki jih pošiljajo privatne osebe v poslu hranilnega in čekovnega prometa Poštni hranilnici in njenim podružnicam, ako se odpravljajo v službenem ovitku ali če navede poši-
* K Pogodbi o poštnih virmanih iz 1. 1929 so pristopile države: Albanija, Alžir, Avstrija, Belgija, Bolivija, Vatikan, Vene-cuela, Grška, Danska, Danzig, Dominikanska republika, Estonija, Etiopija, Italija s kolonijami, Japan s kolonijami, Jugoslavija, Koreja, Kuba, Letonija, Litvanija, Luksemburg, Madžarska, Maroko, Nemčija, Paragvaj, Poljska, Portugalska s kolonijami, San Marino, Sarska oblast, Tunis, Francija, Hedžas, Holandija, Honduras, Češkoslovaška, Švica, Švedska, Španija s kolonijami.
Ijatelj na ovitku številko hranilne knjižice ali čekovnega računa ali pa kadar napiše označbo »Pristopnica k čekovnemu prometu«. Od ostalih poštnih pristojbin privatne osebe niso oproščene.
IV.	Pošte lahko odpravljajo kot priporočene pošiljke Poštni hranilnici in njenim podružnicam:
1.	hranilne knjižice;
2.	obrazce za prijavo podpisa in stalnega pooblastila;
3.	dnevne prijave;
4.	dnevnike vplačil in izplačil;
5.	važne listine.
V.	Kot vrednostno pismo je dovoljeno pošiljati obveznice in kupone državnih posojil v prometu med Poštno hranilnico, njenimi podružnicami in poštami.
Na privatne osebe naslovljena vrednostna pisma so podvržena pristojbini.
Vi. Pristojbine proste so službene brzojavke Poštne hranilnice, njenih podružnic in pošt v medsebojnem prometu, razen brzojavk po členu 18, točka VIII in členu 45, točka III tega pravilnika.
VII.	Finančnih pristojbin so oproščena vsa pisma, prošnje, sporočila in prijave, ki jih pošiljajo privatne osebe v poslu hranilnega in čekovnega prometa Poštni hranilnici, njenim podružnicam ali poštam.
Pristojbin prosti so tudi prenosi (odstopi) hranilnih knjižic,
VIII.	Finančnih pristojbin so oproščena pooblastila in prejemna potrdila, ki jih dajejo stranke poštam.
Čl. 5.
Naročanje obrazcev za hranilno in čekovno službo in ravnanje z njimi.
I.	Vsaka pošta je dolžna, da ima v zalogi potrebno količino obrazcev, ki jih navaja ta pravilnik.
II.	2 obrazci naj bo založena največ za tri mesece.
III.	Zaloga mora biti v redu zložena in se mora z njo lepo ravnati, posamezni obrazci pa se morajo uporabljati redno po tekoči številki.
Pošta mora hraniti pod ključem te-le obrazce:
številka 6 š dnevnik izplačil;
številka 16 š hranilne knjižice;
številka 116 š dnevnik vplačil;
številka 117 š prijava vplačil;
številka 119 š prijava izplačil.
IV.	Obrazci Poštne hranilnice se ne smejo uporabljati v druge svrhe, razen tistih, za katere so namenjeni.
V.	Pošta pošlje izkaz o potrebi na obrazcu številka 8 š (»Trebovanje«) ekonomatu pristojnega zavoda Poštne hranilnice, in to redno v drugi polovici meseca za vse obrazce hkrati.
Posamezno naročanje obrazcev, razen hranilnih knjižic in dnevnikov vplačil in izplačil, ni dovoljeno.
VI.	Obrazci za prodajo:
številka 127 š splošna čekovna položnica; številka 132 š položnica za mednarodno poštno nakaznico,
se morajo naročati kakor poštne vrednotnice od zaloge vrednotnic pristojne direkcije pošte in telegrafa in prodajati po določeni ceni.
HRANILNA SLUŽBA.
II.	POGLAVJE.
Izdajanje hranilnih knjižic.
Čl. 6.
Vlagatelj in vplačnik.
L Kdor bi rad začel vlagati denar pri Poštni hranilnici, mora vplačati prvi vlog, ki ne more biti manjši od 10 dinarjev, pa dobi hranilno knjižico.
II.	Oseba, na katero se glasi hranilna knjižica, se imenuje »vlagatelj«.
III.	Ako bi zahteval vplačnik prvega vloga, da bi naj se glasila hranilna knjižica na ime druge osebe kot vlagatelja, tedaj se zapiše tudi tisti, ki plača prvi vlog, in to kot »vplačnik«. V takem primeru je upravičen razpolagati z vlogom samo vplačnik, dokler se ne izvrši prenos na vlagatelja po členu 23 tega pravilnika.
IV.	Tudi pravne osebe: trgovske tvrdke, društva, odbori, klubi, ustanove (zadužbine), zavodi, državne in samoupravne oblasti itd. lahko vlagajo denar pri Poštni hranilnici na svoje ime.
V.	Mladoletni otroci lahko samostojno vlagajo in dvigajo vloge, dokler se temu ne protivijo njihovi zakoniti zastopniki. Tak ugovor se mora predložiti Poštni hranilnici v Beograd.
Čl. 7.
Dve ali več hranilnih knjižic.
L Vsakdo ima lahko samo po eno hranilno knjižico Poštne hranilnice na svoje ime.
II.	Kdor vzame dve ali več knjižic, izgubi obresti od druge in vseh naslednjih knjižic. Zato mora pošta ob
vplačilu prvega vloga stranko vprašati, ali že nima hranilne knjižice, in jo opozoriti na posledice.
Čl. 8.
Kako se izdajajo knjižice.
I.	Pošta izda hranilno knjižico vlagatelju (vplačniku) takoj, ko vplača prvi vlog. V ta namen vzame pošta iz svoje zaloge prvo hranilno knjižico (obrazec številka 16 š) po vrsti in zapisuje porabo na obrazcu številka 35 š.
II.	Pošta da vlagatelju (vplačniku) reverz, da ga izpolni. Ako ni stranka dovolj pismena, izpolni reverz poštni uradnik, vlagatelj (vplačnik) pa se mora lastnoročno podpisati na določenem mestu. Ako je vlagatelj pravna oseba, s.e podpiše njegov zastopnik s svojim krstnim in rodbinskim imenom in navede svojo funkcijo. Če vlagatelj (vplačnik) ni pismen, zabeleži to pošta na reverzu.
Ako se reverz slučajno pokvari, vzame pošta nov izvod obrazca številka 2 š in označi na njem številko hranilne knjižice ter ga da stranki, da ga izpolni.
III.	Ako je reverz pravilno izpolnjen, vzame pošta iz hranilne knjižice listič »Vlagam« in ga da stranki, da ga izpolni. Izpolnjeni listič prevzame pošta hkrati z denarjem, vpiše vplačilo v dnevnik vplačil (obrazec številka 116 š), potem pa pripiše po besedilu obrazca na listič beležke in ga opečati.
IV.	Na podlagi reverza izpolni pošta prvo stran hranilne knjižice; ako je vplačal vlog sam vlagatelj, prečrta pošta prostor, ki je določen za vplačnika.
Na podlagi lističa »Vlagam« vpiše pošta takoj sprejeti prvi vlog v hranilno knjižico v stolpce »Znesek z besedami«, »Vplačano« in »Imovina« in prečrta s krepkimi potezami v denarnih stolpcih prazni prostor pred številkami in za njimi, da s tem onemogoči zlonamerno dodajanje. Sprejem vloga potrdi uradnik s podpisom in dnevnim pečatom, ki ga odtisne hkrati tudi na prvo stran knjižice.
Reverz in listič »Vlagam« se priloži dnevni pošiljki za Poštno hranilnico, hranilni promet, v Beogradu.
V.	Izpolnjeno hranilno knjižico izroči pošta stranki in zahteva pri tem, da se vlagatelj na prvi sitrani lastnoročno podpiše. Ako je zapisan vplačnik, zahteva pošta, da se podpiše vplačnik s krstnim in rodbinskim imenom.
Pošta mora zlasti paziti na to, da je podpis zares lastnoročen, ker se ta podpis kesneje, ko se vlogi dvigajo, na prvi strani knjižice primerja s podpisom na odpovednem listu.
Ako se glasi hranilna knjižica na ime kake pravne osebe, zapiše pošta na prvi strani, na prostoru za podpis pripombo »Podpisi na obrazcu številka Uš« in da stranki dva izvoda obrazca številka 11 š »Stalno pooblastilo«, da jih izpolni. Izpolnjene obrazce predloži pošta Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beogradu, da jih overi.
Ako vlagatelj (vplačnik) ni pismen, napiše pošta na prvo stran knjižice na prostor za podpis pripombo »Nepismen«.
VI.	Da bi se olajšalo izdajanje hranilnih knjižic učencem, ki pohajajo osnovne šole po vaseh, ki so oddaljene od pošte, sprejme .pošta prvi vlog od šolskega upravitelja tudi če vlagatelj-učenec ni prisoten. Šolskega upravitelja pa pošta vendar ne zapisuje kot vplačnika, razen takrat, če vlagatelj-učenec I. ali II. razreda še ni dovolj pismen.
Izpolnjeno hranilno knjižico in reverz izroči pošta šolskemu upravitelju, da se učenec v šoli podpiše na prvo stran knjižice in na reverz. Pošta zahteva od šolskega upravitelja začasno potrdilo za prejete knjižice in ima reverze v evidenci, dokler jih šolski upravitelj ne vrne.
Na prvi list »Vlagam« napiše pošta z rdečo1 tinto pripombo »Reverz pošljemo naknadno« in pošlje list s prijavo Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd takoj, reverz pa takrat, ko ga dobi od upravitelja osnovne šole.
Ta olajšava velja samo, če prvi vlog v hranilni knjižici ne presega 100 dinarjev.
III.	POGLAVJE.
Hranilni vlogi.
Čl. 9.
Splošni predpisi.
I.	Na hranilno knjižico Poštne hranilnice se lahko vlaga denar pri vsaki pošti v naši Kraljevini po določilih tega pravilnika, neglede na to, v katerem kraju je bil vplačan prvi vlog.
II.	Vlagajo se lahko zneski v celih dinarjih, začenši z 10 dinarji navzgor do neomejenega zneska. Vlogi v parah se lahko sprejemajo le tedaj, ako se z njimi zaokrožuje dotedanja imovina na cele dinarje.
III.	Ob vplačevanju ni potrebna legitimacija, ampak se smatra prinašalec hranilne knjižice upravičen, da izvrši vplačilo.
Čl. 10.
Sprejemanje vlogov.
I.	Stranka, ki želi vložiti denar na hranilno knjižico, mora vzeti iz knjižice prvi listič »Vlagam« po vrsti in ga izpolniti. Izpolnjeni listič in knjižico prevzame pošta hkrati z denarjem in se prepriča, ali se listič »Vlagam« nanaša na predloženo hranilno knjižico, potem pa vpiše vlog v dnevnik vplačil na obrazcu številka 116 š ter napiše po besedilu obrazca na listič beležke in ga opečati.
II.	Potem vpiše poštni uradnik vplačani znesek v knjižico v stolpce »Znesek z besedami« in »Vplačano«, ga sešteje s prejšnjo imovino in vpiše skupno vsoto v stolpec »Imovina«. Hkrati zapiše končno imovino na določenem mestu lističa »Vlagam«.
V denarnih stolpcih hranilne knjižice prečrta uslužbenec s krepko potezo prazni prostor pred številkami
in za njimi, da s tem onemogoči zlonamerno dodajanje. Sprejem vloga potrdi uradnik s podpisom in dnevnim pečatom, hranilno knjižico vrne stranki, listič »Vlagam« pa pridene dnevni pošiljki za Poštno hranilnico, hranilni promet, v Beograd.
Čl. 11.
Pripisovanje obresti.
I.	Obresti obračunava Poštna hranilnica v Beogradu 31. decembra vsakega leta in jih pripisuje h glavnici ne-glede na to, ali so pripisane v hranilni knjižici ali ne::\
V teku treh sledečih mesecev pošlje Poštna hranilnica vlagateljem (vplačnikom) sporočilo na obrazcu številka 17 š. »Obrestna nakaznica« (Kamatna uputnica). Kdor ne dobi obrestne nakaznice do 31. marca, ga pošta napoti, da pošlje reklamacijo Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd. Pred 31. marcem se reklamacije ne sprejemajo, a če kdo želi, lahko pošlje svojo hranilno knjižico Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd, da se mu pripišejo obresti.
II.	Obrestna nakaznica nosi žig od 1. januarja in velja do konca tistega leta. Kdor ne predloži v tem roku obrestne nakaznice pošti, a bi rad, da se mu kesneje vpišejo obresti, mora poslati hranilno knjižico Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
III.	Obrestna nakaznica se ne pošlje tistemu vlagatelju (vplačniku), ki preteklo leto ni predložil svoje hranilne knjižice, da bi se mu pripisale obresti.
IV.	Preden pripiše pošta obresti, primerja številko hranilne knjižice s številko obrestne nakaznice in se prepriča, ali niso obresti že pripisane, potem pa vpiše *
* Z rešenjem g. ministra pošte in telegrafa štev. 401 od 31. januarja 1929. 1. so določene obresti na hranilne vloge tako-le:
5% za manjše vloge do 50.000 dinarjev,
6% za izseljenske vloge do 250.000 dinarjev in
4% za vse druge vloge.
Z rešenjem g. ministra za gradbe štev. 4.131 od 31. julija 1930. leta je ustavljeno odobravanje obresti na vloge do 20 dinarjev, ako ni nanje v zadnjih treh letih nič vplačano, in na vloge po 100 dinarjev, ki se razdeljujejo kot nagrade učencem, ki dovrše osnovno šolo, ako sam učenec v teku treh let ničesar ne vplača.
obresti v knjižico po predpisih čiena 10, točka II tega pravilnika. V stolpcu »Znesek z besedami« zapiše še pripombo »Obresti za............leto«.
Pripisanega zneska pošta ne vpiše v dnevnik, namesto lističa »Vlagam« pa vrne Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd obrestno nakaznico in naznači, koliko iznaša imovina v hranilni knjižici po pripisu obresti.
V.	Obresti hranilnih vlogov pri Poštni hranilnici so po čl. 9 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 30. marca 1929. leta podvržene 3% davku na rento, to se pravi, da se zadrže od enega dinarja obresti 3 pare na račun davka. Davek odtegne sama Poštna hranilnica, pošte pa nimajo s tem nobenega opravka.
Čl. 12.
Ostali pripisi.
I.	Razen vloga v gotovini sme pošta pripisati v hranilno knjižico kot vlog samo tiste zneske, za katere prejme poseben pismeni nalog od Poštne hranilnice iz Beograda.
II.	Polnoveljaven je tisti pismeni nalog na obrazcu številka 7 š in 75 š, v katerem je znesek jasno označen s številkami in besedami brez brisanja in popravljanja in ki je opremljen z dvema podpisoma in suhim žigom Poštne hranilnice po čl. 43 tega pravilnika.
III.	Ko dobi pošta polnoveljaven pismeni nalog, pokliče vlagatelja (vplačnika), da predloži hranilno knjižico. Pred pripisom primerja poštni uslužbenec številko knjižice in ime vlagatelja s podatki v nalogu, potem pa vpiše znesek v knjižico po predpisih čl. 10, točka II tega pravilnika. V stolpec »Znesek z besedami« zapiše še pripombo »Po nalogu Poštne hranilnice številka ......... od (datum)«.
Pripisanega zneska pošta ne vpiše v dnevnik, namesto lističa »Vlagam« pa pošlje Poštni hranilnici (hranilni promet) v Beograd poročilo o izvršenem pripisu in naznači, koliko iznaša potem imovina v knjižici.
Čl. 13.
Vplačilna potrdila.
I.	Za vsako posamezno vplačilo, ki iznaša več ko 500 dinarjev, dobi vlagatelj posebno1 »Vplačilno potrdilo« na obrazcu številka 18 š od Poštne hranilnice v Beogradu/1'
II.	Če potrdilo ne dospe v desetih dneh po vplačilnem dnevu ali če prispe nepravilno potrdilo, da pošta vlagatelju (vplačniku) brezplačno obrazec številka 4 š »Reklamacija vplačilnega potrdila« in ovitek (obrazec številka 5 š), ki je prost poštnine.
Čl. 14.
Vlogi pri pomožnih poštah.
I.	Pomožne pošte lahko sprejemajo hranilne vloge do zneska in na način, ki je predpisan za poštno-nakaz-niško službo.
II.	Pomožna pošta sprejme vlog na hranilno knjižico hkrati s knjižico in vpiše znesek v svojo sprejemno knjigo.
Končni sprejem in vpis vloga v hranilno knjižico izvrši nadzorna pošta.
III.	Ko vrača pomožna pošta stranki hranilno knjižico, odvzame svoje začasno potrdilo in ga prilepi v sprejemno knjigo tja, kjer je vpisala sprejem. *
* Do i. novembra 1930. leta so dobivali vlagatelji potrdila samo za vplačila čez 1000 dinarjev.
IV.	POGLAVJE.
Hranilne odpovedi.
Čl. 15.
Splošni predpisi.
I. Iz hranilne knjižice Poštne hranilnice se lahko dviga denar pri vsaki pošti v naši kraljevini po določilih tega pravilnika ne glede na to, v katerem kraju je vplačan prvi vlog.
Čl. 16.
Kdo lahko dvigne vlog.
I.	Vlog iz hranilne knjižice lahko dvigne vlagatelj osebno. Če je zapisan v hranilni knjižici vplačnik, lahko dvigne vlog samo vplačnik. Kadar se izvrši prenos od vplačnika na vlagatelja po čl. 23 tega pravilnika, pridobi vlagatelj pravico do dviganja vloga, vplačnik pa to pravico izgubi.
II.	Vlagatelj (vplačnik) lahko izda pooblastilo za dviganje vloga (obrazec številka 10 š, ki se dobi na pošti brezplačno) tudi drugi osebi. Pooblastilo velja za en sam določeni primer in samo za označeno pošto. Pooblastilo mora biti overjeno po sodišču, občini ali kaki drugi javni oblasti, ki je upravičena, da uporablja uradni žig (na pr. šola ali cerkev). Ob izplačilu se pooblastilo odvzame in priloži odpovedi.
III.	Pravne osebe dvigajo denar po svojem zastopniku, katerega podpis je prijavljen na stalnem pooblastilu (obrazec številka 11 š). Pooblastilo mora biti overjeno od Poštne hranilnice. Odpoved podpiše eden ali dva zastopnika, kakor je pač določeno v pooblastilu. Na odpoved se mora pritisniti isti pečat, kakor je odtisnjen na stalnem pooblastilu.
IV.	Na stalnem pooblastilu lahko pooblaste tudi
fizične osebe svoje najbližje rodbinske člane, na pr. moža, ženo, otroke, stariše, brate ali sestre, da dvigajo denar iz hranilnih knjižic. Pooblastilo velja samo tisto, ki ga je overila Poštna hranilnica.
V.	Kadar se kdo javi s kakim ugovorom proti dviganju denarja iz hranilne knjižice, zahteva pošta dokaze o začetem sporu zaradi lastništva pred sodiščem ali pa dokaze, da ima tisti, ki prijavlja, skrbstveno oblast nad vlagateljem. Pošta ustavi začasno izplačila, prijavo z dokazi pa pošlje Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
ČL 17.
Odpovedi kratkim potem.
I.	Znesek do 500 dinarjev na dan se lahko dvigne na eno hranilno knjižico pri pošti kratkim potem, ne da bi se poprej Poštni hranilnici pismeno odpovedal. Ta znesek se lahko dvigne ves hkrati ali pa v več delih, vendar pa tako, da skupne odpovedi kratkim potem od enega dne ne prekoračijo 500 dinarjev na eno hranilno knji-
V •
ŽIGO.
II.	Po vsaki odpovedi kratkim potem mora ostati v hranilni knjižici vlog, ki ne sme biti manjši od 10 dinarjev. Poslednjih 10 dinarjev pošta ne more izplačati kratkim potem, ker mora ob tisti priliki Poštna hranilnica obračunati obresti in morda še kake stroške. Zato pošilja pošta vse odpovedi celega vloga skupaj s hranilno knjižico Poštni hranilnici v Beograd. Na tako odpoved mora napisati vlagatelj označbo »z obrestmi« ali »per saldo«. Za odvzeto hranilno knjižico izda pošta potrdilo na obrazcu številka 3 š.
III.	Ako je na hranilni knjižici udarjen žig »Neposredna izplačila zabranjena« ali napisana podobna pripomba s takim pomenom, pošta ne sme izvršiti izplačila kratkim potem, ampak napoti vlagatelja (vplačnika), da pošlje odpoved Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
IV.	Na hranilnih knjižicah, ki jih izdaja Poštna hranilnica marljivim učencem kot nagrade, je odtisnjen žig: »Za prvi vlog 100 dinarjev so neposredna izpla-
čila zabranjena«. Na take knjižice lahko izplačuje pošta kratkim potem samo tisti del vloga, ki presega prvih 100 dinarjev. Ostanek vloga 100 dinarjev se lahko izplača samo na osnovi odobrenja Poštne hranilnice, in to šele tedaj, ko dovrši vlagatelj 21. leto. Takrat napoti pošta vlagatelja, da pošlje odpoved Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
Čl. 18.
Kako se odpoveduje.
I.	Ob izplačilu hranilnih odpovedi kratkim potem zahteva pošta, da izpolni stranka in podpiše osebno v prisotnosti poštnega uslužbenca list »Dvigam« iz predložene hranilne knjižice. Na obrazcih iz hranilnih knjižic stare izdaje mora stranka izpolniti in podpisati oba dela lista: »Odpoved« in »Potrdilo«.
II.	Najprej ugotovi pošta, ali se nanaša odpoved na predloženo hranilno knjižico, potem pregleda prvo stran knjižice, ali ne zabranjuje morda kaka pripomba izplačila kratkim potem, in se prepriča, ali ni tista knjižica vpisana v »Spisku neveljavnih hranilnih knjižic« (obrazec številka 32 š). V tem primeru postopa pošta po čl. 28, točka IV, tega pravilnika.
III.	Pošta primerja podpis na odpovedi s podpisom na prvi strani knjižice.
Pri pravnih osebah primerja pošta podpis in pečat na odpovedi s podpisom in pečatom na stalnem pooblastilu. Sam podpis na odpovedi brez pečata ne velja, ako je na stalnem pooblastilu odtisnjen pečat. Pri rodbinskih osebah pošta tudi primerja podpis na odpovedi s podpisom na stalnem rodbinskem pooblastilu in napiše na odpoved pripombo: »Podpis se ujema s stalnim pooblastilom«. V obeh primerih veljajo samo tista stalna pooblastila, ki so overjena po Poštni hranilnici v Beogradu.
Odpovedana vsota se lahko izplača samo, če se podpisi ujemajo.
IV.	Če se podpis na odpovedi ne ujema popolnoma s podpisom na prvi strani knjižice oziroma na stalnem pooblastilu, zahteva pošta od predlagatelja dokaz isto-
vernosti po čl. 57 Pravilnika za notranjo poštno službo,
I.	del.
Ob legitimiranju stranke zapiše pošta na zadnji strani odpovedi podatke legitimacije: številko, datum in oblast, ki je legitimacijo izdala. Pri tem je treba postopati oprezno, ker se izplačilo neupravičeni osebi ne priznava.
Ako se predlagatelj hranilne knjižice na zahtevo ne more legitimirati, odvzame pošta knjižico in jo pošlje s poročilom Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd, stranki pa izda potrdilo na obrazcu številka 3 š.
V.	Ako predloži stranka z odpovedjo tudi pooblastilo na obrazcu številka 10 š, primerja pošta podpis vlagatelja (vplačnika) na tem pooblastilu s podpisom, na prvi strani knjižice in pregleda potem, ali je pooblastilo overjeno od oblasti s pečatom in podpisom. Ako pooblaščena oseba ni osebno znana, zahteva pošta dokaz istovetnosti in postopa po točki IV tega člena.
V vsakem primeru se pooblastilo odvzame in priloži odpovedi.
VI.	Ako vlagatelj (vplačnik) ni pismen, zahteva pošta, da se podpiše izpod njegovega ročnega znamenja in imena še priča s celim imenom. Če nista vlagatelj (vplačnik) in priča osebno znana, zahteva pošta od njih dokaz istovetnosti in postopa po točki IV tega člena.
VIL Pošta se prepriča, ali je imovina v hranilni knjižici po čl. 20 tega pravilnika pravilna.
Za zadnji vlog čez 500 dinarjev zahteva pošta na vpogled potrdilo Poštne hranilnice po čl. 13 tega pravilnika in ga pazljivo primerja s hranilno knjižico.
Za vloge, ki so bili izvršeni pred 1. novembrom 1930, zahteva pošta potrdilo samo, če je vlog presegal 1000 dinarjev.
Pri zamenjanih hranilnih knjižicah, katerih začetna imovina presega 500 dinarjev, ni treba zahtevati vplačilnega potrdila za prenos imovine, ker je izvršila prenos in ga v knjižici potrdila sama Poštna hranilnica. Potrdilo se zahteva samo za tiste vloge preko 500 dinarjev, ki se izvrše po zameni knjižice.
VIII. Ako vlagatelj (vplačnik) ne more pokazati vplačilnega potrdila, izvrši pošta odpoved samo v mejah
imovine, za katero ima potrdilo, uvažujoč vsa kesnejša izplačila, od vplačil pa samo tista, ki so manjša od 500 dinarjev.
Ako vlagatelj ni dobil potrdila, pa mu je odpovedana vsota nujno potrebna, pošlje pošta na njegovo zahtevo in stroške brzojavno vprašanje s plačanim odgovorom za 15 besed »Poštedioni«, Beograd, ali je vplačilo v redu prijavljeno. Na podlagi brzojavnega odgovora, v katerem mora biti označena številka brzojavnega vprašanja po delovodnem zapisniku pošte, lahko izvrši pošta izplačilo kratkim potem.
IX.	Pred izplačilom se mora pošta iz hranilne knjižice prepričati, ali ni tisti dan izčrpana vsota 500 dinarjev za izplačila kratkim potem.
Pošta mora paziti tudi na to, da ostane po izplačilu v knjižici najmanjši vlog 10 dinarjev.
X.	Ko so izpolnjeni vsi pogoji po predhodnih točkah tega člena, vpiše poštni uslužbenec odpovedani znesek v knjižico v stolpec »Znesek z besedami« in »Izplačano«, odšteje ga od zadnje imovine in zapiše ostanek v stolpec »Imovina«. Ta ostanek imovine zapiše tudi na določenem mestu odpovedi. V denarnih stolpcih prečrta uslužbenec s krepko potezo prazni prostor pred številkami in za njimi, kakor tudi celi stolpec »Vplačano«, da s tem onemogoči zlonamerne spremembe. Odpovedani znesek vpiše v dnevnik izplačil na obrazcu številka 6 š in napiše na odpoved izplačilno številko po dnevniku.
Izvršeno izplačilo potrdi uslužbenec s podpisom in dnevnim pečatom v hranilni knjižici in na odpovedi, izplača znesek stranki in ji vrne hranilno knjižico, odpoved pa pridene dnevni pošiljki za Poštno hranilnico, hranilni promet, v Beogradu.
Čl. 19.
Hranilne nakaznice.
I.	Zneski preko 500 dinarjev se morajo odpovedati pri Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beogradu na lističu »Dvigam« oziroma na listu »Odpoved«, ako je
hranilna knjižica stare izdaje. Odpoved lahko pošlje ali vlagatelj ali pošta, ampak pošta ne stavi na njega svojih pečatov in beležk.
Prav tako se pošiljajo Poštni hranilnici odpovedi na celi vlog in odpovedi za knjižice, za katere je zabranjeno izplačevanje kratkim potem. (Glej čl. 17, točka II, III in V tega pravilnika.)
II.	Na podlagi odpovedi po prejšnji točki pošlje Poštna hranilnica pošti »hranilno nakaznico« na obrazcu številka 20 š. S tako nakaznico postopa pošta po splošnih predpisih za izplačevanje čekovnih nakaznic, če ne odreja ta člen posebnega postopka.
Hranilna nakaznica velja dva meseca od dne, ko je izdana. Če se nakaznica v tem roku ne izplača, jo pošta vrne s poročilom Poštni hranilnici, čekovni kontroli, v Beograd.
III.	Pošta najprej ugotovi, ali se nanaša hranilna nakaznica na predloženo hranilno knjižico, potem pregleda prvo stran knjižice, ali ne zabranjuje morda kaka pripomba izplačila sploh, in se prepriča, ali ni morda ta knjižica vpisana v »Spisku neveljavnih hranilnih knjižic« (obrazec številka 32 š). V tem primeru postopa pošta po čl. 28, točka IV tega pravilnika.
IV.	Hranilna nakaznica se lahko izplača samo vlagatelju (vplačniku) oziroma upravičencu po čl. 16 tega pravilnika.
Zato zahteva pošta, da se stranka podpiše na hranilni nakaznici osebno v prisotnosti poštnega uslužbenca in primerja podpis na isti način, kakor podpis na odpovedi kratkim potem po predpisih čl. 18, točka III, IV, V in VI tega pravilnika.
V.	Hranilna nakaznica ima splošni izplačilni pogoj: »Znesek se mora odpisati v zgoraj označeni hranilni knjižici, izplača se pa lahko samo, če je v knjižici dovolj imovine za odpis.«
Pošta se prepriča, ali je v hranilni knjižici imovina po čl. 20 tega pravilnika pravilna in izvrši potem izplačilo po predpisih čl. 18, točke X tega pravilnika s to razliko, da ji ni treba napisati na hranilno nakaznico ostanka imovine v knjižici.
Hranilne nakaznice pošta ne pošlje Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd, ampak jo priloži čekovnim nakaznicam v dnevni pošiljki za pristojni zavod Poštne hranilnice.
VI.	Ako bi ne bilo v hranilni knjižici dovolj pokritja za izplačilo hranilne nakaznice zaradi tega, ker je vlagatelj (vplačnik) medtem dvignil vlog kratkim potem, zadrži pošta manjkajočo vsoto in jo zaračuna kot vlog s pomočjo vložnega lista, potem pa izplača hranilno nakaznico, a vendar tako, da ostane v knjižici najmanjši vlog 10 dinarjev.
VIL Ako se glasi hranilna nakaznica na izplačilo celega vloga, je na kuponu označen obračun obresti, splošni izplačilni pogoj je pa prečrtan in je namesto njega napisana pripomba: »Hranilna knjižica je odvzeta«. S tako hranilno nakaznico postopa pošta kakor z navadno čekovno nakaznico ter ob izplačilu hranilne knjižice sploh ne zahteva.
VIII.	Ako se glasi hranilna nakaznica na izplačilo celega vloga, a hranilna knjižica še ni odvzeta, nosi nakaznica poleg splošnega še poseben izplačilni pogoj: »Po izplačilu naj se hranilna knjižica odvzame«. V tem primeru pripiše pošta na osnovi kupona v knjižico obresti in odpiše morebitni strošek, potem pa izvrši izplačilo po predpisih točke III, IV, V in VI tega člena. Odvzeto hranilno knjižico priloži pošta izplačani hranilni nakaznici.
IX.	Ako je Poštna hranilnica sama odpisala nakaz-niški znesek v hranilni knjižici, je splošni izplačilni pogoj prečrtan, namesto njega pa odtisnjen žig: »Znesek je odpisan v hranilni knjižici«. Na kuponu take nakaznice ni izpisan obračun, ampak je naznačeno, po čigavem nalogu se pošilja denar. S tako hranilno nakaznico postopa pošta kakor z navadno čekovno nakaznico ter ob izplačilu sploh ne zahteva hranilne knjižice.
V.	POGLAVJE.
Razna določila za hranilno službo.
Čl. 20.
Pravilnost vpisov v knjižici.
I.	Vpisi v hranilni knjižici so veljavni samo tedaj, če so napravljeni s tinto, jasno in čitljivo, in če so potrjeni s podpisom in dnevnim pečatom.
II.	Poštnemu uradniku ni dovoljeno v hranilni knjižici brisati ali popravljati. Če se uradnik pri vpisovanju pomoti, mora prevleči celo napačno vrsto z debelo črto, toda tako, da se prečrtano besedilo vendarle da čitati. Če uslužbenec kaj prečrta, mora to potrditi s svojim podpisom in dnevnim pečatom, nato pa v prihodnji vrsti vpis pravilno izvršiti.
III.	Vlagateljem (vplačnikom) je zabranjeno, da sami vpisujejo karkoli v hranilno knjižico ali da kaj popravljajo.
IV.	Če zapazi poštni uradnik v hranilni knjižici brisanje ali spremembe, ki vzbujajo sum, da imovina ali sama hranilna knjižica ni pravilna, zahteva od prinašalca dokaz istovetnosti po čl. 57 Pravilnika za notranjo poštno službo, prvi del, hranilno knjižico pa odvzame proti potrdilu na obrazcu številka 3 š in jo pošlje s poročilom glede ugotovljenih nepravilnosti Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
V.	Če poštni uradnik upravičeno sumi, da je imovina v hranilni knjižici falzificirana, izroči prinašalca policijski oblasti in o tem takoj obvesti Poštno hranilnico, hranilni promet, v Beogradu.
Čl. 21.
Prenos imovine v knjižici.
I.	Ko je v hranilni knjižici izpolnjena cela stran, je treba, še preden se vpisuje na novo stran, napraviti
prenos izpolnjene strani. Zato sešteje poštni uradnik v zadnji vrsti za prenos zneske v stolpcih »Vplačano« in »Izplačano« in vpiše razliko, ki se mora ujemati z zadnjo vsoto v stolpcu »Imovina«, v tem stolpcu v vrsti za prenos. Te tri denarne vsote vpiše na prihodnji strani s številkami v odgovarjajoče stolpce, prazni prostor pred številkami in za njimi pa prečrta na vsaki strani s krepko potezo, da s tem prepreči zlonamerne spremembe.
Čl. 22.
Zamena hranilne knjižice.
I.	Ko je hranilna knjižica do konca izpolnjena ali če zmanjka vplačilnih lističev, odvzame pošta knjižico proti potrdilu na obrazcu številka 3 š in izroči vlagatelju (vplačniku) obrazec številka 14 š »Prošnja za izdajo nove hranilne knjižice«, da ga izpolni. Knjižico in prošnjo pošlje v zameno Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
Istotako se postopa tudi takrat, če je hranilna knjižica za nadaljnji promet neuporabna, ker je zamazana, raztrgana, zmečkana, vlažna ali drugače pokvarjena.
II.	Ko prispe nova hranilna knjižica, pozove pošta vlagatelja (vplačnika), mu izroči knjižico in odvzame potrdilo. Ob tej priliki podpiše vlagatelj (vplačnik) prvo stran knjižice in reverz. Pošta opečati prvo stran knjižice z dnevnim pečatom.
Prva stran knjižice pa se ne podpiše, ako je na njej napisana opomba: »Podpisi na obrazcu številka II š« ali »Nepismen«.
III.	Pošta overi novi reverz s pečatom in podpisom poštnega uradnika in ga priloži obenem s potrdilom dnevni pošiljki za Poštno hranilnico, hranilni promet, v Beogradu.
Čl. 23.
Prenos hranilne knjižice od vplačnika na vlagatelja.
I.	Vlagatelj si pridobi pravico do razpolaganja z vlogom, kadar osebno v prisotnosti poštnega uradnika podpiše prvo stran hranilne knjižice. Ob tej priliki pre-
črta pošta vplačnika in njegov podpis, prenos pa overi z dnevnim pečatom in podpisom poštnega uradnika.
II.	Pri prenosu hranilne knjižice na vlagatelja napiše pošta nov reverz na obrazcu številka 2 š. Reverz podpišeta vlagatelj in vplačnik. Pošta primerja vplačnikov podpis na reverzu s podpisom na prvi strani knjižice in izvrši prenos v knjižici, če se podpisa ujemata.
Če se podpisa popolnoma ne ujemata in vplačnik ni pošti osebno znan, zahteva pošta od vplačnika dokaz istovetnosti po čl. 57 Pravilnika za notranjo poštno službo I. del in zabeleži na zadnji strani zvezka podatke legitimacije: številko, datum in oblast, ki je izdala legitimacijo.
III.	Prenos hranilne knjižice na vlagatelja se lahko izvrši tudi brez prisotnosti vplačnika, če je vlagatelj pošti osebno znan ali če dokaže svojo istovetnost po čl. 57 Pravilnika za notranjo poštno službo I. del. Novi reverz podpiše samo vlagatelj, pošta pa zapiše na zadnjo stran reverza opombo »osebno znan« ali podatke legitimacije: številko, datum in oblast, ki je legitimacijo izdala.
IV.	Novi reverz overi pošta s pečatom in podpisom poštnega uradnika in ga priloži dnevni pošiljki za Poštno hranilnico, hranilni promet, v Beogradu.
Čl. 24.
Sprememba imena.
I.	Kadar vlagatelj (vplačnik) spremeni svoje rodbinsko ime (na pr. z možitvijo, adoptacijo itd.), se mora s hranilno knjižico prijaviti prvi pošti in ji predložiti uradne listine, ki dokazujejo spremembo rodbinskega imena.
II.	Pošta napiše nov reverz na obrazcu številka 2 š m zabeleži na njem podatke listine: številko, datum in oblast, ki je listino izdala. Vlagatelj (vplačnik) se podpiše na reverzu in prvi strani knjižice na prostoru za ponovni podpis. Pošta prečrta na prvi strani knjižice staro rodbinsko ime in podpis, vpiše novo rodbinsko
ime in overi izvršeno spremembo z dnevnim pečatom in podpisom poštnega uradnika.
III.	Pošta overi novi reverz s pečatom in podpisom poštnega uradnika in ga priloži dnevni pošiljki za Poštno hranilnico, hranilni promet, v Beogradu.
Čl. 25.
Če postane nepismen vlagatelj pismen. — Nov podpis.
I.	Kadar postane nepismen vlagatelj (vplačnik) pismen ali kadar se podpis vlagatelja (vplačnika) v teku časa bistveno spremeni (na pr. pri učencu čez nekaj let), napiše pošta nov reverz na obrazcu številka 2 š. Če vlagatelj (vplačnik) ni osebno znan, zahteva pošta dokaz istovetnosti po čl. 57 Pravilnika za notranjo poštno službo I. del in zabeleži na reverzu podatke legitimacije: številko, datum in oblast, ki je legitimacijo izdala.
II.	Vlagatelj (vplačnik) podpiše reverz in prvo stran hranilne knjižice, pošta pa prečrta v knjižici opombo »Nepismen« oziroma prejšnji podpis in overi novi podpis z dnevnim pečatom in podpisom poštnega uradnika.
III.	Pošta overi reverz s pečatom in podpisom poštnega uradnika in ga priloži dnevni pošiljki za Poštno hranilnico, hranilni promet, v Beogradu.
Čl. 26.
Odstop hranilne knjižice.
I.	Vlagatelj (vplačnik) lahko odstopi svojo knjižico drugi osebi z zapisnikom, obrazec štev. 12 š, ki ga izda pošta brezplačno.
Zapisnik podpišeta vlagatelj (vplačnik) in prejemnik.
II.	Pošta primerja podpis vlagatelja (vplačnika) na zapisniku s podpisom na prvi strani knjižice.
Ako se podpisa popolnoma ne ujemata, zahteva pošta od vlagatelja (vplačnika) in od prejemnika dokaz istovetnosti po čl. 57 Pravilnika za notranjo poštno službo I. del.
III.	Pošta potrdi zapisnik z žigom in podpisom poštnega uradnika ter ga pošlje skupaj s hranilno knjižico Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
Prejemniku izda pošta potrdilo za odvzeto knjižico na obrazcu številka 3 š.
IV.	Če ima prejemnik že vlog pri Poštni hranilnici, odvzame pošta tudi njegovo hranilno knjižico in jo pošlje z zapisnikom Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
V.	Če se odstop izvrši izven pošte, mora biti zapisnik o odstopu overjen od sodišča ali notarja. Overjeni zapisnik je treba predložiti s hranilno knjižico Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
Namesto zapisnika se lahko uporabi tudi kaka druga polnoveljavna listina o odstopu.
VI.	Nova hranilna knjižica se izroči po čl. 22, točka II in III tega pravilnika.
Čl. 27.
Izguba hranilne knjižice.
I.	Ako vlagatelj (vplačnik) izgubi hranilno knjižico, mora to prijaviti na obrazcu številka 13 š, ki ga izda pošta brezplačno. Pošta pouči stranko, da mora izgubo natančno opisati. Izgubljeno knjižico vpiše pošta v »Spisek neveljavnih hranilnih knjižic« na obrazcu številka 32 š, prijavo pa pošlje takoj Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
II.	Tatvino hranilne knjižice prijavi pošta razen pismeno takoj še tudi brzojavno »Poštedioni« v Beograd in pristojni direkciji pošte in telegrafa. V brzojavki navede pošta številko hranilne knjižice, znesek vlogov, ime vlagatelja in kraj, kjer je bila knjižica ukradena.
III.	Poštna hranilnica izda na podlagi prijave o izgubi knjižice razglas na obrazcu številka 19 š in ga pošlje pošti, v katere področju je bila knjižica izdana, pošti, v katere področju se je knjižica izgubila, in pošti, v katere področju stanuje vlagatelj (vplačnik).
Pošta mora knjižico, ki je razglašena za izgubljeno.
vpisati v »Spisek neveljavnih hranilnih knjižic«, obrazec številka 32 š, in razglas izobesiti na vidnem prostoru. Po preteku enega meseca vrne pošta razglas s poročilom Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
IV.	Ako vlagatelj naznani, da je hranilno knjižico našel, sname pošta razglas, odvzame knjižico in jo pošlje s poročilom Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beo-grad.
V.	Ako prijavi tretja oseba pravico do izgubljene hranilne knjižice, napravi pošta o tem zapisnik in ga pošlje Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd. V takem primeru napoti Poštna hranilnica reklamanta na sodišče, vlagatelju (vplačniku) pa ne izda nove knjižice, dokler ni spor glede stare knjižice končan.
VI.	Nova knjižica se izroči po čl. 22, točka II in III tega pravilnika.
Vlagatelj (vplačnik) je dolžan podpisati izjavo, s katero se obveže, da vrne izgubljeno hranilno knjižico, Poštni hranilnici, ako jo najde. Pošta pošlje izjavo hkrati z reverzom Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
Čl. 28.
Spisek neveljavnih hranilnih knjižic.
I.	Poštna hranilnica izda od časa do časa »Spisek neveljavnih hranilnih knjižic« na obrazcu številka 32 š in ga razpošlje poštam.
II.	Pošta mora vpisati v spisek vse hranilne knjižice, ki so razglašene za neveljavne in na katere se ne sme izplačevati kratkim potem, pa naj si bo, da so razglašene s pismenim, brzojavnim ali telefonskim obvestilom Poštne hranilnice ali direkcije pošte in telegrafa, ali z objavo v »Poštno-telegrafskem vesniku prometnega ministrstva«.
III.	Poštni uradnik odgovarja za vsako izplačilo na hranilne knjižice, ki so razglašene za neveljavne in na katere se ne sme izplačevati kratkim potem.
IV.	Ako bi kdo predložil hranilno knjižico, ki je vpisana v »Spisku neveljavnih hranilnih knjižic«, zahteva pošta od njega dokaz istovetnosti po členu 57
Pravilnika za notranjo poštno službo I. del, hranilno knjižico pa odvzame in pošlje s poročilom Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
Ako je predložena knjižica označena v spisku kot »ukradena«, »falzificirana«, »nepravilna«, ali temu podobno, izroči pošta, če je potrebno, prinašalca knjižice policijski oblasti in poroča o tem brzojavno »Po-štedioni« v Beograd.
Čl. 29.
Manipulacijski stroški.
I.	Poštna hranilnica izterja 10 dinarjev za povzročene stroške od onega vlagatelja (vplačnika), ki dvigne ves vlog, preden je poteklo šest mesecev od izdaje hranilne knjižice.
Enak znesek se izterja tudi od vlagatelja (vplačnika), ki pokvari hranilno knjižico in jo napravi neuporabno.
II.	Za amortizacijsko postopanje izgubljene hranilne knjižice po čl. 27 tega pravilnika izterja Poštna hranilnica pristojbino po višini povzročenih stroškov"'.
Čl. 30.
Če umre vlagatelj ali vplačnik.
I.	Če umre vlagatelj, pripade imovina hranilne knjižice dedičem, ki jih določi pristojno sodišče.
II.	Na knjižice umrlih oseb so izplačila kratkim potem zabranjena.
Dedič mora podpisati odpoved in izročiti pošti hranilno knjižico in odlok sodišča o dednem nasledstvu. Pošta pošlje te listine s poročilom Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
III.	Ako je umrl vlagatelj hranilne knjižice, ki ima tudi vplačnika, obdrži vplačnik še dalje svojo pravico razpolagati z imovino, mora pa zaradi zamenjave izro- *
* Z odlokom g. prometnega ministra štev. 1291 od 27. februarja 1931 je določeno, da izterjava Poštna hranilnica te-le stroške za izvedbo amortizacije hranilnih knjižic:
Din 100— za vloge do Din 500'—, in
Din 250— za vloge nad Din 500'—.
čiti knjižico pošti z dokazilom o smrti vlagatelja, ali pa lahko ves vlog odpove.
Pošta pošlje knjižico in dokazilo Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
IV.	Ako je umrl vplačnik, lahko zahteva vlagatelj, da se hranilna knjižica po čl. 23 tega pravilnika prenese nanj.
V.	Nagradne vloge po 100 dinarjev za marljive učence podedujejo, ako umrli še niso bili polnoletni, njihovi stariši; ako umrli učenec nima starišev, podedujejo vlog bratje in sestre. Če bi takih ne bilo, se nagradni vlog 100 dinarjev vrne Poštni hranilnici, kolikor pa vlog presega 100 dinarjev, pripada dedičem umrlega.
VI.	Ako pravna oseba likvidira ali neha delovati, se uporabi imovina hranilne knjižice po določilih družbenih pravil, oziroma tako, kakor odloči pristojna oblast. Izplačila kratkim potem so zabranjena. Poleg knjižice in odpovedi pošlje pošta Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd izjavo likvidatorjev in dokazila o tem, da so po družbenih pravilih upravičeni dvigniti vlog, ali odlok pristojne oblasti.
VII.	Ako se kakšna državna ali samoupravna oblast ali ustanova ukine, se imovina njene hranilne knjižice izplača na podlagi odloka predpostavljene oblasti oziroma ustanove. Tudi v takem primeru so izplačila kratkim potem zabranjena.
Čl. 31.
Izseljenski vlogi.
I.	Poštna hranilnica sprejema hranilne vloge od izseljencev, t. j. pripadnikov naše države, ki stanujejo v inozemstvu.
II.	V krajih, odkoder izseljenci potujejo, morajo pošte dajati izseljencem pojasnila in navodila, ki jih dobivajo od Poštne hranilnice.
III.	Izseljenec prejme posebno »izseljensko vložno knjižico« na obrazcu številka 25 š. V njej je vpisan prvi vlog. Nadaljnja vplačila in izplačila se ne vpisujejo v knjižico. Za dviganje denarja na knjižico prejme vlaga-
telj z vložno knjižico tudi poseben odpovedni »zvezek« na obrazcu številka 33 š.
Na izseljenske vložne knjižice pošta ne sprejema vplačil in ne vrši izplačil.
IV.	Ako se izseljenec vrne v domovino in želi dalje vlagati denar, odvzame pošta »izseljensko vložno knjižico« in jo pošlje zaradi zamenjave za navadno »hranilno knjižico« Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
V.	Ako želi izseljenec dvigniti vlog, ga pošta napoti, da izpolni odpoved iz odpovednega zvezka in da pošlje odpoved hkrati z »izseljensko vložno knjižico« Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
Ako namerava ostati izseljenec trajno v Jugoslaviji, mu pošta nasvetuje, da zamenja »izseljensko vložno knjižico« z navadno »hranilno knjižico«, na katero bo lahko kratkim potem dvigal denar pri pošti.
ČEKOVNA SLUŽBA.
VI. POGLAVJE.
Pristop k čekovnemu prometu.
Čl. 32.
Pristopnica.
L Vsaka fizična oseba, ki samostojno in svobodno razpolaga s svojo imovino, in vsaka pravna oseba, na pr. trgovska tvrdka, društvo, zadruga, ustanova, zavod, državna ali samoupravna oblast itd. si lahko otvori pri Poštni hranilnici, in sicer pri centrali v Beogradu in pri njenih podružnicah enega ali več čekovnih računov.
II.	Če si kdo otvori več čekovnih računov pri centrali ali pri isti podružnici, mora dati vsakemu računu drugačen naslov, da ne nastanejo pomote.
III.	Prošnjo za otvoritev čekovnega računa je treba napraviti na obrazcu številka 751 š »Pristopnica«, ki jo ima v zalogi pošta in ki jo daje strankam brezplačno. Pristopnica se izpolni po tiskanem besedilu.
IV.	Prosilec je dolžan dokazati svojo istovetnost v smislu predpisov čl. 7 Pravilnika o poslovanju prijavnice Poštne hranilnice"', kar pošta uradno zabeleži na sami *
* Čl. 7 Pravilnika o poslovanju prijavnice Poštne hranilnice se glasi:
»Pristopnica« se izpolni po tiskanem besedilu tako-le:
a)	Zasebniki napišejo na »Pristopnico« ime in priimek z oznako bivališča. Poleg imena lahko navedejo tudi poklic. Njen notranji del se mora podpisati s celim imenom.
Hkrati s »Pristopnico« je treba predložiti kot dokazilo o istovetnosti državljansko izkaznico, policijsko prijavo, izkaznico priznanih ustanov svobodnih poklicev, uradniško ali železniško legitimacijo, visokošolsko izkaznico, vojaško objavo ali pa potrdilo občine.
Osebe, ki nimajo nobenega poklica, morajo poleg policijske prijave predložiti tudi še nravstveno spričevalo.
Tuji državljani, ki žive v naši državi, morajo predložiti poleg
pristopnici (številko in datum listine in oblast, ki jo je izdala).
policijskega dovoljenja za prebivanje še potni list, ki mora imeti vizum pristojnega našega poslaništva ali konzulata.
b)	Protokolirane tvrdke morajo zapisati na »Pristopnico« naziv, pod katerim je tvrdka vpisana v trgovskem registru. »Pristopnico« podpišejo lastniki tvrdke sami ali nje predstavniki oziroma pooblaščenci, ki pa morajo dokazati svoje pooblastilo z overjenim prepisom izpiska iz trgovskega registra ali sodne objave, če se pri dotičnem sodišču registri ne vodijo.
c)	Državna in samoupravna oblastva izpolnijo »Pristopnico« na ime, ki je zanje z zakonom, uredbo ali z ministrskim odlokom določeno, podpiše pa jo predstojnik oblastva, ki mora pritisniti poleg podpisa tudi uradni pečat.
č) Verske ustanove in zavodi izpolnijo »Pristopnico« z nazivom, ki je zanje predpisan z zakonom, s statuti in uredbami o organizaciji teh verskih ustanov in zavodov, a podpišejo jo pristojni organi.
d)	Zadruge morajo zapisati na »Pristopnico« naziv, pod katerim so vpisane v zadružni register, kar je treba dokazati z izpiskom iz zadružnega registra ali pravil zadruge. Pristopnico podpišejo predstavniki zadruge.
e)	Ustanove (zadužbine) izpolnijo »Pristopnico« na ime, ki jim ga je dal ustanovnik ali ki je določeno z zakonom.
»Pristopnico« podpiše kot lastnik računa upravitelj ustanove ali pa predstavnik odbora, če ju je ustanovnik določil, sicer pa uprava ustanove, ki jo je postavil minister po zakonu o ustanovah.
f)	Društva, odbori in klubi izpolnijo »Pristopnico« na ime, ki ga določajo njih pravila in ki je prijavljeno pristojnemu oblast-vu, če so to dolžni storiti. Podpišejo pa jo njih predstavniki, ki morajo predložiti po en izvod oblastveno potrjenih pravil (ki se vrnejo) in izpisek iz sejnega zapisnika, iz katerega je razvidna izvolitev in sestava upravnega odbora.
g)	Za časnike, časopise ali publikacije se mora »Pristopnica« izpolniti na ime ali naziv, kakor so časniki ali periodične publikacije prijavljene pristojnemu oblastvu, pristaviti pa je še treba besedico: upravništvo ali uredništvo. »Pristopnico« podpiše izdajatelj oziroma lastnik po čl. 13 zakona o tisku.
Pristopnik mora predložiti časopis ali periodično publikacijo, za katero si otvarja čekovni račun, ali pa prijavo pristojnega oblastva, iz katere se vidi, kdo je lastnik časopisa ali publikacije, ki se tiska ali ki bo izhajala.
h)	Fizične in pravne osebe iz inozemstva si otvarjajo čekovne račune pod istimi pogoji kakor naši državljani, samo podpis na »Pristopnici« jim mora overiti pristojno oblastvo (sodišče, policija ali notar) ali pa naše poslaništvo oziroma konzulat.
Trgovske tvrdke morajo poslati tudi še overjeni prepis izpiska iz trgovskega registra.
Listine, ki rabijo za osebno legitimacijo, se vračajo zasebnikom po vpogledu, listine pravnih oseb pa se pošljejo obenem s pristopnico prijavnici Poštne hranilnice v Beogradu ali prijavnici one njene podružnice, pri kateri se račun otvarja.
Ob izročitvi pristopnice vplača prosilec osnovni vlog in denar za obrazce s položnico, ki je pristopnici priložena, v korist čekovnega računa dotične prijavnice:
za Poštno hranilnico v Beogradu številka 50.001 » podružnico v	Sarajevem	»	4
»	»	»	Ljubljani	»	10.001
»	»	»	Zagrebu	»	30.001
»	»	»	Skopi ju	»	80.001
Denar se prevzema po predpisih člena 36 tega pravilnika.
VII.	POGLAVJE.
Čekovna vplačila.
Čl. 33.
Splošni predpisi.
I.	Za čekovna vplačila se smejo uporabljati samo položnice, ki jih izda Poštna hranilnica.
II.	Položnice so dvojne: navadne, obrazec številka 106 š, in splošne, obrazec številka 127 š.
III.	Pri vplačilih se sprejema samo denar dinarske vrednosti, ki je v prometu. Znesek vplačila ni omejen.
Čl. 34.
Izpolnjevanje navadne položnice.
I.	Položnica sestoji iz treh delov: 1. »pobotnica (priznanica)«, 2. »sporočilo lastniku čekovnega računa (izveštaj vlasniku čekovnog računa)« in 3. »vpisnica (temeljnica za knjiženje)«.
II.	Položnico mora pošiljatelj denarja izpolniti s tinto, in sicer: z roko, s pisalnim strojem ali s tiskom samo v latinici ali cirilici.
III.	Poštnim uradnikom je strogo zabranjeno, da izpolnijo položnico namesto pošiljatelja.
IV.	V vseh treh delih je treba na določenem mestu napisati znesek vplačila v številkah, a razen tega na pobotnici z besedami v srbskohrvatsko-slovenskem jeziku. Parski znesek se piše samo s številkami in nikdar z besedami. Kadar je parski znesek manjši kot 10, se postavi pred to številko 0, na pr.: 02, 05, 07. Prazen prostor pred zneski in za njimi se mora prevleči z debelo peresno potezo, da se onemogočijo zlorabe. Prav tako se mora prevleči prostor določen za dinarje, ako se vplačujejo samo pare, in obratno.
V.	Na »sporočilu« in »vpisnici« mora pošiljatelj denarja napisati svoje ime in priimek (tvrdko), naslov in datum, ko se vplačilo izvrši.
VI.	Na zadnji strani »sporočila« so dovoljena privatna sporočila, ako pošiljatelj denarja nalepi na določenem prostoru poštno znamko v vrednosti dopisnice. Ako je privatno sporočilo namenjeno inozemskemu lastniku čekovnega računa, se nalepi poštna znamka po pristojbeniku za inozemske dopisnice.
VIL Na čelu sprednje strani »sporočila« se smejo napisati, ne da bi bilo treba zato plačati kako pristojbino, kratke beležke, ki se nanašajo na vplačani znesek, na pr.: »faktura od 15. marca 1930«, »folio 154«, »član 1593«, »naročnina za maj 1930« in slično.
VIII.	Na položnici se ne sme nič popravljati, strgati ali črtati, tudi ne sme biti položnica nečitljiva, raztrgana ali zamazana. Takih položnic pošta ne sme sprejeti.
Čl. 35.
Izpolnjevanje splošne položnice.
I.	Splošna položnica, obrazec številka 127 š, se razlikuje od navadne položnice samo v tem, da na njej ni natisnjena številka in naziv čekovnega računa koristnika. Namesto tega je puščen prostor, da izpopolni številko in naziv čekovnega računa pošiljatelj denarja sam.
II.	Na »pobotnici« napiše pošiljatelj številko in naziv čekovnega računa. Na »sporočilu« in »vpisnici« napiše na sprednji strani številko, na zadnji strani pa naziv čekovnega računa koristnika.
III.	Sicer veljajo za izpolnjevanje splošne položnice predpisi čl. 34 tega pravilnika.
IV.	Splošne položnice ima v zalogi pošta in jih prodaja po določeni cenr:‘ strankam, kadar nimajo navadne položnice. *
* Z rešenjem g. ministra pošte in telegrafa, štev. 1469/1925 je prodajna cena določena s 25 parami za splošno čekovno položnico, obrazec številka 127 š.
Čl. 36.
Sprejemanje položnic in denarja.
I.	Pošta sprejme od prinašalca hkrati položnico z denarjem in se prepriča, ali je uporabljen predpisani obrazec položnice, ali je položnica predpisno izpolnjena in ali odgovarja datum, ki je napisan na »sporočilu« in »vpisnici«, vplačilnemu dnevu. Takoj nato prešteje denar vpričo prinašalca. Ni dovoljeno sprejeti položnico1, ki v kateremkoli oziru ne odgovarja predpisom. Poštni uradnik ne sme na položnici prav nič popravljati.
II.	Uradnik pregleda zadnjo stran »sporočila«, ali je napisano kako privatno sporočilo in opečati znamko. Če znamka ni nalepljena, pozove vplačnika, da jo nalepi. Ako vplačnik noče nalepiti znamke, je uslužbenec dolžan, da napravi celo sporočilo nečitljivo.
III.	Če prispo položnice s takimi sporočili na Poštno hranilnico po nemarnosti uslužbenca brez poštne znamke, se izterja pristojbina v poštnih znamkah naknadno od pošiljatelja ali poštnega uradnika neposredno preko pošte.
IV.	Ako položnica ni po predpisih izpolnjena, je pošiljatelj denarja dolžan izpolniti novo, navadno, če jo ima, ali pa splošno. Uradnik vloži denar v blagajno in vpiše položnico v dnevnik vplačil šele tedaj, kadar odgovarja položnica v vsakem oziru predpisom.
V.	Ko je položnica vpisana v dnevnik in denar vložen v blagajno, napiše uradnik na »pobotnici« in »vpisnici« zaporedno številko dnevnika. Nato opečati vse tri dele položnice z dnevnim pečatnikom, a na drugem in tretjem delu tudi s kontrolnim žigom. Na »pobotnici« se podpiše, jo odtrga in izroči prinašalcu denarja kot sprejemno potrdilo.
VI.	Če je pošiljatelj denarja državna oblast, ki ima predajno knjigo (amanetnik), se mora prejem potrditi tudi v tej knjigi.
Čl. 37.
Mednarodna nakaznična služba preko Poštne hranilnice.
I.	Poštna hranilnica vrši v sporazumu z upravo pošte in telegrafa tudi mednarodno nakaznično službo*.
II.	Za izvrševanje te službe ima Poštna hranilnica v Beogradu čekovni račun številka 56.020 »Mednarodna poštna nakaznica«.
III.	Za vplačilo denarja ima pošta v zalogi položnico (obrazec številka 132 š), ki jo prodaja po določeni ceni**.
IV.	Položnico je treba izpolniti po tiskanem besedilu. Poštni uradnik je dolžan sprejeti položnico z denarjem in poslovati ž njo po predpisih člena 36 tega pravilnika. Posebno se je treba prepričati, ali je naslov pošiljatelja in koristnika na določenem prostoru čitljiv in jasno napisan in ali se naslov prejemnika na »pobotnici« in na zadnji strani »sporočila« ujema. Če je pošiljatelj na zadnji strani »sporočila« navedel znesek v valuti dotične države, se je treba razen tega prepričati, ali je odgovarjajoči znesek dinarjev točno preračunan po dnevnem tečaju.
V.	Borzni dnevni tečaj (ponudbo) objavlja glavni telegraf v Beogradu vsak dan brzojavno. Preračunavanje denarja vrši pošta po tečaju prešlega dne. Ako borza dotičnega dne ni poslovala, velja tečaj zadnjega delavnika.
VI.	Pristojbina se plačuje obenem z nakazničnim zneskom po službenem pristojbeniku***.
VIL Vsaka pošta se je dolžna pobrigati, da prejema tečaje vselej redno.
* Za sedaj je uvedena ta služba z Zedinjenimi ameriškimi državami, Kanado in Veliko Britanijo.
Z rešenjem g. prometnega ministra, štev. 2084 od 24. apr. 1931 se prodajajo položnice po 25 par.
*** Pristojbina za pošiljanje denarja v Ameriko in Kanado je 10 dinarjev za vsakih začetih 1.000 dinarjev, v Veliko Britanijo pa za znesek do 500 dinarjev 5 dinarjev in za vsakih nadaljnjih začetih 100 dinarjev po 1 dinar.
Čl. 38.
Vplačila v korist čekovnih računov monopolske uprave.
I.	Na zadnji strani pobotnice, ki jo izda pošta za vplačilo, katero je bilo izvršeno s položnico v korist čekovnega računa monopolske uprave Kraljevine Jugoslavije, mora razen rednega potrdila napisati upravnik pošte ali kontrolor ali sam polagatelj računov, če je sam upravnik ali kontrolor, še posebno potrdilo te-le vsebine: »Da je zgoraj navedeno vsoto vplačal N. N. v
korist čekovnega računa štev......monopolske uprave
in da je ta vsota zaračunana pod postavko štev.......
dnevnika vplačil, potrjuje N. N., upravnik pošte«.
Čl. 39.
Vplačila pri pomožnih poštah.
I.	Pomožne pošte so upravičene, da sprejemajo čekovna vplačila do zneska in na način, ki je predpisan za poštno nakaznično službo.
II.	Po sprejemu položnice in denarja izda pomožna pošta začasni sprejemni list kot sprejemno potrdilo. Nato opečati zadnjo stran »sporočila« in »vpisnice« (drugega in tretjega dela položnice) s svojim pečatnikom. Datum žiga, dan vplačila in dan, ki ga je napisal sam vplačnik na »sporočilu« in na »vpisnici«, se morajo ujemati.
III.	»Pobotnice« potrjuje pristojna kontrolna pošta, a pomožna pošta jih izroča vplačnikom proti zameni za začasne sprejemne liste, ki jih je prej izdala.
Izplačevanje čekovnih nakaznic.
Čl. 40.
Splošni predpisi.
I.	Čekovne nakaznice izplačujejo vse pošte v kraljevini. Ako je v enem kraju več pošt, vrši izplačevanje samo določena pošta.
II.	Izplačevati se sme samo na osnovi uradnega obrazca čekovne nakaznice (obrazec številka 111 š), ki ga izdaja Poštna hranilnica.
III.	Največji znesek, na katerega sme biti napravljena čekovna nakaznica, je 100.000 dinarjev. Izjemoma sme biti napravljena tudi na večji znesek, toda največ do zneska 500.000 dinarjev, ako je na čekovni nakaznici napisano za to posebno odobrenje Poštne hranilnice ali njenih podružnic.
Čl. 41.
Izpolnjevanje čekovnih nakaznic.
I.	Čekovna nakaznica mora biti izpolnjena z roko, in sicer s tinto, s pisalnim strojem ali tiskom, z latinico ali cirilico v srbskohrvatsko-slovenskem jeziku.
II.	Čekovne nakaznice, s katerimi se vrše izplačila v breme čekovnih računov inozemcev, so lahko izpolnjene v francoskem jeziku.
III.	Na zadnji strani kupona je dovoljeno kratko sporočilo (ki nima značaja dopisovanja), ki pa se nanaša na znesek nakaznice, ne da bi bilo treba za to plačati poštno pristojbino. Privatna sporočila niso dovoljena.
Čl. 42.
Pravilnost in rok čekovne nakaznice.
I.	Čekovna nakaznica je pravilna listina za izplačilo samo tedaj, če je izdana na uradnem obrazcu in opremljena v gornjem desnem oglu s suhim žigom Poštne hranilnice ali njenih podružnic, in če nima niti ene nepravilnosti, ki so navedene v čl. 45 tega pravilnika.
Samo tako čekovno nakaznico sme pošta izplačati.
II.	Čekovna nakaznica velja za izplačilo dva meseca od dneva izdaje po datumu suhega žiga. Ako bi nakaznica v tem roku ne bila Izplačana, se mora vrniti kontroli Poštne hranilnice v Beogradu ali kontroli one podružnice, ki je nakaznico izdala.
Čl. 43.
Suhi žig Poštne hranilnice.
I.	Suhi žig Poštne hranilnice, ki se odtisne na nakaznice, rabi kot dokaz, da je čekovna nakaznica v Poštni hranilnici uradno opremljena in da je čekovni račun nalogodajalca obremenjen z vsoto izplačila.
II.	Suhi žig ima te-le znake: v zgornjem levem oglu žiga je označen s številko dan, v gornjem desnem oglu mesec, a v spodnjem oglu leto izdaje nakaznice. Razen tega je označen na levi strani žiga datum izdaje nakaznice v vlomku, in sicer z arabsko številko dan, a z rimsko številko mesec. V sredi žiga je grb Kraljevine Jugoslavije in napis Poštne hranilnice ali njenih podružnic.
Čl. 44.
Prevzemanje čekovnih nakaznic.
I.	Izpolnjene čekovne nakaznice, ki so opremljene s predpisanimi uradnimi znaki, prejmejo pošte od Poštne hranilnice in njenih podružnic.
II.	Čekovne nakaznice, ki so napravljene na znesek 20.000 dinarjev ali več, dohajajo v priporočeni pošiljki.
Ostale prihajajo med kartiranimi pošiljkami tako kakor poštne nakaznice.
III.	Čekovne nakaznice se prevzemajo iz sklepa po predpisih čl. 14 Pravilnika za notranjo poštno službo, četrti del.
IV.	Ako se najdejo v sklepu čekovne nakaznice izven predpisanega svežnja med navadnimi pisemskimi pošiljkami, jih pošta ne sme izplačati ne dalje odpraviti, dokler ne ugotovi z vprašanjem pri Poštni hranilnici ali oni njeni podružnici, ki jih je izdala, ali so v resnici pravilne. To velja tudi za nakaznice, ki se najdejo kje drugje.
V.	Pošta mora takoj pregledati vsako došlo čekovno nakaznico po predpisih člena 16, točke 1, 3 in 4 Pravilnika za notranjo poštno službo, četrti del.
Čl. 45.
Nepravilnosti pri došlih čekovnih nakaznicah.
I.	Nepravilne so čekovne nakaznice in se ne smejo izplačati:
1.	če na nakaznici ni suhega žiga in podpisa dveh uslužbencev na levi in desni strani suhega žiga;
2.	če je napravljena na obrazcu zasebne izdaje ali na obrazcu državne izdaje, ki je vzet iz prometa;
3.	če je naslov prejemnika netočen, nepopoln ali dvoumen;
4.	če je nakaznični znesek nejasen ali če se znesek v številkah in besedah ne ujema;
5.	če so podatki nakaznice, razen če je bila vrnjena ali poslana za naslovnikom, prečrtani ali popravljeni;
6.	če nakaznični znesek ni označen v dinarski vrednosti;
7.	če je nakaznica tako poškodovana ali zamazana, da se kak bistven znak (znesek, naslov, suhi žig in podpisi) ne more ugotoviti;
8.	če je nakaznica napravljena na znesek preko 100.000 dinarjev in nima zato posebnega odobrenja Poštne hranilnice ali njenih podružnic;
9.	če je nakaznica došla po nepravilni poti; ali
10.	če je nakaznica iz kateregakoli razloga sumljiva.
11.	Da se odstranijo nepravilnosti, se morajo poslati
nepravilne nakaznice Poštni hranilnici oziroma tisti njeni podružnici, ki jih je izdala s pripombo na zadnji strani nakaznice: »vrača se, ker...........«.
Z nakaznicami, ki so došle po nepravilni poti, se posluje po členu 44, točki V., tega pravilnika.
III.	Če pride nepravilna nakaznica in se ne more izplačati, obvesti pošta o tem koristnika. Ako koristnik zahteva in ako je voljan, da plača vse stroške, se lahko nedostatek odstrani tudi brzojavno s plačano službeno brzojavko. Nakaznica ostane v tem primeru na pošti, dokler ne pride odgovor. Na podlagi odgovora se nakaznica popravi oziroma izpopolni in izplača koristniku. Odgovor se priloži nakaznici.
Čl. 46.
Žigosanje čekovnih nakaznic.
I.	Takoj po prihodu čekovnih nakaznic se mora na določenem mestu pritisniti dnevni pečat.
II.	Po izplačilu čekovne nakaznice se mora na določeno mesto pritisniti kontrolni žig in dnevni pečat.
Čl. 47.
Izplačevanje čekovnih nakaznic na domu.
I.	Čekovne nakaznice se izplačujejo na domu po predpisih čl. 18 Pravilnika za notranjo poštno službo,
IV.	del.
II.	Čekovne nakaznice do zneska 5000 dinarjev izplačujejo na domu one pošte, ki so upravičene izplačevati na domu poštne nakaznice.
III.	Na domu se ne morejo izplačati čekovne nakaznice:
a)	če so napravljene na več kakor 5000 dinarjev;
b)	katerih izplačilo je vezano s pogojem, da mora koristnik predložiti kakršnokoli listino ali potrdilo.
IV.	Za izplačevanje čekovnih nakaznic na domu se
plačujejo iste pristojbine kakor za izplačevanje poštnih nakaznic na domu.
V.	Na določenem mestu nakaznice se napišejo podatki dostave v obliki vlomka, in sicer se kot števec zapiše v arabskih številkah zaporedna številka okraja, v rimskih pa številka dostavnega obhoda, pod tem pa kot imenovalec številka, pod katero je nakaznica vpisana v dostavni list, na pr. 3-II/14.
VI.	Po izplačilu nakaznice se mora kot izplačilna številka zapisati zaporedna številka dnevnika izplačil, pod katero je nakaznica vpisana.
VII.	Izročanje nakaznic in denarja dostavljačem in obračun se vrši po čl. 19 in 22 Pravilnika za notranjo poštno službo IV. del.
Čl. 48.
Izplačevanje čekovnih nakaznic na pošti.
I.	Pošte, ki ne izplačujejo nakaznic na domu, vpisujejo vse došle čekovne nakaznice v »knjigo došlih čekovnih nakaznic« (obrazec štev. 113 š) in jih izplačujejo na pošti.
II.	Pošte, ki izplačujejo nakaznice na domu, vpišejo v knjigo došlih čekovnih nakaznic samo nakaznice:
1.	ki se glase na več kakor 5000 dinarjev;
2.	pri katerih se zahteva od koristnika kakršnakoli listina ali potrdilo;
3.	katerih izplačilo je vezano na določen rok; na dan določenega roka se izplača taka nakaznica na domu ali na pošti rednim potem;
4.	ki so naslovljene na oblasti ali imetnike predalov;
5.	ki so naslovljene poste restante.
III.	Ko so nakaznice vpisane v »knjigo došlih čekovnih nakaznic«, se napiše na določenem mestu nakaznice kot dohodna številka zaporedna številka, pod katero je nakaznica vpisana v knjigo.
Po izplačilu nakaznice se napiše kot izplačilna številka zaporedna številka dnevnika izplačil.
IV.	Pred izplačilom se mora čekovna nakaznica
primerjati z vpisom v »knjigi došlih čekovnih nakaznic« in ugotoviti:
1.	ali je vpisana v knjigi došlih nakaznic;
2.	ali ni znesek spremenjen;
3.	ali ni že izplačana;
4.	ali ni potekel izplačilni rok;
5.	ali je izplačilnemu pogoju zadoščeno, če je pogoj sploh naveden; in
6.	ali ni nobene nepravilnosti iz čl. 45 tega pravilnika.
V.	Ko se je uradnik o tem prepričal, pregleda, ah je koristnik prejem pravilno potrdil, in nato znesek izplača. Kupon nakaznice odtrga in ga izroči koristniku, nakaznico pa opečati s kontrolnim žigom in dnevnim pečatom, vpiše v dnevnik izplačil Poštne hranilnice, opremi z izplačilno številko in shrani kot blagajniško listino. Izplačilo nakaznice zabeleži uradnik v »knjigi došlih čekovnih nakaznic«.
VI.	Za izplačevanje nakaznic veljajo sicer predpisi čl. 20 Pravilnika za notranjo poštno službo IV. del (per analogiam).
Čl. 49.
Potrjevanje prejema.
Potrjevanje prejema in dokaz istovetnosti se vrši po predpisih čl. 57 in 59 prvega dela in čl. 21 četrtega dela Pravilnika za notranjo poštno službo.
ČL 50.
Povratnica (Izplačilno obvestilo).
I.	Povratnica je sestavni del čekovne nakaznice in se nahaja na spodnji polovici kupona. Povratnica se izpolni, kadar je izplačilo vezano na pogoj »proti povratnici«.
II.	V tem primeru se izroči koristniku samo zgornja polovica kupona, a izpolnjena povratnica ostane pri nakaznici. Na povratnici mora koristnik pravilno potrditi prejem denarja, pošta pa pritisne nanjo dnevni žig.
III.	Prejem denarja potrdi na povratnici samo koristnik. Pooblastilo ne velja.
Čl. 51.
Pogojna izplačila.
I.	Lastnik računa lahko odredi na sami nakaznici, na prostoru, ki je določen za pogoj izplačila, da se znesek izplača pod gotovim pogojem.
II.	Izplačilni pogoj je lahko:
1.	da se izplačilo izvrši proti povratnici;
2.	da se znesek izplača samo koristniku;
3.	da se izplačilo ne more izvršiti pred določenim rokom;
4.	pogoj, s katerim se zaščiti državna (samoupravna) blagajna, na pr. da je treba potrditi vdovstvo ali da otrok živi in temu podobno.
III.	Pred izplačilom čekovne nakaznice je treba pogoju zadostiti.
IV.	Potrebno potrdilo na zadnji strani nakaznice dajo pristojne oblasti, in sicer po službeni dolžnosti brezplačno, toda koristnikova dolžnost je, da ga preskrbi.
Čl. 52.
Nedostavljive čekovne nakaznice.
I.	Pošiljanje nakaznic za koristnikom se vrši po predpisih čl. 31 Pravilnika za notranjo poštno službo
IV.	del.
II.	Čekovne nakaznice se takoj vračajo:
1.	čim se ugotovi nepravilnost po čl. 45 tega pravilnika;
2.	čim se ugotovi nedostavljivost;
3.	če je potekel izplačilni rok; in
4.	če to zahteva Poštna hranilnica.
III.	Nakaznice se vračajo tistemu zavodu Poštne hranilnice, ki jih je izdal.
IV.	Na zadnji strani vrnjene nakaznice napiše uslužbenec opombo: »vrača se, ker.........«, in pristavi podpis
in žig.
V.	Na vrnjeni nakaznici je treba prečrtati dohodno številko, v knjigi došlih nakaznic pa se vpiše opomba »vrnjena«.
VI.	Če vrnjena nakaznica ponovno prispe, ker je bila nepravilnost odstranjena, se ž njo posluje kakor z vsako došlo nakaznico.
Čl. 53.
Izguba in poškodba nakaznice.
I.	Izgubo kakor tudi poškodbo nakaznice je treba prijaviti tistemu zavodu Poštne hranilnice, ki je nakaznico izdal in ki izda dvojnik s potrebnim pojasnilom.
II.	Izgubo in poškodbo je treba zabeležiti v knjigi došlih čekovnih nakaznic z besedo »izgubljena«, »poškodovana« ali »vrnjena« in datumom.
Čl. 54.
Izprememba naslova in preklic čekovne nakaznice.
Naslov izpremeniti v smislu čl. 39, točka II/2 Pravilnika za notranjo poštno službo I. del in preklicati čekovno nakaznico sme samo pristojni zavod Poštne hranilnice.
Čl. 55.
Naročanje zalogov za izplačilo čekovnih nakaznic.
I.	Izplačevanje čekovnih nakaznic se mora vršiti kar najhitreje.
II.	Da se izplačevanje pospeši, pošlje Poštna hranilnica dnevno izplačilni pošti in njeni zbirni pošti brzojavno obvestilo glede nakaznic, ki so ji bile poslane in ki se glase na znesek 20.000 dinarjev ali več.
III.	Po prejemu brzojavke mora pošta zahtevati zalog, če je treba brzojavno, nato pa tudi še običajnim potem v smislu predpisa čl. 9, točka II, Pravilnika o poslovanju z denarjem pri poštah.
IV.	Ako se nakaznica glasi na 20.000 dinarjev ali več, pa ni v roku sedmih dni po dostavi izplačana, se zalog vrne zbirni pošti kot odvod.
V.	Koristnika take nakaznice je treba pri dostavi obvestiti, da mora denar dvigniti v roku sedmih dni, ker pošta po preteku tega roka ni dolžna, da mu denar takoj stavi na razpolago.
IX.	POGLAVJE.
Razna določila za čekovno službo.
Čl. 56.
Prenos poštnih nakaznic na čekovne račune.
Prenos poštnih nakaznic na čekovni račun prejemnika se vrši po predpisu čl. 25 Pravilnika za notranjo poštno službo IV. del.
Čl. 57.
Izplačevanje poštnih nakaznic, ki so naslovljene na Poštno hranilnico.
I.	Poštne nakaznice, na katerih je označen kot prejemnik kak čekovni račun pri Poštni hranilnici ali ona sama, se izplačujejo preko čekovnega računa s pomočjo položnice, ki jo pošlje Poštna hranilnica.
II.	Nakaznice se dostavljajo Poštni hranilnici in njenim podružnicam po predpisih za dostavo poštnih nakaznic.
III.	Uradnik pri okencu za poštne nakaznice se razbremeni z nakaznično vsoto v dnevniku in izroči z obračunom dotične vsote položnico uradniku za čekovna vplačila, da jo zaračuna.
Čl. 58.
Ravnanje z žigi in njih uporaba.
I.	S kontrolnim žigom in dnevnim žigom se mora poslovati strogo zaupno in pod nadzorstvom polagatelja računov oziroma kontrolorja.
II.	Uporaba žigov mora biti skrbna in točna. Datum žiga se mora pazljivo menjati v soglasju s koledarskim datumom.
Odtiski žigov morajo biti jasni in čitljivi.
X.	POGLAVJE.
Računska določila.
Čl. 59.
Zaračunavanje vplačilnih in izplačilnih listin.
Na osnovi položnice ali vložnega lista sprejeta vplačila in na osnovi čekovne (hranilne) nakaznice ali odpovedi izvršena izplačila se takoj po vplačilu ali izplačilu zaračunajo v dnevniku vplačil, oziroma v dnevniku izplačil za račun Poštne hranilnice.
Čl. 60.
Dnevnik vplačil in dnevnik izplačil.
I.	Kot dnevnik vplačil se uporablja obrazec štev. 116 š, kot dnevnik izplačil pa obrazec štev. 6 š.
II.	Dnevniki so natisnjeni v dvojnih listih, ki imajo iste zaporedne številke od 1—100, in so povezani v svežnje po 100 kosov dvojnih listov. Sveženj se načne šele tedaj, ko je prejšnji popolnoma porabljen. Pošta sme imeti v zalogi razen svežnja, ki ga uporablja, samo še 1 cel sveženj.
III.	Ako je pri pošti več okenc za hranilno in čekovno službo, se uporablja pri vsakem okencu poseben sveženj dnevnikov, v zalogi pa mora biti prav tako po 1 sveženj za vsako okence. Zabranjeno je uporabljati 1 sveženj dnevnikov za več okenc.
Na svežnjih je nalepnica Poštne hranilnice; v evidenci ima svežnje ekonomat Poštne hranilnice.
IV.	V prvi stolpec dnevnika vplačil se vpiše zaporedna številka vplačil. Drugi stolpec je določen za dan vplačila, tretji za številko čekovnega računa ah hranilne knjižice, četrti za ime vplačnika, peti za znesek vplačila, šesti ostane prazen. V sedmi stolpec se vpiše številka in označba prijave, v osmi pa znesek posameznih prijav.
Deveti stolpec se rabi za vpise popravkov (glej čl. 65 tega pravilnika) in za še kakšne beležke.
Iste stolpce ima tudi dnevnik izplačil, s to razliko, da se vpiše v četrti stolpec namesto imena vplačnika ime koristnika.
Čl. 61.
Kako se vodita dnevnik vplačil in dnevnik izplačil.
I.	Na vsak list dnevnika vplačil kakor tudi dnevnika izplačil se morata vsak dan pred uporabo odtisniti na čelu dnevni in kontrolni žig.
II.	Vplačila se vpisujejo po vrsti, kakor so sprejeta. Ako gre za vplačilo na hranilni račun (knjižico), je treba k številki pristaviti še črko »Š«. Zaporedna številka dnevnika se začenja vsak dan s številko 1.
Izplačila se vpisujejo na isti način.
III.	Dnevniki se pišejo čitljivo in jasno s tintnim svinčnikom v dvojniku s pomočjo indigovanega papirja.
IV.	Dnevniki se jemljejo iz zaloge po zaporednih številkah listov. Neporabljeni dnevniki se hranijo pod ključem; z njimi je treba poslovati zelo zaupno.
V.	Ako se kak list dnevnika pokvari, ga je treba križem prečrtati in poslati pristojnemu zavodu Poštne hranilnice.
VI.	Izvirniki dnevnika se z ostalimi listinami vred pošiljajo vsak dan pristojnemu zavodu Poštne hranilnice.
Kopije dnevnika ostanejo pri pošti, kjer se hranijo tri leta.
Te shranjene kopije dnevnikov morajo biti urejene in zložene po dnevih.
Čl. 62.
Prijavljanje vplačil in odprava listin.
I.	Vplačilne listine (položnice in vložne liste) odpravlja pošta vsak dan s prijavo vplačil, obrazec štev. 117 š, v ovitku, obrazec štev. 121 š.
II.	Čekovne položnice se zlože po številkah računa in pošljejo s prijavo vplačil onemu zavodu Poštne hranilnice, pri katerem se dotični čekovni računi vodijo.
Čekovne račune od štev. 1 do 10.000 vodi podružnica Poštne hranilnice v Sarajevu, od 10.001 do 30.000 podružnica v Ljubljani, od 30.001 do 50.000 podružnica v Zagrebu, od 50.001 do 80.000 centrala v Beogradu in od številke 80.001 do 100.000 podružnica v Skoplju.
Razdeljevanje položnic po zavodih olajšuje tudi naslov zavoda Poštne hranilnice, ki je natisnjen na gornjem robu položnice.
III.	Vsi hranilni računi se vodijo pri centrali v Beogradu; zaradi tega se vložni listi s prijavo pošiljajo kot posebna pošiljka samo Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
IV.	Prijave so natisnjene v bloku po 100 komadov in se uporabljajo po vrsti po zaporednih številkah. Ako se kakšna prijava pokvari, jo je treba križem prečrtati in poslati pristojnemu zavodu Poštne hranilnice.
V.	Z eno prijavo se ne morejo poslati čekovna vplačila skupno s hranilnimi vlogi, ampak jih je treba poslati ločeno.
VI.	Prijava se izpolni po natisnjenem besedilu. Najprej se vpiše število komadov in skupna vsota položnic oziroma vložnih listov, ki se pošljejo s to prijavo. Nato se vpiše dan in ura odprave.
Prazni prostor, ki ostane v prijavi pred izpisano vsoto in za njo, je treba prevleči s krepkimi potezami.
VII.	Vplačila in vlogi se lahko prijavljajo po večkrat na dan, in sicer eno uro pred odhodom ambulantne pošte v smeri dotičnega zavoda Poštne hranilnice.
Ob sklepu dnevnih uradnih ur se izvrši prijava še zaostalih neprijavljenih položnic in vložnih listov.
VIII.	Kadarkoli se pošljejo listine, podčrta polagatelj računov v dnevniku vplačil poslednji znesek vplačila (vloga) za odnosni zavod in vpiše v višini zneska v stolpec 7 označbo zavoda in številko prijave (na pr. Ljb. 71, kar pomeni prijavo za Ljubljano štev. 71), v stolpec 8 pa vpiše njen znesek.
IX.	Pred odpravo prijave mora polagatelj računov oziroma kontrolor (kjer je kontrolor) pregledati vse listine, vnovič ugotoviti, ali so po predpisih opremljene, ali spadajo dotičnemu zavodu Poštne hranilnice, kate-
remu se prijava pošilja, in ali se število komadov kakor tudi njih skupna vsota ujema z vpisi na prijavi.
Za pomote in nastalo škodo sta kontrolor in polagatelj računov solidarno odgovorna.
X.	Na za to določenem prostoru dnevnika, prijav in vseh listin se morata odtisniti dnevni in kontrolni žig, in se podpišeta polagatelj računov in kontrolor.
Čl. 63.
Prijavljanje izplačil.
I.	Vse izplačane čekovne in hranilne nakaznice, ne glede na to, od katerega zavoda Poštne hranilnice so došle, se odpravijo s prijavo izplačil (obrazec štev. 119 š) vsak dan teritorijalno pristojnemu zavodu Poštne hranilnice.
II.	Hranilne nakaznice se vpišejo in odpravijo skupno s čekovnimi nakaznicami; one se tudi zaračunajo prav tako kakor čekovne nakaznice.
III.	Vse hranilne odpovedi, ki so izplačane kratkim potem, se odpravijo [ločeno od čekovnih (hranilnih) nakaznic] s prijavo izplačil (obrazec štev. 119š) Poštni hranilnici, hranilni promet, v Beograd.
IV.	Določila čl. 62, točke IV do X, tega pravilnika glede prijav vplačil veljajo analogno tudi za prijave izplačil.
Čl. 64.
Sklepanje dnevnikov.
I.	Dnevniki se sklepajo vsak dan po poteku uradnih ur za sprejemanje vplačil in za izplačila.
II.	Ob sklepu dnevnika vplačil in dnevnika izplačil se seštejejo zneski v stolpcih 5 in 8. Obe vsoti se morati ujemati.
Prazni prostor, ki ostane koncem dneva v dnevniku, se mora prevleči s poševno črto, tako zvanim kolenom, z desne proti levi strani.
Na to se izpiše dnevna vsota vplačil (izplačil) z besedami in vpiše v odgovarjajoči stolpec »Stanja kase« obrazec R. štev. 305.
III.	Prenos z ene na drugo stran se napravi z enostavnim prenosom vsot stolpcev 5 in 8. Ni potrebno, da bi se vsoti teh dveh stolpcev pri prenosu ujemali.
IV.	Po predpisu čl. 61, točka VI, tega pravilnika se izvirniki dnevnikov ločijo od kopij in pošljejo Poštni hranilnici.
V.	Konec vsakega meseca, najkesneje pa do tretjega dne prihodnjega meseca, se mora pristojnemu zavodu Poštne hranilnice poslati izpisek stolpcev 6 in 22 »Stanja kaše«, napravljen na obrazcu štev. 133 š, ki ga morata overiti polagatelj računov in upravnik pošte.
Čl. 65.
Popravljanje napak.
I.	Pristojni zavod Poštne hranilnice odreja popravke napak v dnevniku preko čekovnega računa za napake.
II.	Ako mora pošta zaradi popravka kaj doplačati ali prejeti, prejme od Poštne hranilnice položnico ali čekovno nakaznico, s katero doplača ali prejme vsoto, izkazano s popravkom.
III.	Pri zaračunanju dotične položnice oziroma čekovne nakaznice v dnevniku, se sklicuje pošta v »pripombi« na prejšnjo postavko dnevnika, ki se popravlja. Pri tej prejšnji postavki v kopiji dnevnika (ki je ostala v arhivu pošte), se sklicuje na novo postavko, pod katero je popravek zaračunan.
Pobotnica položnice in kupon nakaznice se priložita kopiji dnevnika dotičnega dne, ko sta popravka zaračunana, in se vse vloži v arhivo.
IV.	Dopisovanje s Poštno hranilnico, ki bi se predhodno vršilo, se mora reševati v 24 urah. Zakesnitve se morajo opravičiti.
V.	Poštna hranilnica obvešča pristojno direkcijo pošte in telegrafa o popravkih, ki presegajo znesek 100 dinarjev.
Čl. 66.
Sklepna določila.
I.	Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem podpisa, razen določil X. poglavja, ki veljajo od 1. oktobra 1931. Do uveljavljenja določil X. poglavja je treba poslovati po dosedanjih predpisih za računsko službo.
II.	Z uveljavljenjem tega pravilnika prenehajo veljati predpisi knjige »Poštno-hranilna, čekovna in virmanska služba«, Pravilnik za izvrševanje poštno-hranilne službe od 4. februarja 1926, kakor tudi vsi ostali predpisi, ki nasprotujejo temu pravilniku.
III.	Po tem pravilniku se morajo ravnati vse pošte in Poštna hranilnica s svojimi podružnicami.
IV.	Generalni direktor Poštne hranilnice in uprava pošte in telegrafa bosta skrbela, da se bo ta pravilnik izvrševal.
V Beogradu, 14. maja 1931. U. štev. 3137.
Minister za promet:
Laz. Radivojevič s. r.
Slovanska knjižnica
6K M
' Yr>x
C 8268
66009004348
C08ISS ®
S.