P*ltaina platan* r gotortaL
KKALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
Kraljevske banske uprave dravske banovine
12.
kos.
V LJUBLJANI, dne 10. februarja 1984.
Letnik
VSEBINA:
U5. Tarifa za pobiranje žigovine in ostalih pristojbin 7.a mere in dragocene kovine, liti. Mednarodna konvencija o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoza in izvoza — odpoved Norveške, Danske in Zedinjenih ameriških držav.
Odpoved mednarodne konvencije o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoza in izvoza po Holandiji.
Izjava Nove Zelandije glede konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki.
117
118
119. Ratifikacija konvencije o izboljšanju- usode; ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju
z vojnimi-ujetniki po Egiptu.	..........
129.	Ratifikacija konvencije in statuta o svobodi provoza in konvencije o priznanju pravice državam'; ki' nimajo morske obale, po Turčiji.
121. Razne objave iz 'Službenih novih«.
Uredbe osrednje vlade.
115.
Tarifa
za pobiranje žigovine in ostalih pristojbin za mere in dragocene kovine.1
Na osnovi Člena 5. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine,-’ člena 29. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi3 in člena 16. in 17. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra ih platine,4 predpisujem v sporazumu z ministrom za finance naslednjo
tarifo
za pobiranje žigovine in ostalih pristojbin za mere in dragocene kovine.
Člen 1.
Na mere in merilne priprave, ki se predlože v prvi ali v občasni pregled in žigosanje, overovitev, preizkušanje sistema itd., nadalje za preizkušanje čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, kemične analize itd., se pobirajo žigovina, odnosno pristojbine po postavkah, določenih v členih 2. do 16. te tarife.
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28 novembra 1933., št. 273/LXXX/769.
'J »Službene novine« št. 156/XL iz 1. 1928., Uradni list« št. 251/70 iz 1. 1928.
3 »Službene novine« št. 156/XL iz 1. 1928., Uradni list« št. 252/70 iz 1. 1928.
4 »Službene novine« št. 156/XL iz 1. 1928., »Uradni list« št. 253/70 iz 1. 1928.
I. Žigovina. ■	■	>■
Člen 2.	c .
Mere in priprave za merjenje dolžine in površine.
Od 20 do 5 metrov •  ...................Dm	15'—
2 in 1 metra ..........	„	5—
5 in 2 decimetrov .........	„	2'—*
Konjske. mere...........................'	5'—
Debelinske, mere: .
2 in 1 metra .........	„	5'—
manjše od 1. metra .... .. ...	„	2—•
Priprave za merjenje dolžine	„	50—>
Priprave za merjenje površine ....	„	10O—
Za precizne dolžinske mere se pobira dvakratni znesek prednjih tarifnih postavk. Spredaj določene postavke se pobirajo neglede na to, ali ima dolžinska mera eno ali več razdelb.	 :	,	j
Člen 3.
Mere in priprave za merjenje tekočin in suhih tvarin.
1'hektolitra	. . . . . . . . Din 15*-~
Od 50 do 10 litrov................................  10#—
5 in 2 litrov........................... .	„	3'—
Od 1 litra do 1 centilitra ......	„	1 —
Stekleni bdlopi:
do vštetih 10 litrov .......	„	. 3—
čez 10 litrov	3—
Kadi za tropine za vsak hektoliter pro--
stornine...................... , •. ...	„	10;—
Konve (kangle) za mleko:
od 1 do 5 litrov................ r	.	„	■	2‘—•
čez 5 do 10 litrov	.	,•	„	■■	4‘—■
čez 10 litrov . .	.	,	.	.	,	.	,	„	6-—
Mere za mleko:
do 5 litrov ...	i	....	,	•„	10-—
'čez 5 do-10 litrov ......	„	20'—
za vsakih nadaljnjih 10 litrov po	„	5—
Priprave za merjenje tekočin:		
do 2 litrov			10—
čez 2 do 5 litrov ....		30—
čez 5 do 50 litrov ....		00—
čez 50 do 150 litrov ....		100—
čez 150 litrov			1 SO-
Mere za suhe tvarine:		
za posebne svrhe			lO—
Okviri za merjenje dr\:		
do 2 m2			5—
čez 2 m®			10—
Člen 4.
Steklenice in steklene posode za točenje alkoholnih pijač in mleka.
Gostilniške steklenice, /.a vsako .... Din 050 Čaše z enim merskim znakom, za vsako „	0-50
Čaše z dvema merskimi znakoma, za vsako „	1—
Steklenice za mleko, za vsako.......................  0-50
Člen 5.
Sodi.
Do sto litrov prostornine, vseeno, ali je
sod navaden ali za pivo, se pobira po Din 5 Za vsakih nadaljnjih 100 litrov po . . .	„	5—
Ostanek, manjši od 100 litrov, se računi za celih 100 litrov.
Člen G.
lTteži.
Od 50 do 10 kilogramov...........................Din	5—
Od 5 do 1 kilograma...............................„	1*50
Od 50 dekagramov do 1 grama ....	„	0-50
Za precizne uteži se pobira, začenši od 20 kilogramov do 1 grama, dvakratni znesek prednjih postavk, od 500 miligramov pa do 1 miligrama Din 1‘50 za kos.
Žigovina za pregled in žigosanje specialnih uteži, ki spadajo med Fairbanksove tehtnice, je ista kakor za navadne uteži enake velikosti; za karatne uteži znaša Din 1’50 za kos.
Člen 7.
Tehtnice.
1.	Tehtnice prečnice z enakimi ali neenakimi prečkami, tehtnice z vrhnjimi skledami, rimske tehtnice in mostne tehtnice:
njih (polnih ali začetih) 1.000 kg še po Din 50-—.
Na precizne tehtnice sp pobira za vsako dvakratni inesek prednjih tarifnih postavk.
2. Za pregled in žigosanje nagibnih tehtnic, dalje tehtnic, katerih konstrukcija je sestavljena iz nagibnih in drugih tehtnic, se pobira do vštetih 500 kilogramov nosilnosti trikratni, nad 500 kilogramov nosilnosti pa dvakratni znesek žigovine po točki 1.
3. Pri tehtnicah prečnicah z enakima prečkama za posebne namene in z avtomatsko napravo za tehtanje porcij (avtomatske tehtnice z vedri za tehtanje grudastih ali zrnatih sipkih tvarin, kakor žita, moke, sirovega sladkorja, cementa, gramoza itd.) se določa žigovina takole:
a) za tehtnice, s katerimi se tehta s: tvarine:
Do vštetih 50 kilogramov nosilnosti »	»	100	„	„
„ 200
»	„	300	„	„
n	»	400	„	„
h	ii	500	,,	„
Nad 500 kilogramov nosilnosti za vsakih nadaljnjih (polnih ali začetih) 100 kilogramov razen Din 100-— še po Din 10-—;
b) za tehtnice, s katerimi se tehta več vrst tvarine, se pobira za vsako nadaljnjo vrsto tvarine žigovina, ki je za 50% višja od one, ki je določena v prednji točki a);
c) za pregled in žigosanje uteži za reguliranje se pobira po nosilnosti polovica žigovine, določene v prednji točki a);
č) za pregledovanje števčevega mehanizma se pobira po Din 5'—.
Člen 8.
ena	vrsta
Din	SO-
99	lO—
99	50—
99	60—
9)	80—
99	100—
Plinomeri.
Če količina plina, katera prehaja v eni uri pliuomer, ni večja od:
0-25 kubičnega metra..................Din
0'50	„	„...................................
„	» .......
2 kubičnih metrov........................
4
1	»	9»	••••••	W
n	»	  i,
»	'J	 II
10 „   ................................................
13	„	,,	   n
20
1»	11  .....................
30
50	„	„...................................
75	„	,,
100
nad 100	„	„	.................
skozi
10—
15—
20—
25—
30—
35—
40—
45—
50—
55—
60—
65—
70—
100—
150—
)o vštetih		10 kilogramov nosilnosti			Din 5—				Člen 9.		
9» 9»	99 99	50 100	99 »9	99 99	10— ,, 10*-™				Vodomeri.		
9»	99	200	9»	99	20—	S kalibrom od		5	do 13 milimetrov	Din	15—
99	99	500	99	99	„ 30—	99 99	99	14	11 25 „	99	25—
99	99	1.000	•9	99	„ 50—	99 -99	99	26	» 40 „	99	40—
99	99	5.000	99	99	„ 100—	99 99	99	41	„ 50 „	99	50—
99	99	10 000	1«	99	„ 130—	99 99	99	51	., 60 „	99	60—
99	99	15 000	99	99	„ 250—	99 99	99	61	« 70 ,,	99	70—
99	99	40 000	99	99	„ 350—	99 99	99	71	1, 80	V	80*—
„	„	„	81	in več milimetrov za vsak mili-
meter kalibra po Din 1-—.
Za komViinirnno vodomere nobira Žigovina, ki ustreza vsoti žigovine za oba kalibra.
Clen 10.
Taksametri.
Za pregledovanje in žigosanje taksa-
metrov za vsak kos.........................Din	30*—
Prenosne konstrukcije taksametra za
vsako , . .................................  „	5-—
Clen 11.
Tokomeri.
1. Temeljne tarifne postavke za tokomere z 2 žicama do napetosti 500 voltov neglede na vrsto toka in periodičnost;
do 10 amperov..................................Din	30*—
,, 50	,,	   »	50*—
»	200	„    100—
»	500	„	   200—
>ad	500	„	   300—
2.	Za več	ko 500 voltov napetosti se zvišujejo postav-
ke i>od točko 1.:
za napetosti do	3000	voltov	za	•	•	100%,
za napetosti čez	3000	voltov	za	.	.	.	200%.
3. Za tokomere s 3 in več žicami se zvišujejo postavke pod točko 1. za 50%.
4. Za tokomere z dvema ali več tarifami se zvišujejo postavke pod točko 1. za 50%.
5. Za univerzalne tokomere, ki	se	uporabljajo v
mrežah različne maksimalne amperaže* in voltaže, kakor tudi za vse tokomere s pomožnimi napravami se zvišujejo postavke pod točko 1. za 20%.
6. Za tokomere s transformatorji ali upori, ki niso vdelani v oklop tokomera, se zvišujejo temeljne postavke pod točko 1. za 50%. Kot osnova za izračunanje žigovins po prednjih točkah 1. in 2. služita večja jakost in napetost toka, ki sta označeni na transformatorjih, odnosno Ua uporih Kadar se vrši pregledovanje takih toko-merov brez transformatorjev, odnosno uporov, se jemljeta kot osnova za izračunanje žigovine reducirana jakost in napetost toka, za katere je tokomer stvarno izdelan 'n ki sta na njem označeni.
7. Pri tokomerih z več žicami in z ničelnim vodom se jemlje kot osnova za izračunanje poviškov po točki ‘2. napetost med enim glavnim vodom in ničelnim vodom (na tokomeru označena nižja napetost).
8. Vsi poviški pod prednjimi točkami 2. do 6. se računijo vedno od osnovne postavke po točki 1., vsak zase in neodvisno od drugega; žigovina sestoji iz osnovne Postavke in vsote vseh poviškov.
Clen 12.
Izdelki iz zlata, srebra in platine.
1. za izdelke iz zlata od 1 kilograma Din 1000*—,
2. za izdelke iz srebra od 1 kilograma „	100*—,
3. za izdelke iz platine od 1 kilograma „	2000*—.
Tu določena žigovina se odmerja od grama do grama.
vsak začeti gram velja za poln gram. Odmerjanje žigovine po prednjih predpisih se ne vrši posamič za vsako vrsto istočasno predloženih izdelkov iz zlata, srebra in Platine, marveč po skupni teži, ki se opremi ž žigom. a Izdelke, sestavljene iz več vrst dragocenih kovin (iz
* V izvirniku pogrešno »zapremine« (prostornine); Prav pač: amperaže.
zlatih, srebrnih in platinskih zlitin), se pobira žigovina kakor da so izdelani iz zlata.
Pri izdelkih iz zlata, srebra in platine, pripravljenih za izvoz, se plačuje za njih opremljenje z žigom za izvoz na naslov žigovine po 10 par za vsak kos izdelka.
II.	Pristojbine.
Clen 13.
Preizkušnja sistema mer in merilnih priprav.
Za mere in merilne priprave, ki se predlože zaradi
preizkušnje sistema, se pobirajo:
1. Mere in priprave za merjenje dolžine in prostornine ter uteži:
a) za preizkušanje sistema .... Din 200*—,
b) za dopolnilno preizkušanje sistema ....................................
2. Mere in priprave za merjenje površine za geodetske ali podobne svrhe:
a) za preizkušanje sistema ....
b) za dopolnilno preizkušanje sistema .........................
3. Mere in priprave za merjenje površine za industrijske svrhe:
a) za preizkušanje sistema ....
b) za dopolnilno preizkušanje sistema ..................................
4. Tehtnice prečnice z enakima ali neenakima prečkama, tehtnice z vrhnjimi skledami, nagibne tehtnice do 100 kilogramov nosilnosti in prenosne mostne tehtnice:
a) za	preizkušanje sistema ....
b) za..............................dopolnilno preizkušanje sistema ..................................
5. Druge konstrukcije tehtnic:
a) za	preizkušanje sistema ....
b) za	dopolnilno preizkušanje sistema 	
6. Plinomeri, vodomeri in taksametri:
a) za	preizkušanje sistema ....
b) za.........................dopolnilno preizkušanje sistema ..............................
7. Tokomeri:
a) za	preizkušanje sistema ....	„	1000—,
b) za	dopolnilno preizkušanje siste-
Hiti »••*»••••§ a	9)	500—.
Clen 14.
Overitve in druge preizkušnje.
1. Za overitev aparatov za kubiranje (sodov, plino-merov ali vodomerov) se pobirajo:
do 100 litrov....................Din	100—
nad 100 „ 400	„	   200—
„	400	„	600	„	.......	„	250—
„	600	„	800	„	................... „	300—
„	800	„	1000	,,	..................„	350—
„ 1000 litrov za vsakih polnih ali začetih 100 litrov še po Din 50*—.
2. Za merjenja, preizkušnje in poizkuse, izvršene v prid znanosti, industrije in obrtništva (čl. 3., točka 7. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine), za katere se po značaju dela ne more vnaprej ugotoviti
„ 100—.
„ 200*—, „ 100—
„ 400—,
„ 200—.
‘n 200*—, „ 100*—. „ 600—, „ 300—. „	400—,
„ 300—.
višina pristojbine, določi upravnik osrednje uprave za mere in dragocene kovine za vsak primer posebej višino, pristojbine, ki jo je treba pobrati.
Člen 15.
Analize.
Za kemične analize zlitin iz zlata, srebra ali platine se pobira:
a) za. analize	zlitin	iz	zlata po .	.	.	.	Din	30'—,
b) za analize	zlitin	iz	srebra po	.	.	.	„	10—,
c) za analize	zlitin	iz	platine po	.	.	.	„	50—.
Člen 16.
Ležarina.
Če se tokomeri in sodi, ki so bili izročeni na pregled,. ne odpravijo en dan. po dolbečnem roku, se pobira za vsak nadaljnji dan ležarina, in sicer za:
tokomere za kos po..........................Din 0-50.
sode za vsak kos od hektolitra prostornine ,,	1—.
Ostanek, manjši od hektolitra, se. računi za cel hektoliter.
III.	Stroški'strank ob poslovanju na mestu samem.
Člen 17. •	,
Kadar želijo stranke, da se pregledajo njih merila, overujejo priprave, preizkusijo sistemi itd. zunaj stalnih ali začasnih prostorov urada, se morajo:
1.	obrniti s pismeno in po predpisih kolkovano prošnjo na urad, v čigar področje spada izvršitev dolične-ga opravila (na osrednjo upravo za mere, njene postaje za preizkušnjo tokomerov ali na oddelke za kontrolo mer);
2; poskrbeti. uslužbencu, kadar vrši delo v kraju samem, brezplačno prikladne prostore, j>otrebno postrežbo, dalje snov ali .energijo Cv°do, plin, električni tok, ogenj itd.), potrebno za preizkušnjo;
3. skrbeti same in na svoje stroške, da se prenesejo priprave, potrebne za uradno opravilo, iz stalnih ali začasnih prostorov urada na mesto opravila in odondod nazaj ali pa na kraj, ki ga jim uradnik določi; v poslednjem primeru samo takrat, kadar kraj, ki ga je uradnik, določil, ni bolj oddaljen nego stalni ali začasni uradni prostori;
4. povrniti uslužbencu potne stroške in dnevnice, določene v uredbah in pravilnikih, kakor tudi stroške za prenos priprav,, kadar mora skrbeti za prenos uslužba-nec sam.
Pripomba 1. V primerih po prednji točki 1. odloči urad, ali je ali pa ni potreben odhod na mesto samo in obvesti o tem-stranko.	r .
Pripomba‘2.'Določba prednje točke 3. velja za primere, kadar se vršita pregle‘d in žigosanje ali uradno opravilo na mestu samem:
a) v območju sedeža osrednje uprave za mere ali njenih postaj za preizkušnjo tokomerov;
b) v območju stalnega sedeža oddelka za kontrolo mer-;
c) ob priliki občasnega obhoda v območju središča za občasni pregled in
č) ob priliki občasnega obhoda zunaj območja središča za občasni pregled, če je dotično opravilo na mestu samem odobreno v delovnem programu.
Člen 18.
Kadar zahteva več strank, ki stanujejo v območju enega kraja, s skupno prošnjo pregled in žigosanje meril na mestu samem, trpijo skupno vse stroške, določene v členu 17. te tarife.
, IV. Drugi stroški in dolžnosti strank.
Člen 19.
Poleg žigovine, pristojbin in stroškov, predpisanih v členih 2. do 17. te tarife, morajo stranke trpeti tudi tele stroške:
a) za'objavo tehničnih opisov in konstrukcijskih načrtov za novo odobrene sisteme meril;
b) za pomožne moči ali postrežbo, če so potrebne pri delu za preizkušnjo sistema meril ali pri merjenjih, preizkušnjah in poizkusih, opravljenih v laboratoriju osrednje uprave z‘a mere za znanstvene ali industrijske svrhe:
c) za material ali energijo (vodo. plin. električni 'ok itd ), imtrebne pri delu po prednji točki b), če se ta dela vršijo v laboratoriju osrednje uprave za mere;
č) za odvoz in dovoz mer in merilnih priprav, predloženih na pregled ali preizkušnjo;
Pripomba. Stroški za material v smislu prednje točke c), ki je potreben za kemične analize, gredo v breme države.
V.	Pobiranje žigovine in drugih pristojbin.
Člen 20.
Žigovina po členih 2. do 4., dalje po členu 5. za sode za pivo do vštetih 300 litrov prostornine in po členih 6. do 11., nadalje pristojbine po členu 13., po točki l. člena 14. in po členu 15., kakor tudi stroški po točki 1. člena 17. te tarife se pobirajo od strank vnaprej, se preden se prične uradno opravilo; žigovina za navadne sode po členu 5., dalje po členu 12. kakor tudi pristojbine po točki 2. člena 14. se pobirajo po končanem pregledu, toda preden se izvrši žigosanje.
Pobiranje ležarine se mora opraviti, preden se stranki iz roč e pregledane in žigosane mere ali sodi.
ŽigOvino, pristojbine in ležarino po členih 2. do 16. te tarife plačajo stranke na čekovni račun poštne hranilnice. Stroški po točki 4. člena 17. se plačajo pri do-tičnem uradu v gotovini.
Člen 21.
Pristojbine po točki 2. člena 14 in po členu 19 te tarife se plačujejo iz depozitov, ki jih vlagajo prizadeto stranke pri osrednji upravi za mere.
Člen 22.
Žigovina in pristojbine po pričujoči tarifi se pobirajo za mere in merilne priprave, kadarkoli se opravlja njih pregled in žigosanje, preizkusi sistem, izvrši overitev itd. Pobirajo se tudi takrat, kadar mere in merilne priprave ne ustrezajo zahtevanim pogojem in se zato vrneio brez Žigosanja ali overovitve ati pa kadar se preizkušnja sistema ne konča z odobritvijo sistema.
VI. Oprostitve od plačevanja žigovine in pristojbin.
Člen 23.	_
Žigovina se ne pobira:
1. če se pokaže na prvi pogled, ne da bi se uporabil kak instrument ali pripomoček, da se mera ne more žigosati;
2. če prispejo mere ali merilne priprave razbite aii če se razbijejo pri pregledu, odnosno žigosanju;
3. za prežigosanje, ki se izvrši na novih merah, ki šo v zalogi zaradi prodaje;
4. za občasni pregled in žigosanje mer državnih uradov in ustanov, razen pridobitnih;
5. za tiste izdelke iz zlata, srebra in platine, ki se zaradi predpisom ne ustrezajoče čistine ali sestave ne morejo opremiti s čistinskim žigom ali ki se uničijo;
6. za tiste sestavne dele iz navadnih kovin ali drugih tvarin, ki so na izdelkih iz dragocenih kovin, kakor tudi za vdelano kamenje;
7. za pregledane, pa zaradi nepravilnosti zavrnjene steklene mere, steklenice, posode in balone, kadar se žigosajo v tvornicah za steklo;
8. za navadne sode. katerim se ob pregledu ne more določiti prostornina, ker puščajo vodo.
Pripomba 1. Državne urade in ustanove, ki so oproščene v smislu prednje točke 4. plačevanja žigovine, določi minister za trgovino in industrijo.
Clen 24.
Pristojbine se ne pobirajo:
1. za naknadne preizkušnje odobrenih sistemov mer in merilnih priprav, da se dokončno ugotovi njih uporabnost v javnem prometu;
2. za overitev mer, merilnih priprav, aparatov itd., kadar se na prvi pogled, ne da bi se rabil kak instrument ali pripomoček, pokaže, da se dotična priprava ne more overiti.
VII.	Popusti.
Clen 25.
Ob pregledu in žigosanju mer in merilnih priprav, steklenic, posod in sodov so dovoljeni naslednji popusti:
1. za 15%:
a) na žigovini po čl. 8., 9. in 11. te tarife, kadar se pregledujejo in žigosajo na mestu samem na sedežu urada plinomeri, vodomeri in tokomeri, kateri se uporabljajo v delavnicah, obrtnih napravah in podjetjih, ki so v lasti ali v upravi banovin, mest ali občin, če dajo dotične ustanove ali podjetja na razpolago za delo potrebne prostore;
b) na žigovini po členih 8. do 11. te tarife, kadar se Pregled in žigosanje plinomerov, vodomerov, tokomerov ali taksametrov vrši od časa do časa na sedežu urada v prostorih industrijskih podjetij, urejenih za ta namen;
c) na žigovini, predpisani v členih 2., 3., 6. do 11. te tarife, kadar se vrši pregled in žigosanje mer in merilnih priprav na sedežu urada v stalnih ali začasnih postajah za kontrolo mer, ustanovljenih z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo;
č) na žigovine po členu 5. te tarife, kadar se vrši žigosanje sodov na mestu samem pri izdelovalcu sodov Ua sedežu urada.
2. Za 25%:
V vseh primerih, naštetih v prednji točki 1. pod a) do č), če se nahaja dotična stranka, ustanova, podjetje, stalna ali začasna postaja za kontrolo mer zunaj sedeža urada.
3. Za 30%:
Na žigovini po členu 4. te tarife, kadar se vrši žigosanje steklenih meril, steklenic, posod in steklenih balonov v tvornicah za steklo, ki so na sedežu urada.
4. Za 40%:
V primerih, naštetih v prednji točki 3., če je dotična tvornica stekla zunaj sedeža urada.
5. Za 50%:
Na žigovini po členih 8., 9. in 11. te tarife, kadar dado ustanove, naštete pod točko l.a) tega člena, kontroli mer na razpolago svoje prostore, aparate in postrežbo, da izvrši pregled in žigosanje plinomerov, vodomerov in tokomerov, ki so last zasebnih strank.
Pripomba 1. Popust po točki l.c) se daje samo, če so merila, merilne priprave itd., ki so se predložile n« pregled in žigosanje, izdelane v dotičnem podjetju, pri katerem je stalna ali začasna postaja za kontrolo mer;
Pripomba 2. Popust po točki 5. se daje samo po poprejšnjem pritrdilu ministra za trgovino in indpstrijo s pogoji, ki se predpišejo in veljajo samo za piinomere, vodomere in tokomere, ki so last ustanov, naštetih v točki 1. tega člena.
VIII.	Povračilo žigovine in drngih pristojbin.
Člen 26.
Do povračila žigovine in drugih pristojbin, plačanih po tej tarifi (člen 2. do 16.) imajo pravico stranke, ki so vplačilo izvršile, samo v tehle primerih:
1. če se uradno delo, za katero se je izvršilo plačjlo, ni opravilo;
2. če se je plačala po pomoti stranke ali uslužbenca višja žigovina, pristojbina ali Iežarina, nego bi bilo treba;
3. v vseh primerih, naštetih v členih 23. in 24., v katerih se je žigovina plačala vnaprej.
Clen 27.
Prošnje strank za povračilo plačil po členih 2, d° 16. te tarife odpremi urad, ki je vplačilo pobral, na ministrstvo za trgovino in industrijo (osrednjo upravo za mar® in dragocene kovine). Prošnje se vzamejo v pretres 1« »tedaj, če se:
a) predloži prošnji pobotnica osrednje uprave za mere ali njunih postaj za preizkušnjo tokomerov, odnosno dotičnih oddelkov za kontrolo mer o izvršenem plar čilu, in če se
b) prošnja vloži v roku 30 dni, ki se računi v primeru točk 1. in 2. člena 26. od dneva plačila, v primeru točke 3. člena 26. pa od dneva, ko so se merila, merilne priprave itd. predložile v pregled.
IX.	Delovni čas uslnžbeneer.
Clen 28.
Pri delu na mestu samem, neglede, ali se vj-ši v območju stalnega sedeža urada ali zunaj njega, so uslužbenci zavezani, delati največ osem ur. Vendar ne smejo delati pred 8., niti po 18. uri.	’	-
To ne velja za pregled meril državnih, odnosno zasebnih železniških podjetij; v takih primerih je uslužbenec dolžan, da uravna svoj osemurni delovni čas po
železniškem voznem redu.
X.	Končne določbe.
Člen 29.
Ta tarifa dobi moč 1. januarja 1934., po objavi v »Službenih novinah«. S tem dnem preneha veljati tarifa, izdana pod številko 7477 z dne 30. XI. 1931. (»Službene novinec z dne 18. XII. 1931., št. 297/XCVI/723)1, tarifa, izdana pod številko 7577 z dne 5. XII. 1931. (»Službene novine« z dne 18. XII. 1931., št. 297/XCVI/724)-’, in odlok številka 6906 z dne 24. XII. 1932. o izpremembi in dopolnitvi te tarife (»Službene novine« z dne
30.	XII. 1932., št. 304/CXIV/800)3, dalje čl. 7. pravilnika o izdelovanju fn prometu z izdelki iz zlata, srebra in platine, pripravljenimi za izvoz (»Službene novinec z dne 19. X. 1932., št. 212/XCII/645)4, kakor tudi zadnji stavek točke 8. dodatka II. k uredbi o uporabi zakona o kontroliranju izdelkov iz zlata, srebra in platine (»Službene novinec z dne 14. VI. 1933., št. 131/XXXVII/378)r'.
V Beogradu, dne 11. novembra 1933., štev. 5661/1933.
Minister za trgovino in industrijo dr. N. Šumenkovič s. r.
11«.
Mednarodna konvencija
o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoza in izvoza s protokolom in dopolnilni sporazum k tej konvenciji — odpoved Norveške, Danske in Zedinjenih ameriških držav.*
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z dopisom št. C. L. 151. 1933. II V. z dne 12. julija 1933., da so odpovedale Norveška, Danska in Zedinjene ameriške države z dnem 30. junija
1933. mednarodno konvencijo o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoza in izvoza, sklenjeno in podpisano v Ženevi dne 8. novembra 1927., in dopolnilni sporazum k omenjeni konvenciji, sklenjen in podpisan v Ženevi due
11.	junija 1928., ki sta razglašena v »Službenih novinah« št. 229/XCVII z dne 1. oktobra 1929.,** in to skladno z odredbami člena 6. zapisnika o razveljavitvi konvencije in dopolnilnega sporazuma, sklenjenega in podpisanega v Parizu dne 20. decembra 1929.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 1. septembra 1933.; Pov. br. 15.275.
1 »Službeni	list«	št.	182/15 iz	1. 1932.
* »Službeni	list«	št.	197/16 iz	1. 1932.
* :Službeni	list«	št.	12/2 iz 1.	1933.
* »Službeni	list«	št.	742/94 iz	1. 1932.
* Službeni	list«	št.	13/2 iz I.	1934.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	septembra 1933., št. 20/LXI/607.
** »Uradni list« št. 174/38 iz. I. 1929./1930. (zakon); ratifikacije,, pristopi, gl. »Službeni list« št. 67/7 iz leta
1934. (pripombo).
117.
Odpoved mednarodne konvencijo-^
o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoza in izvoza s protokolom in dopolnilnim sporazumom k tej konvenciji po Holandiji.1
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom št. C. L. 182. 1933. II B. z dne 23. septembra
1933.	ministrstvo za zunanje posle, da je kraljevina Holandija odpovedala konvencijo o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoza in izvoza s protokolom, sklenjeno in podpisano v Ženevi dne 8. novembra 1927., in dopolnilni sporazum, sklenjen v Ženevi dne 11. julija 1928., ki sta oba razglašena v »Službenih novinah« Št. 229/XCIII z'dne 1. oktobra 1923.,3 in to izza dne 30. junija 1934.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
5.	oktobra 1933.; Tov. br. 18.674.
--------
118.
Izjava
Nove Zelandije glede konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki.3
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto P-8-3 z dne 10. julija 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je usvojila Nova Zelandija po izjavi britanske vlade angleško besedilo kot službeni prevod konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki, sklenjene dne 27. julija 1929. in razglašene v »Službenih novinah« štev. 124/XXXVII z dne 5. junija 1931.4
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
12.	julija 1933.; Pov. br. 13.566.
119.
Ratifikacija
konvencije o izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o ^ postopanju z vojnimi ujetniki po Egiptu.5
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z dopisom št. P-8-3 z dne 31. julija 1933., da je ratificiral Egipet dne 25. julija 1933.
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17. oktobra 1933., št. 237/LXIX/687.
3 »Uradni list« št. 174/38 iz 1. 1929/1930. (zakon); ratifikacije, pristopi gl. »Službeni list« št. 67/7 in 116/12 iz leta 1934. (pripombo).
9 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1933., št. 166/XLVI/505.
4 »Službeni list« Št. 650/83 iz 1. 1931. (zakon), rati-
fikacije in pristopi pa »Službeni list« št. 40/3, 98/7, 372/36,
409/41, 607, 608/71, 710, 711/88 iz 1. 1932., št. 123/16 iz
I.	1933., št. 19/2, 45/5 iz 1. 1934.
8 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
8.	avgusta 1933., št. 178/L/534.
konvencijo o izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne* in konvencijo o postopanju z vojnimi ujetniki, sklenjeni in podpisani v Ženevi dne 27. julija 1929. in razglašeni v »Službenih novinah< št. 132/XXI z dne 15. junija 1931 -a Ti dve ratifikaciji stopita v veljavo s®st mesecev po položitvi, t. j. dne 25. januarja 1934.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dno
2.	avgusta 1933.; Pov. br. 15.091.
 — .. ... -...........
120.
Ratifikacija
konvencije in statuta o svobodi provoza in konvencije o priznanju pravice državam, ki nimajo morske obale, po Turčiji.3
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 152. 1933. VIII. z dne 12. julija 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala republika Turčija dne 27. junija 1933. konvencijo in statut o svobodi provoza in konvencijo o priznanju pravice do zastave državam, ki nimajo morske obale, sklenjene in podpisane v Barceloni dne 20. aprila 1921. in objavljene v »Službenih novinalK št. 148/LIV z dne 3. julija 1933.*
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
11.	avgusta 1933.; Pov. br. 15.274.
121.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 281 z dne 7. decembra 1933.
Z	ukazom Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
21. novembra 1933. je napredoval v IV. položajno skupino 1. stopnje Koletič Josip, profesor klasične gimnazije v Ljubljani v IV. položajni skupini 2. stopnje.
Z	ukazom Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
13.	novembra 1933., O. n. štev. 73899, so bili premeščeni na prošnjo: Benkovič Stanislav, učitelj drž. »snovne šole v Murski Soboti in uradnik VII. položajne skupine, za učitelja osnovne šole v Kamniku; Cruo-jogar	Angela, učiteljica	drž. osnovne	šole v	Tržiču
in	uradnik VII. položajne	skupine, za	učiteljico	drž.
»snovne šole v Ljubljani, prideljeno pisarni prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani; Filipič-Korbar Jelena, učiteljica drž. ^pnovne šole
‘ »Službeni list« št. 612/81 (zakon), 645/82 iz 1. 1931., št. 40/3, 98/7, 372/36, 409/41, 607, 608/71, 710, 711/88 iz 1. 1932., št. 123/16 iz 1. 1933., št. 18, 19/2, 45/5 iz 1. 1934.
3 »Službeni list« št. 650/83 iz l. 1931. (zakon); ratifikacije in pristopi gl. »Službeni list« št. 103—106/10 iz leta
1934.	(pripombo).
3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. avgusta 1933., št. 191/LV11/573.
* Prim. »Službeni list« št. 47/5 iz 1. 1934. (s pri-Pouibo).
v Preserju in uradnik VIL položajne skupine, za učiteljico 1. drž. dekliške osnovne šole v Ljubljani; Kumelj-Mohorič Vera, učiteljica drž. osnovne šole v Št. Jurju pri Grosupljem in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico drž. osnovne šole v Ljubljani, dodeljene prosvetnemu oddelku kralj, banske uprave v Ljubljani kot nastavnica gospodinjske šole; Malenšek Marija, učiteljica drž. osnovne šole v Predoslju in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico drž. osnovne šole v Primsko-venr, Poljšak Albert, učitelj drž. osnovne šole v Kostrivnici in uradnik VI. položajne skupine, za učitelja osnovne šole v Naklem; Rautar-Herzog Leonida, učiteljica drž. osnovne šole v Ljutomeru in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico drž. osnovne šole v Murski Soboti; Samec Janko, učitelj drž. osnovne šole v Mariboru in uradnik VI. položajne skupine, za učitelja drž. osnovne šole v Ljubljani, dodeljen pisarni prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani; Papst Rihard, učitelj drž. meščanske šole v Ormožu in uradnik VI. položajne skupine, za učitelja drž. osnovne šole istotam; Pahor Slava, učiteljica drž. osnovne šole v Hajdini in uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico drž. pomožne šole v Mariboru; Ažman Ana, učiteljica drž. osnovne šole v Prevaljah in uradnik VIL položajne skupine, za učiteljico drž. pomožne šole v Mariboru; Kolarič-Bahovec Antonija, učiteljica, dodeljena drž. meščanski šoli v Ptuju in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico drž. osnovne šole v*Ljubljani, dodeljeno prosvetnemu oddelku kralj, banske uprave v Ljubljani kot nastavnica gospodinjske šole; Porenta Antonija, učiteljica drž. osnovne šole v Rabu, srez metkovski, uradnik VIL položajne skupine, za učiteljico drž. osnovne Šole v Trebeljnem,-srez krški; Jakopec Karel, učitelj drž. osnovne šole na Sladkem vrhu in uradnik VI. položajue skupine, za učitelja 4. deške osnovne šole v Mariboru.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 21. novembra 1933., O. štev. 23270, je bil postavljen pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu za zdravstvenega svetnika V. položajne skupine dr. Rak Janko, zdravstveni višji pristav VI. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. novembra 1933., O. štev. 23274, je bil upokojen Mulaček Kazimir, ekonom drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici in uradnik VI. položajne skupine s
3.	periodskim poviškom.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 28. novembra 1933., I. štev. 13591, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »1919 L’opera dclla Trcnto-Trieste«, ki jo je spisal Rruno Coceani ter je bila izdana v Trstu.
Številka 282 z dne 8. decembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. decembra 1933. so bili odlikovani na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za poljedelstvo z redom Sv. Save IV. stopnje: Zavadilik Bogumil, veterinarski višji svetnik sreskega načelstva v Krškem, dr. Jeglička Vilko, veterinarski svetnik sreskega načelstva v Ptuju in Rautar Josip, veterinarski svetnik sreskega načelstva v Kamniku.
številka 283 z dne 9. decembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. decembra 1933. so bili odlikovani na predlog ministra za promet: pri direkciji drž. železnic v Ljubljani: z redom
Belega orla IV. stopnje Cugmus Josip, direktor; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje: dr. Fatur Aleksander in ing. Staržik Pavel, načelnika ter Deržie Ivan, višji svetnik in vršilec dolžnosti načelnika; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: ing. Fine Franc, svetnik in vršilec dolžnosti načelnika, Gostiša Josip in ing. Zelenka Franc, višja svetnika, ing. Peter žel Ciril, Šulgaj Alojzij in Gregorka Friderik, svetniki, Maselj Andrej, inšpektor, ing. Urbančič Josip, ing. Vidic Ignacij, dr. Senčar Karol in ing. Planinšek Karol, poverjeniki, Podboj Ivan, Pustoslemšek Franc, Bevc Edmund, Jeruc Viktor, Pirkmajer Gabriel, Bizjak František, Erjavec Alojzij in Vranjek Janko, višji kontrolorji, Drovenik Matija in ing. Završnik Joža, višja pristava, Širci Hinko, Lavrič Jožef, črnač Alojzij, Petek Leon, Ajdič Avguštin in Furlan Vinko, kontrolorji; z redom Sv. Save V. stopnje: Železnik Franc, glavni arhivar, Ra v ter Maks, administrativni uradnik; z zlato kolajno za vestno službovanje: Safošnik Janez, Jerin Alojzij, Fekonja Rudolf, šiiriek Janez in Oblak Jos., oficiali, Uranker Karol in Medvešček Ivan, vlakovodji, Ažman Alojz, S val j Josip in Mlakar Albin, nadzornika proge, Dajzinger Ivan, nadzornik strojev, Kolbar Franc in Čeh Adolf, strojevodji, Černivec Engelbert, prometnik, Novak Vinko, poslovodja; d srebrno kolajno za vestno službovanje: Sebe k Ru-dol, Veber Matija, Gosar Anton, Ajzelt Rudolf, Kord in Avgust, Grilc Janez, Longi n Jožef, Teuerschuh Maks, Pešec Ivan in Bukovec Fr., zvaničniki I. kategorije, Žižek Karto, Paljavec Fr., Mrak Alojzij, Gregorič Ivan, Štalcar Maksimilijan, Pavlič Janez, Bizjak Jožef, Ritonja Matevž, Tabaj Franc, Čarman Franc, Kušar Leopold, Satler Lovro, Kenda Anton in Radovič Rok, zvaničniki II. kategorije.
Številka 284 z dne 11. decembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1.: decembra 1933. so bili odlikovani na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje z redom Sv. Save IV. stopnje ing. Gulič Gvido, referent inšpekcije parnih kotlov, in ing. Baraga Evgen, referent inšpekcije dela v Ljubljani, z redom Sv. Save V. stopnje pa dr. Pohar Maks, sreski sanitetni referent pri sfeskem načelstvu v Slovenjgradcu.
Z odlokom ministra za promet z dne 18. novembra 1833. je bil premeščen na prošnjo Šavpah Fran, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Striži-vojna-Vrpolje iz območja direkcije drž. železnic v Subotici, v postajo Grobelno.
Številka 285 z dne 12. decembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. decembra 1933. so bili odlikovani na predlog ministra za finance: z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Valjavec Ljudevit, finančni direktor dravske finančne direkcije v Ljubljani; z redom Jugoslovanske k r°n® V. stopnje Sedlar Avgust, oomočnik finančnega direktorja iste direkcije; z redom Sv. Save III. stopnje dr. Souvan Hubert, državni pravobranilec drž. pravobranilstva v Ljubljani; z redom Sv. Save IV. stop-
nje: Dietz Ivan, Perne Hinko, Mozetič Josip, dr. Močnik Ernest, dr. Tomšič Robert, dr. Pavlič Bogumil in Volčič Ivan, višji finančni svetniki dravske finančne direkcije; z redom Sv. Save V. stopnje: Tomec Ivan, inšpektor davčne uprave v Kamniku, Muc Anton, inšpektor finančne kontrole v Ljubljani, Prudič Anton, duvčni kontrolor davčne uprave v Kranju in Bohak Ivan, davčni kontrolor davčne uprave v Mariboru.
Z odlokom ministra pravde z dne 30. novembra 1933., štev. 112.000, sta bila premeščena po potrebi službe v istem svojstvu od okrožnega k sreskemu sodišču v Mariboru Groblacher Matevž, pisarniški višji oficial VIII. položajne skupine, in Pupis Alojz, kanc-list IX. položajne skupine.
Dovolitev uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 4. decembra 1933., I. n v. 44027, je dovoljeno uvažati v našo državo in v njej razširjati list »K a ra d ž os«, ki izhaja v Carigradu.
Številka 286 z dne 13. decembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 21. novembra 1933. so napredovali: v V. položajno skupino dr. Sušnik, profesor klasične gimnazije v Mariboru in uradnik VI. položajne skupine; v VI. položajno skupino Mlinar Ivan, profesor realne gimnazije v Celju in dr. Vrečar Ivan, profesor klasične gimnazije v Ljubljani, dosedanja uradnika VII. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. novembra 1933. je bil premeščen po potrebi službe v klasično gimnazijo v Mariboru za profesorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 2. stopnje Ran ter Matko, direktor nepopolne realne gimnazije v Murski Soboti.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
31.	oktobra 1933. so napredovali v V. položajno skupino: Ambrus Ana, učiteljica v Rušah; Dregant Henrik, učitelj v Rušah; Mešiček Ana, učiteljica v Krčevini, in Tavčar Gizela, učiteljica v Domžalah, dosedanji uradniki VI. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. oktobra 1933. so napredovali v V. položajno skupino: Vudler Rudolf, učitelj v Petrovčah pri Celju; Kavčič Pavlina, učiteljica v Višnji gori; Kosi Mirko, učitelj pri Sv. Barbari, srez ptujski, in Majer Drago, učitelj pri Sv. Marjeti, srez laški, dosedanji uradniki
VI.	položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 13, novembra 1933., O. n. štev. 73897. so bili premeščeni po potrebi službe: Lukežič Gustav, sreski šolski nadzornik v Kamniku in uradnik V. položajne skupine, za učitelja drž. osnovne šole v Čatežu, srez krški; Kržišnik Ivan, učitelj drž. osnovne šole v Št. Petru pri Novem mestu in uradnik VI. položajne skupine, m učitelja drž. osnovne šole v Čatežu; Lešn jak Marna, učiteljica drž. osnovne šole v Čatežu in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico drž. osnovne šole v Lučah, srez gornjegrajski; Prinčič Stanislav, učitelj drž. osnovne šole v Čatežu in uradnik VIT. položajne skumne, za učitelja drž. osnovne šole v Genferovcih, srez dolnie-lendavski; Sancin Josip, učitelj drž osnovne 5ol° ^ Čatežu in uradnik VII. položaine skunine. za učitelja drž-osnovne šole v Tišini, srez murskosoboški.
Maja kraljevska hanaka oprava Dravake banovine- nlen predstavnik in urednik- Pnbnr Robert v Ljubljani. Jiaka ia ulaga: Tlakam« Merkur d. d. * Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 12. kosu V. letnika z dne 10. februarja 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 44 4/34—2.	277	3—2
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika
Pri sreskem sodišču v Mariboru.
Obenem se zasedejo vsa druga mesta Pisarniških uradnikov ali pripravnikov, ki se izpraznijo v teku tega razpisa ali zaradi njega.
Pravilno opremljene in kolkovane Prošnje je vložiti pri podpisanem pred-sedništvu v roku 15 dni od prve objave tega razpisa v »Službenem listu«.
Predscdništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 3. februarja 1934.
P 23/34-1	308
Oklic.
Tožeča stranka Levašič Marija, roj. Nemet, pos. v Centibi štev. 7, po dr. Stupici Marjanu, odvetniku v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki Horvat Elizabeti, roj. Nemet, in drugim radi delitve dediščine k opr. št. P 23/ /34—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 28. februarja 1934. dopoldne ob
9.	uri pred tem sodiščem v sobi št. 21, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožencev Kotnjek Ane, roj. Nemet, Nemet Štefana in Vaštag Kate, roj. Nemet, neznano, se postavlja dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi, za skrbnika, ki jih bo zastopal na njihovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopijo sami ali ne imenujejo pooblaščenca.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi,
odd. II., dne 16. januarja 1934.
*
P 29/34—1	310
Oklic.
Tožeča stranka Bauer Samuel, gostilničar v Crenšovcih št. 3. po dr. Stupici Marjanu, odvetniku v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki Pleju Iguacu, delavcu v Crenšovcih, sedaj v Franciji, radi Din 350-— s prip. k opr. St. P 29/34—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 3. marca 1934. dopoldne ob 9. nri pred tem sodiščem v sobi št. 21., razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Plej Marija, roj. Ko-?et, pos. v Crenšovcih, za skrbnika, ki .io bo zastopal na njeno nevarnost in ftroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi,
odd. II., dne 27. januarja 1934.
*
P 47/34-1	309
Oklic.
Tožeča stranka Horvat Mikloš in Marija, roj. Bernad, pos. v Kapci, po dr. Stupici Marjanu, odv. v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki Horvatu Štefanu, pos. v Kapci, sedaj v Ameriki, radi Din 1.325— s prip. k opr. št. P 47/34—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je dotočil na dan 3. marca 1934. dopoldne ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi štev. 21., razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Horvat Bara, rojena Zenkovič, pos. v Kapci, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi,
odd. II., dne 27. januarja 1934.
*
I R 305/34-3.	304
Amortizacija.
Po prošnji D r a h Marije in Franceta iz Vel. Cerovca 11 se uvaja postopanje v namen amortizacije nastopnih, po prosilcih baje izgubljenih vrednostnih papirjev, ter se tisti, ki jih ima, pozi vije, da uveljavi svoje pravice tekom 6 mesecev.
Sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papirji ni$o več veljavni. O znamenito papirjev: Vložna knjižica mestne hranilnice v Novem mestu štev. 28.897 z vlogo Din 2.880-25 in štev. 28.729 z vlogo Din 1.795-75.
Sresko sodišče v Novem mestu, odd. I.,
dne 31. januarja 1934.
4*
E 199/33—9	311
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1934. dopoldne ob
9.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Branoslavci: a) 1/9 vi. št. 347,
b)	1/3 vi. št. 372, c) 2/9 v'I. št. 382.
Cenilna vrednost; ad a) Din 334-—, ad b) Din 15.852-—, ad c) Din 3.555-60.
Najmanjši ponudek: Din 13.161-75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljutomeru,
dne 21. januarja 1934.
I 1988/33—10.	298
Dražbeni oklic.
Dne 1. marca 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Hajdina, vi. št. 387. 383.
Cenilna vrednost: Din 21.444-40.
Najmanjši ponudek: Din 14.296-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 24. januarja 1934.
$
I 896/33—7.	288
Dražbeni oklic.
Dne 10. marca 1934. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Smlednik, vlož. štev. 62. parcela št. 15 hiša, parcela št. 14 vrt.
Cenilna vrednost: Din 15.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 7.500-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 29. januarja 1934.
*
I 175/33—24.	278
Dražbeni oklic.
Dne 12. marca 1934.' dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 ponovna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o- Stara vas. vlož. štev. 143 in 144.
Cenilna vrednost: Din 4.330-—.
Vrednost pritikline: Din 80-—.
Najmanjši ponudek: Din 2.165-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V oslalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mokronogu, dne 30. januarja 1934.
•j;
I 84/33—18.	296
Dražbeni oklic.
Dne 14. marca 1934. dopoldne ob poldesetih bo na mestu samem v Češnjicah dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Češnjice, vi. št. 51.
Cenilna vrednost: Din 33.240-—.
Vrednost pritikline: Din 45-—.
Najmanjši ponudek: Din 22.200-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v. dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Brdo.
dne 25. januarja 1934.
*
IX I 2310/33—8.	252
Dražbeni oklic.
Dne 14. marca 19 34. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, vi. št. 995.
Cenilna vrednost: Din 14.350'—.
Najmanjši ponudek: Din 7175’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišč £t.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 10. januarja 1934.
*
I 170/33—9.	270
Dražbeni oklic.
Dne 14. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Verd, vlož. štev. 357.
Cenilna vrednost: Din 82.560'—.
Najmanjši ponudek: Din 41.710-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, dne 23. januarja 1934.
*
Va 356/32-55.	258
Dražbeni oklic.
Dne 15. marca 1934. ob p o 1 -devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sv. Petra predmestje
I.	del, vi. št. 723, travnik, šupa, stav-bišče.
Cenilna vrednost: Din 1,373.100'—.
Najmanjši ponudek: Din 916.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a., dne 22. januarja 1934.
Va I 3567/33-5.	257
Dražbeni oklic.
Dne 15. m a r c a 1 9 3 4. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin hiše z gospodarskim poslopjem, dvoriščem in njivo, zemljiška knjiga k. o. Tacen, vi št. 264.
Cenilna vrednost: Din 49.301'—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 32.868'—.
Vadij: Din 4.930'10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 22. januarja 1934.
*
E 68/32—19.	281
Dražbeni oklic.
Dne 15. marca 1934. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zdole, vlož. štev. 243. 161.
Cenilna vrednost: Din 17.591*30.
Bremena užitka: Din 8.000-—.
Cista vrednost: Din 9.591-30.
Najmanjši ponudek: Din 6.394-20.
Varščina: Din 960'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 30. januarja 1934.
* '
IV I 2322/33—7.	255
Dražbeni oklic.
Dne 16. marca 193 4. dopoldne ob p o i d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Laznica, vi. št. 76; 2. Laznica, vi. št. 77.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 3.685'—; ad 2. Din 7.265'—.
Najmanjši ponudek: Din 7.300'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 12. januarja 1934.
1 623/33—7.	297
Dražbeni oklic.
Dne 16. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemlji* ška knjiga Lokovica, vi. št. 99.
Cenilna vrednost: Din 87.345'SO.
Vrednost pritikline: Din 4188—.
Najmanjši ponudek: Din 58 231—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Šoštanj,
dne 16. januarja 1934.
❖
I 372/33-5.	187
Dražbeni oklic.
Dne 20. marca 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rogatec, polovica vi. št. 124.
Cenilna vrednost: Din 35,515'—.
Najmanjši ponudek: Din 17.760—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Rogatcu,
dne 17. januarja 1934.
❖
Va 2482/32—45.	259
Dražbeni oklic.
Dne 22. marca 1934. d o p. ob p o 1 -de votii h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Kapucinsko' predmestje, vi. št. 105, hiša na Dunajski cesti 31, in na Bleivveisovi cesti 52 z gospodarskimi poslopji, skladišče garaža, vrt.
Cenilna vrednost: Din 4,240.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 2,826.666—•
Ako bi se družbeno postopanje ustavilo glede enega ali drugega zavezanca, se bo vršila dražba le glede ostalih četrtin. Cetrtinski delež vsakega zavezanca je ocenjen na Din 1.060.000—j najmanjši ponudek: Din 706.666'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je. priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle »>eč uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V *•»
dne 25. januarja 1934.
I 758/33—8.	287
Dražbeni oklic.
Dne 22. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v 5°bi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kokrica, vlož. štev. 377, parala št. 445, stavbišče, in na tej stoječa “tŠa; parcela št. 444/3, drvarnica; parala št. 446, njiva; parcela št. 444/1, vrt brez sadnega drevja in vodnjak.
Cenilna vrednost: Din 37.131—.
Najmanjši ponudek: Din 24.754-—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe. s'cer bi se ne mogle več uveljavljati Blede nepremičnine v škodo zdražitelja, *> je ravnal v dobri veri.
\ ostalem se opozarja na dražbeni ®klie, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča
Sresko sodišče v Kranju, dne 6. januarja 1934.
T	*
871/33—3.	254
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zend,jiška knjiga Pobrežje, vi. št. 159.
Cenilna vrednost: Din 138.490'—.
Najmanjši ponudek: Din 69.245-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, Sicer bi se ne mogle več uveljavljati Blede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni »klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 20. januarja 1934.
V 185/32-51.	291
Dražbeni oklic.
Dne 23. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 6. z gospodarskimi poslopji in dvorišči: zemljiška knjiga k. o. Sv. Petra predmestje L del, vlož. štev. 11.
Cenilna vrednost: Din 450.242-25.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 225.121-23.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, J® priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, s'cer bi se ne mogle več uveljavljati Blede nepremičnine v škodo zdražitelja. k> je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega 8&dišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 22. januarja 1934.
*
1 530/33—11	312
Dražbeni oklic.
Dne 26. marca 1934. dopoldne ob 10. “ri bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 1 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Cerovec, polovica, vi. št. 74.
Cenilna vrednost: Din 38.743-10.
Vrednost pritikline: Din 425-—.
Najmanjši ponudek: Din 25.828-74.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Rogatcu,
dne 5. februarja 1934.
*
1 777/33-14.	280
Dražbeni oklic.
Dne 26. marca 1934. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mengeš, vlož. štev. 1229.
Cenilna vrednost: Din 38.935-—.
Najmanjši ponudek: Din 19.467-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Kamniku,
dne 28. januarja 1934.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se i z p r e m e m h e i n dodatki pri nastopnih zadrugah:
126.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 25. januarja 1934. Besedilo: Stavbena zadruga Pohorski dom v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Černe Albin, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Rodošek Franjo, magi-stratni direktor v Mariboru.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 25. januarja 1934.
Zadr. IV 73/7
*
127.
Sedež: Središče.
Dan vpisa: 25. januarja 1934. pri zadrugi.
Besedilo: Zadruga za rejo bikov v Središču, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Kanič Fric, Borko Julij in Lukačič Franc, vpišejo pa novo izvoljeni člani načelstva Wennigerholz Miroslav, učitelj v Središču št. 206, Kolarič Anton, posestnik v Središču, in Štampar Franc, posestnik v Središču št. 5.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 25 januarja 1934.
Zadr. 1 75/33
128.
Sedež: Stražišče pri Kranju.
Dan vpisa: 19. januarja 1934.
Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Stražišču pri Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Bajželj Jakob, vpiše pa član načelstva Rehbergar Forlunat, posestnik in tovarniški delavec v Stražišču št. 102.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. januarja 1934.
Fi 35/34 - Zadr. VIII 142/13
*
129.
Sedež: Sv. Jošt nad Vrhniko.
Dan vpisa: 19. januarja 1934.
Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Sv. Joštu nad Vrhniko, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na izrednem občnem zboru dne 7. januarja 1934. so se izpremenila pravila v §§ 35. in 36.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. januarja 1934.
Fi 55/34 — Zadr. VIII 76/14.
*
130.
Sedež: Žužemberk.
Dan vpisa: 29. decembra 1933. Besedilo: Kmetijsko društvo y Žužemberku, r. z. z o. z.
Vpisana je uvedba likvidacije zadruge ter da sta likvidatorja dosedanja načel-stvena člana Koželj Franc iz Mačkovca št. 8 ter Lavrič Karol iz Žužemberka št. 34.
Besedilo zadruge ima odslej pristavek »v likvidaciji«.
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II,,
dne 29. decembra 1933.
Fi 82/33 — Zadr. II 238/6.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
131.
Sedež: Mežica.
Dan izbrisa: 1. februarja 1934. Resedilo: »Skupni dom«, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Zbog odprave konkurza po § 151. konk. zak.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 1. februarja 1934.
Zadr IV 9/9.
Konkurzni razglasi
132.
St 1/33—11	313
Odprava konkurza.
Prezadolženka: ležeča zapuščina po dne 18. februarja 1933. umrli SchOner Mariji v Laškem.
Konkurz, ki je bil razglašen s skle-
pom opr. štev. St 1/33—1 o imovini prezadolženke, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa po § 151. st. z. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 6. februarja 1934.
*
133.
Por 8/34—3	315
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o
imovini dolžnice Agrež Alojzije, trgovke v Hrastniku.
Poravnalni sodnik: dr. Pernat Arnold, starešina sreskega sodišča v Laškem.
Poravnalni upravnik; dr. Flego Josip, odvetnik v Laškem.
Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Laškem dne 17. marca 1934. ob 10. uri. Rok za oglasitev do
1.2. marca 1934.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 6. februarja 1934.
*
134.
Por 8/33	314
Sklep.
V poravnalni zadevi Tramschegg Matilde, trgovke v Celju, se poravnalno postopanje po § 56., t. 4., z. pr. ustavlja, a se konkurz ne uvede po službeni dolžnosti.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 6. februarja 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
St. 24/34.	295 3—2
Nabava rentgenske aparature.
Na podlagi člena 82. zakona o državnem računovodstvu razpisuje bolnica za ženske bolezni v Ljubljani prvo javno ofcrtno (pismeno) licitacijo za nabavo dveh rentgenskih aparatur, in sicer ene za diagnostiko in ene za terapijo.
Licitacija se bo vršila dne 1. marca 1934. ob 11. uri dopoldne v pisarni uprave bolnice.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji se dobijo pri podpisani upravi.
Kavcijo, ki znaša za domače ponudnike 5%, za inozemske pa 10%, je položiti pri blagajni bolnice do 10. ure na dan licitacije.
Uprava bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 6. februarja 1934.
ER No. 507.	246—3—3
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin občni državni bolnici v Ljubljani v času od 1. aprila do 30. septembra 1934. se razpisuje prva
ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sieer: dne 6. marca 1934. za vSe vrste mesa, slanino in kruh, dne 7. marca 1934. za mleko in mlečne izdelke ter moko in mlcvsko izdelke in premog, dne 8. marca 1934. za špecerijo in hišne potrebščine, dne 9. marca 1934. za zdravila, obvozila in druge lekarniške in terapevtične potrebščine.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob
11.	uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani.
Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga v svrlio udeležbe pri licitaciji, daje uprava bolnice.
Uprava občne državne bolnico v Ljubljani, dne 29. januarja 1934.
*
Narodna banka 303 kraljevine Jugoslavije
Stanje 31. januarja 1934.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . 1.874,603.935-66 (— 9,873.754-68) Devize, ki niso vpodlogi 59,843.840-84 l—25,765.275-17.' Kovani novec v niklju 295,579.412 50 (—21,093.71050, Posojila . . 2.055.429.928-52 (-f10,575.406-451 Vrednostni
papirji . .	11,766.000’—
Prejšnji pred-
jerai državi 1.716,576.112-42 (+	407.417-34)
žačasni pred-jemi gl. drž.
hlagaini .	600,000.000"—
Vrednosti rezervo, fonda 62,643.101-40 (-{- 3,005.879-60) Vrednosti ostalih Ion
dov ...	11,740.573-75	(-	4.700--)
Nepremičnine ... .	154,639.275-18	(+	501.798-73i
Razna aktiva	128.791.265'37	(-f-	3.140.973*21)
6.971.613.445-64
Pasiva.	Dinarjev
Kapitai . .	180,000.000"—
Rezervni
fond . . .	84,438	526’61
Ostali fondi	13.794.720'95	(-j-	595* —)
Novčanice v
obtoku. . 4.211.819.390 — (-f66,103.225-—) Obveze na
pokaz . . 1.061,790.145-32 (-93,034.420-09) Obveze z rokom . . . 1.108,981.899-01 1-22.451.593-48) Razna pasiva 310,782.763-7 > (-[ I0,282.228'4;>
6.971.613.445-64
Obtok in obveze . . . 5.273,615.535-32 Celotno kritje . . . 35-541/,
Kritje v zlatu . . . 34"03°/,
Obrestna mera:
po eskomptu....................................7H%
po lombardu.............................9%
Razne objave
316—3-1
Likvidacija družbe z o. z* in poziv upnikom.
Po sklepu izrednega občnega zbora dne 21. decembra 1933. se je tvrdka »Združene tovarne slamnikov in klobukov J. Obervvalder & Cie. in Keller & Co. družba z o. z.« s sedežem v Domžalah razdružila in prešla v likvidacij?-Upniki te družbe se pozivljejo, da pr j* javijo svoje terjatve pri podpisanih likvidatorjih najkesneje do 26. aprila t. L Združene tovarne slamnikov in klobukov J. Obervvalder & Cie. in Keller & C°-> družba z o. z. v likvidaciji.
Obervvalder Alfonz s.r. Biber Joško s.r.
likvidatorja.
Domžale, dne 7. februarja 1934.
*
299
Vabilo na redni občni zbor
Redni občni zbor »Obrtniške sam°' pomoči«, reg. pom. blagajne v Ljubljani, se bo vršil v nedeljo, tlne 25. februarja
1934.	ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici
Zbornice za TOI, Beethovnova ulica 19»
(pritličje desno), z naslednjim dnevnim redom:
1. Pozdrav in poročilo predsednika.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo blagajnika.
5. Poročilo revizorjev.
6. Izprememba pravil.
7. Nadomestna volitev troh namestnikov odbornikov.
8. Raznoterosti in predlogi.
Če bi občni zbor ob napovedani un ne bil sklepčen, se bo vršil pol ur0 pozneje na istem prostoru neglede na število navzočnih članov. Odbor.
*
307
Objava.
Izgubil sem vozno dopustilo, izdano od sreskega načelstva Maribor levi breg dne 11. septembra 1931., štev. 628/1 Proglašam ga za neveljavno.
Pesnica, dne 27. januarja 1934.
Josip Flucher s. r., trg. potnik. Pesnica pri Mariboru.
*
Objava.
300
Izgubil sem izpričevalo o završneu1 izpitu II. deške meščanske šole v Ljubljani na ime: Franzot Ladislav, rodon iz Ljubljane.
Proglašam ga za neveljavno.
Franzot Ladislav s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik’ Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Meikur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Mibnlek v Ljubljani.