dec«mb»r / ftruden 2O01 gspfr« M'ENGSAH KNJIŽNICA DOMZALE LJUBLJANSKA 58 1230DOMŽALE ŠTEVILKA 89 Glasilo občine mengeš OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 01/7214 006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 01/7238 980 T R (. O A V T () K O \> I- R Trgouina Burnik IHengeš Prešernoua 3, tel./fax: 01 7237 785 Vtem kraiant m hi im \l< > iiim partnerjein želimc vesele bežične tu a/nike in srei ih ntvt lete mm RENAULT V6SČL 30IVČ 9N SttčČNO NOVO UTO. ^ Lete, ki prida ja pa Haj vam pred vrata pripef je renaofta I OGGDNOSTMl DO 330.000 in garantirane* decembrske cen©. 7\ 7^ AVTO CAR, Mengeš tcl: 7237 414, 7237 279 Kllv< INZENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon; 01-7230 986, 7230 987 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00, 16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 Vesele praznike in srečno v letu 2002 Prodamo: V Uliku pri Viih M\\ ,M''ii;y,n /,l/i(]|jivo p.iKi'In /,i ':i,i'll:j'( ,[,i.i h1,^, v.i l.tjiiidli.illi' vndi v lili/ini, N.idnrin'.i |in I Iciliu |)riiil,iriio/,i/«ll|iw |).inrii, ;»,vrjur j»i lilli) t.r, '.nnr 11,1 Iit,,i, Ii-|i i,i/||IhI. V l'ii",iT|.ili 111: R.iilmnli.ili /,i/irll|im |i.i!ri'in, IKIVlšinr «70 m'. V-,| kiiiniin.lllll |)liH|ilt kl nli p.irrrli V /,iln).^i pii f riU|,ili p.irr lii, ;>nvr,ilir- (1.1. dllll m', ki lm /,i/idl|iv.l pfi n,islr(ln|i '.pirm, nir'dilvinri',,! pl.in-i V štn.irt i pii K.niiiiikn /.i/irlljivd |i.iim'Io .' iOO m' kr»l n.KininiMnti s;r.uln|u /,i poslnvnc pruMrtrc. VMiisUh pn Knincnrli /,i/nl. p,in., 11.1 IMIiiin . nnnniKi /,i <>.r,ir!■ 1 jfj r,l,iniiv,iiijskili .ili i«i'.l"vnili nlijcktov. VMciirmi ol.i Slnmuki i(Mi prcul. iKi'Ji.vi»rJ,ni(i nl.|i-tl -u p,nr n,i, .»(lili) 111 , >.-/■ p-jpr,!. nlmrjv., veliko p.liklli'.r, iin'.lill. [|i'|,l»., wi 11,1111. \<:'!i: rk>iv, \I,|I|UV,II1|C. Violi |ii 1 MililrJl '.I. iiifiv.nli'. In liMii|il »• !in/|..»r.i 11« ::i,iir„li(l,il n.ip.iirrli 11(1', m'. - V /|;. (lilnj.ih |ifi Krvinju rlviidru/. m,iii. lu-.n 11,1 p.m IIi'iii m1 l'n;:ii.| „,, hiihr vj |,iiklj. iircinn, ,im,iI. dmlop. ■ V Korrifndi sfano. hišu (k+|ifnitnt s |)oslnvnin) |iro!>lofriiii v iin/id.iniMii rli'lu ((,i,i,(ir rim,,i n.i |i,ii< r'h 'Hifj ih Vinjc IVilskii, ',1,111. hi 11,1 p.ii', |»rvr. Sili] 111 , v lq» 111 mirni nl'ril , / v'.r'iii; |inklj,: ol)jijkt /.ivcdi'ii v k,il,i'.lru V I ii.ivli.ili mole 1U11-1. truji'k.i v prirl.ilj, III. |;i,idli. l,i/i, <, pnvr. posjrn. i'iuil »li 174 m1 (Id ^114 ni' in /i-nilj. r»l ,'|!i|!) dri.'li'l III'. - V luhilll ,ki rl'.lini. -' Iill/Nli l'.pll' . •.<••): f:r.-.rjli-.f-1 irik.rl v rilir,ilri,Mii|ii / 111.,/iirr.lp pr.-|.r,i i'.i - V ll()hiri|'J.i ilrJiK ' »ikrn.1, k lp 1111 Himnu« ,1, Snn.i.i (,.,ni|i i;r,itli, 11,>• •■ ,il>• n- povismr /I, m 11,1 |i,it, lili:, m1. ■ VMrripn n.i li'Vl'rvi nlii i, clvrismlirio M.inriVritijc •.kupil" |)«juisiiir- Sli,dl, ni , II Njlklropji'. Odd^mo: ■ V renlru Meng^ pusi, pr, v i/meri 2ri/7.r> m', prini, /,.i |>rt'ils!.ivnišlvo ,ili mirni) ribrl. P,ifkifiš(',i /,.i(i,»l. UVODNIK Drage bralke, spoštouani bralci! Nedavne arheološke najdbe na Zadružniški ulici v Mengšu dajejo slutiti, da gre po vsej verjetnosti za zelo pomembne najdbe, ki utegnejo spremeniti status Mengša in okolice. Ta informacija je zelo razveseljiva za tište, ki jih zanima zgodovina na naših tleh, malo manj pa za tiste,ki želijo graditi v Mengšu, saj se bodo roki za pridobitev gradbene dokumentacije skoraj zagotovo podaljšali. Občinski svet Občine Mengeš je na zadnji seji sprejel več pomembnih sklepov: sklep o sanaciji in razširitvi deponije Dob ter ureditev centra za ravnanje z odpadki; s 1. 1. bo zaćel veljati sklep o dvigu cene za deponiranje odpadkov za gospodinjstvo in negospodinjstvo; opravila se bo druga obravnava Odloka o zazidalnem nacrtu za ureditveno območje M28/2 v Mengšu in da se osnutek zazidalnega nacrta za to območje javno razgrne in opravi javna obravnava; z manjšimi popravki se sprejmejo stališča do pripomb iz javne razgrnitve in javne razprave za spremembe in dopolnitve ureditvenega nacrta Loka pri Mengšu; sprejme se sprememba proračuna; vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; določi se vrednost točke za izračun komunalne takse; določi se vrednost gradbene cene na področju občine Mengeš in sprejmejo se spremembe in dopolnitve v zvezi z urcditvijo cestnega prometa na območju občine Mengeš. Odkar delam v medijih, sem navajen poslušati samo kritike. Če svoje delo dobro opravim, je nagrada ta, da me nihče ne kliče. V nedeljo 9. decembra pa je bilo drugače. Obiskal me je sv. Miklavž. Pripeljal se je v vozilu avto servisa Debevc iz Mengša in to sam, brez parkeljnov ter mi prinesel sladka darila. žena je lakoj ugotovila, da sem po Miklavževem mnenju zelo priden, nato pa me je spet postavila na trdna tla, ker dedek Mraz gotovo ne bo našel časa zame. V imenu uredniškega odbora želim vsem obilo zdravja in zadovoljstva v novem letu. Urednik KflZflLO ŽUPANOV UVODNIK 4 OBČINSKA UPRAVA 5 JAVNA RAZGRNITEVIN JAVILA OBRAVNAVA OSNUTKA ZAZIDALNEGA NACRTA PODJETNIŠTVO 8 POLITIČNE STRANKE 8 DRUŠTVA 10 KULTURA 14 Po poteh z ansamblom Sicer NOVA POMEMBNA ARHEOLOŠKA ODKRITjA ŠPORT 19 NA PRVIH ZIMSKIH TEKMAH V NOVI SEZONI VELIK USPEH V MEDNARODNEM IN DOMAĆEM MERILU MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Malja/ Kon< ilj Izdaja: Občinski svel Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gospi idinjstva v obi ini Mengeš brezplačno na dom. Distribucija: l'rimož Kržan, tel. 7237 296 I ■■ |^H an ■■ ■■ ■■ ■■ HB ■■ ■■ ■■ ■■ ■ Prispevke z disketami (zapis v VVordu, shra-njene kot 'samo tekst/text onlv'), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za nasle-dnjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali odd-ate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 1 O. januarja. NAŠAŠOLA 17 NAŠVRTEC \7 IZ PRETEKLOSTI 18 POTOPISI 22 ŽIVLJENJE V OBČINI 22 VAŠA POŠTA 23 NASVETI 26 RAZVEDRILO 28 MENGŠAN ŽUPANOV UVODNIK Drage občanke, spoštouani občani! Triintrideseti uvodnik pišem v času, ki je že za-znamovan s pričakovanji decembrskih prazno-vanj. Naš občinski svet je že zaključil delo. Menim. da zelo uspešno. Ćlanicam in članom občinskega sveta ter članom odborov sveta se zahvaljujem za opravljeno delo z željo po boljšem sodelovanju v V razgrnitev je se I končno osnutek Zazidalnega Nacrta (2N) novega dela Industrijske cone Mengež Topole - trikotnik pod oznako M 28/2. Sledi Se ZN pravokotnika (M 28/3), ki je tuđi tik pred raz-grnitvijo. Prav tako bo v začetku naslednjega leta objavljen osnutek urejanja (PUP) območja »SCT jame« (M 28/1), ki je največje neurejeno in nelegalno območje v občini - z dolgo zgodovino »neure-janja«. Z vsemi lastniki oz. investitorji poskušamo čim bolje urediti območje v njihovo dobro in seve-da skladno z javnim interesom (posebej aktivni so Topovci), ki je bil tu skoraj dosledno spregledan, kršen in zanemarjen. Tako pripravljale], in dodatno tuđi občina, borno izdelali prometno ureditev in presojo celotnega območja ter določili javne površine. Škoda, da zaradi drobne nepozomosti in pre-hitrega ter ne dovolj pretehtanega sklepanja na svetu ne moremo objaviti veljavnosti enega od temeljnih aktov občine - Prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) Občine Mengeš - akt, ki je bil edini veljaven še iz bivše občine Domžale. Akt, ki je napisan povsem na novo in v katerem smo upoštevali tuđi (slabe) izkušnje in nepraktičnosti iz preteklosti. Pred razgrnitvijo je še tako imenovani PUP Mengeš center, ki bo v celoti omogočil zakonite in urejene gradnje v mestu. Vključuje npr. območje »občine«, bivše Ete/starega Traka, ipd. Pripravlja se UN območja Melodija. Za naslednje leto moramo pridobiti izvajalca samo še za Zazidalni nacrt Mali Mengeš. Ostaja enolastniško območje, ki se ureja z ZN na Dobenem. Pred nami je tuđi dokončanje dokumentacije na katere caka preko 150 vlogodajalcev - to so spre-membe prostorskih planskih aktov. Žanje imamo že izdelane tako imenovane strokovne podlage, ki jih še izboljšujemo, da bo na njihovi osnovi možno zagovarjati predlagane posege v prostor. Med naj-važnejše naloge spada seveda tuđi sprejem lokaci-jskega nacrta in spremembe planov za Glavno cesto in obvoznico Mengeš. V posebnem prispe-vku navajam naše pripombe in predlog zaključka obvoznice na severu Mengša, Letos je občinski svet sprejel odloka za dopolnjen Ureditveni nacrt pokopališča in Zazidalni nacrt območja M 21 Vele. Že lani pa tuđi Zazidalni nacrt M 22 »Tamiz«. Svet je potrdil (v tretjem poskusu) popravek letošnjega proračuna - po tem, ko smo se dogovorili, da borno zelo skromni pri sredstvih za silvestrovanje in novoletno okrasitev in da bodo sredstva za donacije ostala v visini 500.000 SIT (prejšnja leta v povprečju dobrih 2 mio SIT). Glavni cilj vseh članov občinskega sveta in župana bi moral biti v tem, da skupaj naredimo čim več za dobrobit naših občanov in našega gospodarstva. Žal imamo pri odločanju občinskega sveta prepogosto kar nekaj težavic, mislim, da v glavnem tipa »naga-janj«, morebiti z namenom posebne medijske obrav-nave. Nacrtno? Namenoma?! Vedno v istih medijih in s strani istih novinarjev. Žal po nepotrenem mečejo slabo (rumeno?) medijsko luč na delo občine (in medije!?). Na koncu pa posel kljub vsemu dobro opravimo. Opravljena je tretjina največje letošnje investicije -popolna modernizacija Maistrove, Zadružniške in Zoranine ulice. Po njej bo potekal tuđi oskrbni plinovod za Mali Mengeš, Loko in Trzin. Arheologi so odkrili morebiti najbolj presenetljivo odkritje -grob Avarskega vojščaka. Česa lepega se borno spominjali letos: jaz prve uspešne globinske vrtine; dogovora občin Lukovica, Moravče, Trzin, Mengeš z Občino Domžale za skupno urejanje razširitve deponije v Dobu; dobrega sode-lovanja z Občino Trzin pri plinifikaciji; sodclovanja osmih občin severno od Ljubljane in tuđi z Ljubljani) ter priprava Skupnega razvojnega programa (iz tega smo skupaj izdelali conacijo območja občin Vodice, Mengeš, Lukovica, Domžale, Trzin, pol sredstev je prispeval MOP; ter se dogovorili za skupno vlogo osmih občin za sofinanciranje okoljskih projektov EU Life programa); 10- letne pogodbe z gasilci o financiranju nabave vozil in izjemno dobrega sodclovanja z njimi; in tako dalje; ne nazadnje veselih in prisrčnih porok, ki so bile glasbeno navdahnjene in so si ljudje vzeli čas za sprostitev pred občino. Z gospodom Jankom Korenom, dipl. iur, našim krajanom, ki je kot direktor vodil službe ustavnega sodišča Slovenije, smo pripravili sodoben odlok o izgradnji, upravljanju in uveljavljanju javnega interesa za telekomunikacijsko omrežje in informacijske storitve (po starem ga nekateri imenujejo kabelsko razdelilni sistem). Na januarski (v tem mandatu štiriintrideseti) seji sveta občine bo sedaj resnično predlagan v obravna-vo osnutek odloka (I. obravnava). Gospodu Korenu se za sodelovanje posebej zahvaljujem - zahtevno delo je opravil dobro, zavzeto in z izjemno natančnostjo. Sam sem se pri tem veliko naučil. Prvič se mi je kot županu tuđi zgodilo, da nekdo odkloni plačilo za znanje in izkušnje, porabljen čas za delo, studij obširne dokumentacije, prevzeto odgovornost ter zahtevno strokovno delo. Vabljeni na sejo občinskega sveta 16. januarja 2002. Obravnavan bo tuđi predlog osnutka Proračuna za leto 2002. TEMA: Razvojno razmišljanje/načrtovanje. V današnjem času je zelo prisotno razmišljanje o pri-hodnosti. Kaj nam bo prineslo Novo leto in pri-hodnja leta? Kaj je najpomembnejše za lepšo pri-hodnost nas vseh? Za nekatere je presenetljiva ugotovitev, da je za kompetitivno prednost (po-slovnost: spoštovanje rokov, dogovorov, plačevan-je sprejetih obveznosti ...) in kakovost življenja (pomen odnosov in življenjskih ciljev) odločilna vzgoja za vrednote! Od vrcdnoslncga sistema v družbi, družini in posamezniku je odvisno tako-rekoč vse - ljudje, njihov odnos do narave in sveta. Ljudje pa odločamo v dobro ali v slabo. Najhuje je, če se zaradi pomanjkanja pravih vrednost ne za-vedamo svoje omejenosti in soodvisnosti. Ob delu s toliko in tako različnimi Ijudmi spoznavam pomen vrednot. Želim si in vsem drugim, da bi naše vrednote pripomogle k prijaznejšim in bolj spoštljivim medsebojnim odnosom, tuđi do sveta in narave. Vabim Vas na bolj umirjeno in intimno skupno pričakovanje novega leta - silvestrovanje pred Kulturni domom Mengeš. Ognje.meta zaradi odločitve občinskega sveta tokrat ne bo, borno pa poskrbeli za prijetno počutje, naravno razsvetljavo in morebiti za ognjeno presenečenje brez pokanja. Poskrbeli borno za tople napitke in prigrizek. Želim Vam vsem, da bi doživeli domačnost in toplino ter osebno doživetje božičnih praznikov; v novem letu 2002 pa Vam želim veliko zadovoljstva in uspehov v vsakdanjem življenju ter sreće in zdravja. Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe Grcnlandski pregovor: Ko si tako daleč, da ne zmoreS niti koraka vec, si prehodil ravnu polovico razdalje, ki si jo sposobni prehoditi. Iz kok'darja 201)2 (jiin.) / reprodukrijami Iranceta Slani' - Slovensko druStvo HOSI'IC, Kersmkova fi, 1000 Ljubljana, IH. (II/214K330, ENaslov: hospicWsiol.net HOSPIC je nevladna, nepridobitna, ciovekoljubna in proslovoljna organizacija, ki brezplačno izvaja program celotne oskrbe umirajocih bolnikov in njihovih svojct'v, pomaka 7.alujočim in izvaja različne oblike izobraževanj. Misleći o NF.USPEHU l'ogosto smo zaradi neizpolnjenih /rlja in neuspehov neupraviceno potrti, še posebej ob prelomnih trenutkih in praznovanjih. Da je neuspeh lahko zelo dobra spodbuda in nekaj pozitivnega, navajam nekaj misli znanih in manj znanih ljudi o neuspehu. NEUSPEH JE SAMO SLAB DOSltfHK. Torej NI Naispehov, SOsamolXTSL;?,KI! Rirliartl IVimi/, 0 mnlivmiji zti /i.sfjc/i, Cii^piHlm^ki vi'slnik, Ljubljana W7 john fivans Jones: "Vsak neuspt'h jele negativni dosezVk." Ali zdrugi-mi besedami, dosežek, ki vam ni pogodu. NaSa najvecja veličina ni v tem, da nikoli ne pademo, temveč da se vsakokrat, ko pademo, poberemo. Konfucij Tcžave, ki jih delK, se razpolovijo, veselje, ki ga deliS, pa se podvoji." Zapomni si, da je za uspeh, ki priđe ćez noc", ponavadi polrebnih kakih petnajst let. M. lackson [irown: Kdor se pogosto moli, pogosloodkrijr kaj novega. T] MENGSAN OBČINSKA UPRAVA s%£črnč~vrutu 26021 Seznam tablic s hišnimi številkami, ki še nišo bile dvignjene in se nahqjqjo v arhivu Občine Mengeš. Občani, ki še nišo dvignili svojih številk, jih lahko dvignejo v Občini Mengeš, Slovenska 30, v času uradnih ur v sobi 9 (Kavčič, Dolinšek). Aljaževa ulica 3 Levčeva ulica 26 Slovenska cesta 67 Testenova ulica 12 Aljaževa ulica 7 Levstikova 3 Slovenska cesta 79 Testenova ulica 15 Aljaževa ulica 12 Na gmajni 5 Slovenska cesta 82 Testenova ulica 19A Aljaževa ulica 14 Na gmajni 8 Slovenska cesta 84 Testenova ulica 20 Balanticeva ulica 11 Rašiška ulica 2 Slovenska cesta 96 Testenova ulica 22 Balantičeva ulica 13 Rašiška ulica 14 Steletova ulica 6 Testenova ulica 24 A Balanticeva ulica 15 Ropretova cesta 14 Šubljeva ulica 15 Testenova ulica 24 Baragova ulica 10 Ropretova cesta 32 Šubljeva ulica 17 Testenova ulica 25 Baragova ulica 16 Ropretova cesta 43 A Šubljeva ulica 21 Testenova ulica 2A Čopova ulica 5 Slomškova ulica 13 A Šubljeva ulica 23 Testenova ulica 32 Detelova ulica 1 Slovenska cesta 2 Šubljeva ulica 25 Testenova ulica 34 Detclova ulica 11 Slovenska cesta 4 Testenova ulica 6A Testenova ulica 36 A ErjavcVva ulica 5 Slovenska cesta 12 Testenova ulica 6B Testenova ulica 37 A Finžgarjeva ulica 6 Slovenska cesta 18 Testenova ulica 7A Testenova ulica 37 B Finžgarjeva ulica Slovenska cesta 24 A Testenova ulica 8A Testenova ulica 43 Jalnova ulica 1 Slovenska cesta 27 A Testenova ulica 8B Testenova ulica 44 Jalnova ulica 3 Slovenska cesta 37 A Testenova ulica 8C Testenova ulica 49 Jalnova ulica 9 Slovenska cesta 43 Testenova ulica 10A Testenova ulica 61 Janševa ulica 14 Slovenska cesta 6 Testenova ulica 10 Vodnikova ulica 7 Jelovškova ulica 15 Slovenska cesta 61 Testenova ulica 11 Zavrti 47 Koblarjeva ulica 9 Slovenska cesta 63 Testenova ulica 12A Županova ulica 8 Krekova ulica 6 Slovenska cesta 65 Testenova ulica 12 B B MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA JAVNA RAZGRNITEVIN JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA ZAZIDALNEGA NACRTA ZA OBMOČJE M28/2 V MENGŠU Uprava Občine Mengeša obvešča vso zainteresirano javnost, da bo v obdob- ju od 20. 12. 2001 do 31. 1. 2002 izvedena javna razgrnitev osnutka zazidalnega nacrta za območje poslovno obrtne cone v Mengšu. Osnutek zazidalnega nacrta je pripravljen na osnovi programskih zasnov za to.območje, kakor tuđi na osnovi strokovno utemeljenih predlogov bodočih investitorjev in izdelovalca zazidalnega nacrta. Javna obravnava osnutka zazidalnega nacrta M28/2 bo izvedena 21.1. 2002 ob 18.00 uri v prostorih Občine Mengeš. VLJUDNO VABLJENI a MENGSAN OBČINSKA UPRAVA Na podlagi 22. ćlena Statuta občine Mengeš (Ur. vestnik Občine Mengeš, 5/99, 3/01, 6/99) in Pravilnika o stipendiranju dijakov in studentov v Občini Mengeš (Ur. vestnik Občine Mengeš, št. 15/96, 26/97) se objavlja RfiZPIS DVEH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN STUDENTE Stipendiji se ra/.pisujcta v skladu z 10. členom Pravilnika o stipendiranju dijakov in studentov v Občini Mengeš, in sicer: • eno Stipendijo za šolanjc na srednji Soli • eno stipendijo za studij na fakulteti (družboslovna smer) Prijava mora vsebovati: - dokazilo o vpisu v tekoči letnik sole - dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika šolanja oziroma Studija - polrdilo o državljanstvu Republike Slovenije - življenjepis - dokazilo o dohodkih oziroma prejemkih v družini na družinskega člana - dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš Prošnjo z zahtevano dokumentacijo mora kandidat poslati v zaprti kuverti s pripisom (razpis - Stipendija) najkasneje do 14. januarja 2002 na naslov: OBČINA MENGEŠ, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. O izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po opravljenem izboru, ki ga bo opravila Komisija za stipendiranje v skladu z merili in kriteriji Pravilnika o stipendiranju dijakov in studentov v Občini Mengeš. OBČINA MENGEŠ župan, mag. Tomaž Štebe Predviđeni dnevni red 34. seje Občinskega sveta Občine Mengeš - v sredo 16. januarja 2002 • Sprejemanje zapisnika 33. seje-6.12. 2001 • Odlok o proračunu Občine Mengeš za leto 2002 • Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik • Odlok o čiščenju odpadnih in padavinskih voda v Občini Mengeš • Sklep o povečanju cen storitev Vrtca Mengeš • Odlok o izgradnji, upravljanju in vzdrževanju lokalnega telkomunikacijskega omrežja in izvajanju informacijskih storitev v Občini Mengeš • Plan dela Občinskega sveta Občine Mengeš v letu 2002 • Pobude in vprašanja članov občinskega sveta Opomba: Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predviđeno sejo sveta. Pregled pripomb Občine Mengeš na dppolnjen osnutek lokacijskega nacrta in na mnenja Ministra MOP do stališč Občine Mengeš za obvoznico Mengeš Za objavo v glasilu Mengšan navajamo spisek pripomb brez obrazložitev, prilagamo sliko zahtevane rešitve na severnem delu. Pri izdelavi mnenj in zahtev smo izhajali iz naslednjih osnovnih lastnosti in uporabnosti obvoznice oz. glavne ceste (odsek jug Mengeš - sever Mengeš/od »Tami/a« do »Topovskoga znamenja«): A Ustrezne prometnotehnične rešitve, ki zagotavljajo varnost in tekoč promet ob minimalnih obremenitvah in stroških. Ražen za ustrezen dostop do kmetij- sk|h površin ni drugih prečkani ceste. Dostopi na cesto so samo preko krožišć. Prometna prečkania se ureiaio s podvozi. Zato vztraiamo na naslednjih zahte- vah / stališčih: A.1 Na severu pri znamenju/cesti za Topole predvideti krožišče. A.2 Predvideti podhod za kolesarje in pešce na južni sirani Kolodvorske ceste - smer Mengeš Preserje. A.3 Predvideti podhod za kolesarje in pešce ler manjše traktorje proti Grobljam/Lipcam/ Domžalam. A.4 Priključek na glavno cesto se ne izvede edvideti zaporo dostopa na glavno cesto iz ceste Mengeš (Gorenjska cesta) - Križ. A!> Pomakniti krožišče Kolodvorska južneje v smeri poteka obvoznice. A6 Pomakniti krožišče pri Tamizu južneje po osi obvoznice. A7 Cesto v Pristavo do Liparjeve ceste oz. tesle v Loko vnesti v spremembe prostorskih planskih aktov. B Urbanistična celovitost - ustrezen odmik ceste na vsei trasi B.1 Predvideti uslrezen odmik glavne ceste od Gorenjske ceste. B.2 Predvideli premik obvoznice čez )arško cesto, da cesta vpliva le na en sosednji objekt. B..'l Predvideti storitveno območje znotraj naselja med krožiščema Kolodvorska in Kamniška. B.4 Predvideti storitveno območje na prehodu obvoznice preko Jarške ceste. B.!> Predvideti ustrezen odmik glavne ceste od Gorenjske ceste. C Komunalna infrastruktura - skupno koncipiranje in uporaba C.1 Predvideti skupno izvedbo naprav in kanalizacijo za padavinske odpadne vode. MENGŠAN PODJETNISTVO nouosti pri škodi Ljubitelji vozil škoda spet doživljajo prijetna presenečenja: škoda Fabia je dobila novo tretjo različico Sedan, pri Oktaviji ni večjih novosti, ražen tega, da postaja srednji škodin model, saj jo bo pre-segla kakovostno in cenovno višja škoda Superb, škoda Felicia pa se s slovenskega trga poslavlja. ■POLITIČNE STRANKE ŠkodaSuperb Mengšanom najbližji škodin servis in trgovina z vozili je v Zaborštu pri Domžalah (Škoda Škerjanec), ki te dni (do konca leta 2001) nudi ugodne nakupe škodinih vozil: za Fabio velja popust od 120.000 do 190.000 SIT, za Oktavio pa je enotna akcijska ponud-ba v visini 250.000 SIT. Po novem letu boste ugodno lahko kupili škodina vozila letnik 2001, ki bodo ostala neprodana. Teh vozil pa ni veliko, saj so vsa vozila, ki so v Sloveniji, na carini že modelno leto 2002. Servis Škerjanec si prizadeva nenehno izpopolnjevati ponudbo. Veliko kupčev se je v preteklih tednih zadovoljilo / možnostjo kvalitetne in ugodne zamenjave zimskih gum. Nudili so gume Barum, še več Save in zelo veliko Dunlopa. Najugodnejša cena je veljala za gume Barum, ki so sicer ćeškega porekla, vendar jih izdeluje Semperit iz Avstrije. MK ŠkodaFabia Sedan LDS "Skrhmnst uspeha je, da razumešštaitšče đru^c^n." (Umni lord I.) Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje božica, dneva samostojnosti in novega leta! 00 LDS Mengeš SDS llajboljše želje ob 11. ohlctnici samostojnosti Slovenije hvala vsem z vizijo, neustrašnostjo in odločnostjo, da ste v letu 1990 skupnj z demokracijo spnčeli samostojno dršavo Slovenija! Blagoslovljen bošič, zdravo, uspešno in srečno leto 2002 Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Mengeš Uabilo na praznouanje dneua samostojnosti U soboto, 22. decembra 2001, ob 19.00 uri u Kulturnem domu mengeš ZDRUŽENA Uf TA socialnih demokratov Zdravja, srete in veselja, prijetnih presenećeni in svetlih trenutkov, iskrenih stiskov rok in najboUših želja, srečanj, ki polepšajo dan in zasluženih uspehov vam v novem letu 2002 voščimo člani ZDRUŽENE LISTE socialnih demokratov Mengeš D MENGŠAN POLITIČNE STRANKE! Za Evropo na slovenskih tleh S tem naslovom se je začel prvi kongres N. Si kršćanske ljudske stranke v Rogaški Slatini 24.11.2001. Glavna skrb vsake demokratične države in ena njenih najpomembnejših nalog je ohran-janje notranje varnosti. Zavzomami) se za demokracijo, ki se je sposobna obraniti. Nova Slovenija vidi svoje politično in kulturno delovanje tuđi v utrjevanju zavesti, da je človek integralni dol narave in išče konkretne rešitve za vse bolj perece probleme, ki so v sodobnem svetu nastali prav zaradi zanemarjanja človekove povezanosti z naravo. V svobodni demokratični drušbi lahko zlasti s političnim udejstvovanjem izboljšujemo naše življenje v družbi. Bistvo nove (politične) demokratične politične kulture je zato osobna odgovornost, ki zahteva sodelovanje v političnom življenju. Od vsakega človoka terja požrtvovalnost in srčnost. Zraste lahko le na novom zaupanju med Ijudmi. Spoštovanjo dane bosede je nujon pogoj za politično verodostojnost. Dostojanstvo, svoboda, odgovornost in solidarnost prodstavljajo temelj skupnoga dola članov in simpatizerjev Nove Slovenije. Dostojanstvo, svobodo, odgovornost in solidarnost je mogoče zagotoviti in udcjanjiti samo v svobodni demokratični družbi. Vse to je uveljavljanje novoga načina življenja v skupnosti, novo, demokratične kulture. Odprta družba za razliko od totalitarne za svoj obstoj potrebujo političnoga človoka, ki ga skrbijo stvari skupnoga pomena. V procesu tranzicije moramo odpraviti nenormalna razmerja med državo in državljani ter med samimi državljani. Normalizacija teh razmer in razmerij ni mogoča broz odprave posledic in prakse prejšnjega režima - brez tega odprta družba ne more zaživeti. Kljub mnogim vidnim znamenjem mirnega življenja v sorazmernem blagostanju smo še daleč od končnega cilja tranzicije. Po padcu Demosove dobe v letu 1992 pre-vladujo prcdvsem frontovska politika. Te t.i. veliko koalicijo, čeprav so na vidoz podobno sorodnim koalicijam v nekaterih državah z daljšo tradicijo parlamentarne demokracije, ne delujejo na normalen, evropski način. Da bi proces tranzicijo potokal normalno in se normalno končal, je potrebno prenehati s pristajanjem na frontovsko politiko. Jasno je, oa je vsako politično dogajanjo v demokraciji podvrženo zakonu večine: od politične večine je odvisno, kako bo potekal in se končal proces tranzicije. V evropsko družino demokracij se vračamo ne več podrejeni kakor nekdaj, marveč suvereni nosilci svojo državnosti in nacionalne enkratnosti, vdračamo se v družbo evropskih narodov in držav, kjer smo - na zelo drugačen način - že bili, a borno sole sodaj zasedli mesto, ki smo ga v tisoč letih ustvarili z vztrajanjem pri svojih in evropskih duhovnih vrednotah. Počasne spremembe v pravo demokratično družbo se logično odražajo tuđi v načinu, kako živijo ljudje svojeo vlogo državljanov. Videti je, da se veliko državljanov v svoji državi počuti kot nekakšon najemnik, vse bolj so ravnodušni do usode svoje države. Zdi se, kot da urejanje teh zadev pripada nekomu drugemu, nekemu tujcu, ki mu pravijo vlada. Državljani ne čutijo države kot svoje in se zato do nje pogosto tuđi neodgovorno vedojo. Naloga oblasti je, da ustvarja razmere, ki bodo vsem ljudem, celotni civilni družbi in vsem tržnim udeležencem omo-gočile, da optimalno uživajo svojo svobodo, odgovornost in solidarnost na osnovi enakosti. Pri tem je pravo tišti instrument, ki oblasti omogoča, da spodbuja in varuje pravičnost. Zato prava demokracija nikoli ne more biti neskladna z vladavino zakona. Dobra, učinkovita država ni razkošje, marveč vitalna potreba. Brez učinkovite države ni mogoč vzdržljiv, trajen gospodarski in socialni razvoj. Slovenija je na tistem dolu sveta, v katerem demografska situacija ustvarja nove izzive, saj upada delež aktivnega, torej zaposlenoga prebivalstva in narašča število upokojenih. Nova Slovenija zastopa načelo pravičnosti med generacijami. Čedal-je bolj pomembni postajajo znanje in ustrezne informacije. Družba prihodnosti bo družba znanja in hitroga protoka informacij. Zato je v njoj stalno izobražovanje ključnoga pomona. šola naj postane vzor demokratične prakse, pri mladih mora razvijati sposobnosti kritične prosoje. To vprašanje no zadeva samo politike, tomveč se nanaša na celotno družbo, ki bo morala spremeniti svoj odnos do starševstva in do dela v družini. Družina je temeljna oblika skupnega življenja. Družine zagotavljajo najboljše možnosti za razvoj značaja in vrednot, na katerih temelji družba. Družina je temelj družbe, biološka moč naroda pa je ključnoga pomena za njegov prihodnji obstoj, zato moramo družini nuditi vso potrebno zaščito in varnost. Pri obračunu davčne obveznosti po progresivni stopnji se upošteva dohodek na člana družino. Tako diferenciran sistem davkov in prispevkov bo zelo pomagal družinam z več otroki in bo predstavlja! bistveno večjo pravičnost davčnega sistema. Uresničevanje skladnega regionalnega razvoja Slovenije naj se izrazi v ustvarjanju enakovrednih možnosti za življenje in delo v vseh območjih Slovenije. Treba je narediti vse, da borno življenjske razmere izboljšali tuđi v območjih, kjer število prebivalcev nazaduje. Tako bodo ta območja spet postala in ostala privlačna tuđi za mlajše generacije. Pri vprašanju prihodnosti kmetijstva na Slovenskom izhajamo iz zahtev, ki jih pred slovenske kmete in Slovenijo postavlja priključitev Slovenije Evropski uniji. Našim kmetom je potrebno omogočiti, da bodo lahko primerno živeli in se ukvarjali s kmetovanjem tuđi potom, ko bo Slovenija članica EU. Kmetijska politika mora omogočiti ohrani-tcv identitete podežolskih območij, slovensko kulturne krajine in ugodnih življenjskih razmer v vaseh. Nova Slovenija bo namen-jala veliko pozornosti pomoči pri urejanju sonaravnih oblik kmetovanja, saj ima slovenska dežela izjemno okoljsko občutljiva zomljišča za kmetovanje. Ohranitev vsaj minimalne gostoto prebivalstva v hribovskih in strukturno šibkih območij je z narodno-gospodarskega vidika pomombna in jo je treba omogočiti. S pristopom Slovenije v EU se bo povečalo slovensko obzorje. Zaživeli borno v velikem prostoru, ki je postal prostor svobodo, varnosti in pravičnosti. Združena Evropa bo postala naše življenjsko okolje. Zanjo borno prevzeli odgovornost, tako kot vse druge evropske nacije in narodi, tako kot vsak državljan združeno Evropo. Skupaj z njimi borno iskali odgovore na izzive, ki se postavljajo združeni Evropi. Nova Slovenija jo prepričana in se bo vse-skozi zavzemala za to, da mora združena Evropa varovati nacijo ter način življenja. Prepričani smo, da bo združena Evropa lahko uspešno odgovarjala na izzivo, čo bo v središču aktivnosti človek kot oseba in pripadnik določenega naroda z vso kulturo in jezikom, ki ga opredeljuje in ne le človek kot potrošnik. Predsednik IO IM.Si Kršćanska ljudska stranka Mengeš A. Hribar Đ MENGŠAN '« POLITIČNE STRANKE Božičnega miru in pogleda vaše za praznike, v prihodnjem letu pa zdravja in uspehov uamželi SLS mSKD Slovenska ljudska stranka Obisk člana šuedskih kršćanskih demokratou u filengšu Z gospodom Aldom Iskro iz Malmoja sva se srečala na Komiteju regij v Bruslju konec leta 2000. Slovenska delegacija je bila posebej omenjena. Utegnil sem ga le še povabiti na pivo, potem pa smo odpotovali domov. Držal je besedo in mi poslal gradivo o dogajan-jih v mestu Malmo (razstava arhitekturnih zasnov večstanovanjskih objektov) in zelo zanimivo analizo švedskih šestletnih izkušenj v EU. Podobno analizo mi bodo poslali tuđi avstrijski znanci. To so izkušnje zadnjih pridruženih članic v EU in za nas zelo pomembne. Napisane so za lastno uporabo in zelo neposredno. Gospod Iskra je stalni ćlan komiteja regij EU,kIjub temu da je njegova stranka (Kršćanski demokrati - Kristendemokraterna) sedaj v opoziciji. Seznanil sem ga o razmerah in politiki pri nas. Letos poleti nas je razveselil z obiskom v Mengšu. DRUŠTVA Pohod na Rasico V prvih dneh decembra, to je v sredo 5.12., smo organizirali pohod na Rasico, za kolesarsko in pohodniško sekcijo Društva upokojencev Mengeš. To je bila zaključna aktivnost teh dveh sek-cij v letošnjem letu in zaključek celoletne bogate dejavnosti. Zbrali smo se pred prostori društva, se prešteli, žensk je bilo nekoliko već kot moških, pripravili opremo in veselo odšli. Pot nas je vodila skozi Muljavo, mimo lamškove kmetije, ob robu jezera na cesto za Rasico. Pogovarjali smo se, kolona se je malo razvlekla, in se začeli vzpenjati. Pot smo zastavili zlagoma, saj se nam ni mudilo. Lepa jesenska nar-ava, prešerno razpološenje, čas je kar neopazno tekel, mi pa vedno višje in višje. Prispeli smo do najvišje točke Rašiškega hriba, do rnz-glednega stolpa. Stolp je nov, močnejši in stabilnejši, zdi se, da tuđi nekoliko višji. Nekateri so se na stolp povzpeli, drugi pa nekoliko oddahnili pred nadaljevanjem poti. Naš cilj je bila pravzaprav vas Rasica. Še pol ure hoje in še smo prispeli, ustavili smo se v vaški gostilni Pri Špan, da bi se nekoliko okrepčali s kolinami, ki so bile čisto sveže, saj so prejšnji dan klali. Kosilo je minilo v prijetnem razpoloženju, saj je bila na mizi ludi rujna kapljica. Ob takih Irenutkih čas hitro teče, morali smo se odpraviti, če smo hoteli biti do noći zopet doma. Vračali smo se skozi Dobeno. Najprej zgornje Dobeno, potem po gozdni poti in že smo bili na Spodnjem Dobenu, kjer smo se ustavili pri vikendu našega občasnega vodnika Maksa. Postregel nam je s pristnim domaćim orehovcem in že smo hiteli naprej. Ob prvem mraku smo prispeli domov, prijetno utrujeni, vendar z zavestjo, da smo doživeli lep in prijeten dan. Zaključek celoletne aktivnosti je že tradicija. Udeleži se je lahko vsak, ki je bil skozi leto aktiven. Pridružite se nam, pogoj je članstvo v društvu upokojencev. Pridite - na svidenje. Alojzij Janežič MSi Nova Slovenija Kršćanska Iludska stranka $*, fofič U <>i;,ilijo vs,ikof;,ir med V.iini in n,ij V,im novo /e/o prinese veliko / šna zmota! Ko se je vse sku--^&*--"~ paj začelo, sem verjel, da bodo njihove sanje uresničene, saj so neka-teri vplivni možje, ki so v prejšnjem mandatu krmarili krajevno skupnost in pozneje novonastalo občino - nekateri so sedeli ćelo v parlamentu - govorili, da ploščad bo, da je le stvar časa. Tuda / vsakim srečanjem zgolj novo obljube in novo i/.mikanje! In nova razočaranja. »Nacrt imamo, le pri pridobitvi papirjev se zatika. Lahko delate na svojo roko, igrajte se, skačite, saj vam nobeden nič ne more. Le denarja vam ne moremo dati, ker nimamo dovoljenja za gradnjo,« je bil njihov odgovor. In kje naj dobimo denar in dokumente mi? Mar nismo enakovredni državljani te občine? Spoštovani svetniki oziroma oblast v Mengšu: kdo je zgradil mengeška igrišča, s čigavim đenarjem, na čigavi zemlji? Med svetniki v tem mandatu se je začelo šušljati o težavah s propisom manjšega dela zemljišča, ki naj bi bilo sporno menda od vsega začetka. Če bi ga lastniku pošteno plačali, te malo težave zagotovo ne bi bilo. Desctletje zavlačevanja oziroma vaše nesposobnosti in tisoče izgovorov je mnogo predolga doba za prepis take travnate površinice, se vam ne zdi? V tem času bi si že vsak navaden državljan pridobil vsa potrebna dovoljenja in dokončal gradnjo, čeprav dobro vemo, da je njegova pot še mnogo daljša in trnova. Dosti nam je čakanja in vaših zavajajočih obljub, vašega nenehnega prepiranja na sejah in metanja polen drug drugemu vsevprek. Za otroke, za katere vsi tako radi rečemo, da so naše bogastvo in svetla pri-hodnost, vam je očitno kaj malo mar. Sramota, spoštovani gospodje! Eno samo majhno igrišče, pa vam dela toliko težav. Le kako boste reševali sele problem mengeške obvoznice, pitne vode, tržnico, parkirišč, lekarno in ne nazadnjo negotovo stanje z zdravniki v ambulanti, če ste padli že na najnižji stopnički. Za vzor si vzemite sosed-nje občine: Trzin, Domžale, Kamnik, Lukovico, Cerklje in šenčur; povsod se sliši brnenje strojev in na vsakem koraku je viđen napredek, v mengeški občini pa bi človek težko našel lopato in kramp, ki bi ponazar-jala gradbišče. Ne vem, s čim se boste hvalili, ko boste zapuščali položaje, ki smo vam jih zaupali volivci. Z delom zagotovo ne! Vaša popotnica bodo le zdraho in večni prepiri, od katerih občani nimamo nič. Do takrat pa vas Ločani ne borno pustili pri miru. Vaša priložnost in popravni izpit sta prihodnja pomlad. Čo nam ne boste znali prisluhniti, se borno lotili nepriljubljene, a največkrat najučinkovitejše metode: javnega shoda, na katerem boste otrokom pojasnili, zakaj se že ćelo desetletje igrate z njimi. S tem člankom ne mislim sprožati plažu dopisovanja, ker na nobena nova izmišljanja in opravičevanja ne bom odgovarjal, ampak si želim v imenu vseh loških otrok in mladine, da se za božjo voljo lotite dela in kaj naredite žanje. Da ne bodo prej odrasli kakor toliko njihovih predhodnikov, ki so v teh letih vaše blodnje že sami postali starši. |ože Brojan VAŠA POŠTA [hI MENGŠAN N A S V E T IJ PRAVNA VPRAŠANJA Kako postopati v primeru brezposelnosti Vprašanje: Gospa, stara 38 let je zaradi stečaja podjetja izgubila zaposlitev in jo sedaj zanima, kakšne so njene pravice in kako jih lahko uveljavlja. Koliko ji pripada nado-mestila, kako dolgo ga bo prejemala, kje se mora prijaviti ter katere papirje mora imeti s seboj? Katere so njene dolžnosti v času, ko je na zavodu? Kaj lahko stori potem, ko ne bo dobivala već podpore? Ali dobi kakšen denar in iz katerega naslova? Kako in ali sploh lahko dobi izplačane premalo izplačane zneske regresa in premalo izplačanih osebnih dohodkov? Koga naj toži ter iz katerega naslova? Ali jo mož lahko prijavi kot gospodinjsko pomočnico? Kako se prijavi in koliko se plaćujejo prispevki? Kako je s zdravstvenim zav-arovanjem v času, ko je brezposelna? Kako je potem, će se samozaposli? Kaj je z njenimi certifikati, ki jih je vložila v podjetje? Ali in kako jih prijavi v stečajni masi? Spoštovani! Vaše vprašanje posega na tri med seboj zelo povezana pravna podroćja, in sicer delovno pravo, pravo socialne varnosti in stečajno pravo, kar pa zahleva sistematično obravnavanje navedenih vprašanj po teh področjih. Vsaka oseba, ki izgubi zaposlitev ima pod določenimi pogoji možnost uveljavljati pravice iz zavaravanja za primer brezposelnosti, ki Ra ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB). Pogoji, ki jih je treba izpolnjevati, za pridobitev pravic iz tega naslova so naslednji: 1. oseba ne srne biti v delovnem razmerju oziroma ni samozaposlena, 2. mora biti zmožna za delo (stara nad 15 let in še ne izpolnjuje pogojev za upokojitev), 3. mora biti prijavljena na zavodu za zaposlovanje (v nad. zavodu), 4. mora biti na razpolago za zaposlitev, 5. mora biti aktivni iskalec zaposlitve, b. v preteklosti je morala biti zavarovana za primer brezposelnosti, 7. zanjo ni na voljo ustrezne zaposlitve in 8. da se oseba prijavi na zavodu za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja, če le-to preneha iz katerikoli razloga ražen iz tistih, ki so na strani delavca. Pri zadnjem pogoju volja še pripomniti, da se lahko uveljavlja pravica tuđi po preteku tega roka, vendar se čas pridobivanja denarnega nadomestila skrajša za čas prekoračitve tega roka. ZZZPB pozna številne pravice za osebe, ki izpolnjujejo navedene pogoje (v nad. zavarovance), med katerimi sta najpomembnejši denarno nadomestilo in denarna pomoć. Temeljna razlika med njima je, da zakon le za drugo postavlja pogoj dohodkovnega in premo/en-jskega cenzusa, ki ne srne biti presežen za pridobitev denarne pomoći. Zavarovanec,, ki se prijavi na zavodu lahko uveljavlja pravico do denamega nadomestila, ki znaša prve tri mesece prejemanja 70% povprečne mesečne plače zavarovanca v zadnjih 12 mesecih ter naslednje mesece 60% od le osnove. Čas prejemanja denarnega nadomestila pa je odvisen od delovne dobe zavarovanca. V vašem primeru pred-videvam, da imate od 15 do 25 let delovne dobe, kar pomeni da boste prejemali denarno nadomestilo 9 mesecev. Zakon našteva tuđi številne dolžnosti, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki prejema denarno nadomestilo. Dolžnosti so naslednje: oseba ne srne skleni-li pogodbe o zaposlitvi; ne srne postati samozaposlena oseba; ne srne odkloniti zaposlitve; mora aktivno iskati zaposlitev, kar pomeni, da se pismeno prijavlja na objavljena delovna mesta, ki ustrezajo njeni izobrazbi; mora biti na razpolago za zaposlitev (vsak delovni dan mora biti dosegljiva tri ure na naslovu prebivališća); ne srne delati na crno ler ne srne odkloniti vkljućilev v programe aktivne politike zaposlovanja, ki jih izvaja zavod za brezposelne osebe. V času brezposelnosti je zavarovanec z denarnim nadomestilom (ne pa prejemnik denarne pomoći) tuđi zdravstveno in pokojninsko zavarovan (čas se šteje v zavarovalno dobo), prispevke pa plačuje zavod za zaposlovanje. Zavarovanec se mora prijaviti na zavod v kraju slalnega bivališča. V Domžalah je naslov zavoda: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna enota Ljubljana, Urad za delo Domžale, Ljubljanska cesta 80; telefon: 01/724-14-15. Zavarovanec mora ob prijavi prinesti naslednje dokumente: delovno knjižilo, osebni dokument, odločbo o prenehanju delovnega razmerja, fotokopijo davčne številke, fotokopijo lekoćega računa in potrdilo o plači v zadnjih 1 2 mesecih, ki ga izda organ podjetja, kjer preneha zaposlitev. Tuđi v času po prenehanju pridobivanja denarnega nadomestila je zavarovanec upravičen do številnih ugodnosti iz sistema socialnih pomoći. Bistveno za pridobitev pravic iz tega sistema je, da oseba izpolnjuje tuđi pogoj določenega dohodkovnega in pre-moženjskega cenzusa, ki ne srne biti presežen. Eno izmed socialnih pomoći ureja tuđi ZZZPB kot denarno pomoć, kjer je pogoj za pridobitev le-te, da dohodki celotne družine na osebo v zadnjih Ireh mesecih v povprečju ne presegajo 80% zajamčene bruto plače (zajamčena bruto plača znaša približno 38.000 SIT). Visina denarne pomoći je 80% zajamčene neto plače (znaša približno 22.000 SIT), izplačuje se maksimalno 15 mesecev ter jo mora zavarovanec zahtevati v 30 dneh po i/teku pravice do denarnega nadomestila, Brezposelni imajo ludi pravico do socialno-varstvenih storitev (svetovanje, pomoć dru/ini, varstvo v zavodih, pomoć delavc em pri reševanju problemov v zvezi z zaposlitvijo) in denarnih socialnih pomoći, kar ureja Zakon o socialnem varslvu (ZSV), Pogoji z.i pridobitev leh pravic so naslednji: da oseba nima dohodkov iz dela, zavarovanj, premožen-ja ali drugih virov; da je prijavljena kot brezposelna oseba v evidenci le-teh ter da ni upravičena do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti. O pravicah iz teh naslovov odloča Center za social-no delo. Ena izmed oblik reševanja socialnih primerov po prenehanju pridobivanja denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti je prijava osebe brez dohodkov kol gospodinjske pomoćnice s sirani zaposlenega družinskega člana, vendar je edina ugodnost zdravstveno zavarovanje, kar pomeni, da je zdravstveno zavarovana po tej osebi. l'oleg lega se lahko zahteva tuđi prej navedene pravice iz Zakona o socialnem varstvu, če posameznik obenem izpolnjuje pogoje za pridobitev socialne pomoći in socialno-varstvenih storitev. Prav tako se lahko brezposelna oseba, ki je vpisana v evidenco pri zavodu z.i zaposlovanje in ni upravičena do denarnega nadomeslila, prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko zavarovanje pri pristojni (kraj zadnje zaposlitve upravičenca) območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prispevke plačuje zavarovanec in sicer od zavarovalne osnove v visini polovice zneska najnižje pokojninske osnove povećane za davke in prispevke (le-ta znaša približno 78.000 SIT). Zava-rovanec: plačuje mesečno 15,5% od lega zneska, kar znese okoli 12.000 SIT. Čas plačevanja prispevkov se šteje v zavarovalno dobo. Reševanje problemov, ki naslanejo v primeru stečaja podjetja, ureja stečajni poslopek, k.ileri omogoća upnikom stečajnega dolžnika, da uveljavijo svoje pravice. To le-ti storijo s prijavo svojih lerjalev v stečajno maso pri sodišču, ki vodi stečajni postopek (okrožna sodišča pristojna po sedežu podjetja, nad katerim je izveden stečajni poslopek). Prijava terjatve mora bili podana v pisni obliki z navedbo podatkov o upniku, naslov iz katerega se terjatev zahteva (neiz-plaćani osebni dohodek, regres, vložen kapital (certifikati), dolgove podjetja do upnika), znesek terjatve ter številka tekočega računa upnika. To morajo upniki sloriti v roku dveh mesecev od začetka stečajnega poslopka, ki se uvede s sklepom o začetku, kateri mora biti objavljen na deski sodišča in Uradnem lislu RS, Terjatve se v stečajnem postopku izplačajo po vrstnem redu, ki jih določa zakon glede na naslov. Vi navajate dve vrsti terjatev: 1. certifikate, ki ste jih vio/ili, le-ti predslavljajo del lastniškega kapitala, ki je po zakonitem vrstnem redu zadnji izplačan ter 2. premalo izplačane osebne dohodke in neizplaćani regres, ki se pa načelom,) poplačajo sorazmerno po izplačanih slroških poslopka. MENGŠAN N A S V E T ll Zakon pa določa izjemo, da se osebni dohodki delavcev (ne pa regres) za obdobje zadnjih treh mese-cev pred začetkom stečajnega postopka poravnajo istočasno s stroški poslopka. )e pa potrebno to prednost izrecno zahtevati. Prav tako pa se lahko zahteva tuđi nadomestilo plač za čas, ko ni bil i/rabljen letni dopust v tekočem letu. V stečajnem postopku je potrebno prijavili tuđi znesek vloženih certifikatov ter neizplačani regres. Ker pa regres ni del osebnega dohodka, se ga lahko zahteva kot terjatev v stečajni masi po splošnih pravilih, torej po izplačilu stroškov postopka in prednostnih terjatev. Drugo obliko varstva pravic delavcev zaradi neiz-plačanih plač in regresa, pa urejata Zakon o delovnih razmerjih ter Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Delavec lahko vloži zahtevo za uveljavljan-je pravic (izplačilo neizplačanih plač in regresa). Ker pa v primeru uveribe stečajnega poslopka funkcija organov preneha, mora delavec zahtevo vložiti stečajnemu upravitelju. Delavec ima pravico biti pris-oten na seji, na kateri se zadeva obravnava in povedali svoje stališče. Poleg tega na njegovo zahtevo v postopku sodeluje sindikat. () zahtevi mora bili odločeno v M) dneh. Zoprr neugodno odlobo, oziroma če ni odločeno v -iO dneh ima delavec pravico do pritožbe v 15 dneh pri pristojnem Delovnem in socialnem sodišču. V primeru, če gre za denarni zahtevek je možno vložiti zahtevek neposredno pri pristojnem sodišču. Potrebno je poudarili, da delavci, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi stečajnega postopka nišo upravičeni do odpravnine; so pa upravičeni do posebnih pravic, ki jih določa Zakon o jamstvenih skladih Republike Slovenije. Pogoja za pri-dobitev pravic iz tega zakona sta, da je bil posameznik zaposlen neprekinjeno najmanj 3 mesece pred prene-hanjem delovnega razmerja ter da mu je le-to preneha-lo zaradi uvedbe stečaja nad delodajalcem. Pravice, ki pripadajo posamezniku iz tega zakona pa so naslednje: 1. pravica do izplačila neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred prenehanjem delovnega razmerja, 2. pravica do neizplačanih nadomestil plače za plaćane odsolnosti ter 3. pravica zahtevati nadomestilo plač za čas, ko ni bil izrabljen letni dopust v tekočem letu. Če so bila izplačila že izvršena s strani delodajalca, se le-la ne izplačajo oziroma se ižplačajo le delno, če so bila le delno plačana. Pravice se uveljavlja na zahtevo upravičenca, le-ta mora biti vložena v 90 dneh po prenehanju delovnega razmerja. Vloži se na poseben obrazec pri enoti republiškega zavoda za zaposlovan-je po sedežu delodajalca. Priložiti je treba odločbo o prenehanju delovnega razmerja in ostala dokazila o izpolnjevanju pogojev. V tem postopku, ki je prost upravnih taks, odloča lamstveni sklad Republike Slovenije. Čeprav so pravice, ki jih lahko posameznik zahteva v stečajnem postopku in pri jamstvenem skladu, iste, je možno le enkratno izplačilo navedenih terjatev; kar namreč pomeni, da če so terjatve že v celoti poplaćane v stečajnem postopku, ni možno še izplačilo zneskov iz jamstvenega sklada. Pravica se pa lahko uveljavlja v obeh postopkih, kar je posebej priporočljivo takrat, kadar obstaja velika verjetnost, da zneski ne bodo v celoti izplačani v stečajnem poslop-ku; kajli te terjatve se v vsakem primeru poplačajo iz jamstvenega sklada. Boštjan Pavec Mentor:|urij Žurej umio (ne)UHRnn je uodr, ki jo pijemo? Voda, ki jo pijemo je stara preko bilijon let. Dejansko pijemo reciklirano vodo - isto vodo, ki je na zemlji od samega začetka. Prepričan sem, da vsi vemo, kako potrebna je voda za živlenje vsega, kar se giblje po tej zemlji in vsako življenje je v popolni odvisnosti od nje. Z nenehnim onesnaževanjem okolja si človek vednn bolj zastruplja ludi to naravno dobrino - vodo. Upanje, da borno v podzemlju nnšli nov vir ne-oporečno čiste vode je vedno manjše, kajti človek še vedno razmišlja o tem, kako bo naravne vire izkoriščal v večji količini, kot mu jih ponuja narava sama. Posledica hitrega izčrpavanja podzemnih naravnih virov so hitri pre-toki onesnažene vode v podzemna zbirališca. O kvaliteti vode, ki priteka iz pip v naša bivališča, ste lahko brali v oktobrskem Mengšanu, pod naslovom * Velik korak OŠ Mengeš. Da ne bi ponavljal o nevarnostih, ki nam grozijo iz tako imenovane pitne vode, pa še nekaj številk v zvezi z vodo. Izračun je pokazal, da štiričlanska družina letno od skupne mase porabljene - plačane vode distributerju, porabi Ic 2% vode za pripravo hrane, za pitje in kuhanje. To je od 3 t 4.000 litrov vode letno. Če kupimo letno 3.000 steklenic vode je to približno 300.000,00 SIT in tuđi 3.000 praznih steklenic, ki se na koncu znajdejo na smetišču. Sami lahko izračunamo, koliko imamo dodatnih stroškov i nabavo in prevozom. Kvaliteta vode v steklenicah pa je še vedno vprašljiva. Če se morda odloćite za vgraditev submikronskega fil-trirnega sistema vode se strošek za vodo, ki se uporablja v gospodinjstvu za pripravo hrane, za pitje in kuhanje, znatno zmanjša. Preko filtrirnega vložka lahko preteče od 6 * 8.000 litrov vode, kar pri normalni uporabi štiričlanske družine zadostuje približno za dve leti. Cena enega litra vode je 30 SIT, sku-paj z nabavno ceno filtrirnega sistema in s ceno vode distributerja. Ko zamenjate kartušo po dveh letih, se cena porabljene vode spet zniža na 8 SIT za litcr vode skupaj z distributerjevo ceno. Pri vsem tem pa je najbolj pomembno to, da je pri roki za pripravo hrane, za pitje in kuhanje, vedno sveza in čista voda z vsemi minerali, ki jih vsebuje. PRIMER,- V življenju ste si uredili super bivališče, avto, morda tuđi vikend in jahto. Ko zbolite, ve-rjetno ne stojite pred svojim bivališčem ali se z užitkom vozite po ulici z avtom. Najverjetneje ležite v postelji in pijete čaj ali samo vodo ob zaužitju tablet. Takrat imate morda čas, da se poglobite vaše in razmislite, kaj ste v življenju sploh naredili za sebe, za svoje zdravje? Vse naštete dobrine so za lepši kraj, bogatejšo občino in državo, za sebe pa niste storili še popolnoma nič, privoščili si niste niti čiste vode. Vsej tej nevarnosti, ki priteka iz pip v naša bivališča zaradi neurejene kanalizacije na Krvavcu in dotrajanih cevi vodovodnega omrežja, so pred časom med drugimi napravili konec tuđi po domaće pri Danetovih. Čeprav je gospod nasprotoval odločitvi svoje žene o vgraditvi filtrirnega sistema v kuhinji, je njegovo mnenje o pitni vodi sedaj popolnoma drugačno. Če pa vprašate gospo o kvaliteti filtrirane vode, ki jo uporablja v svojem domu za pripravo hrane, za pitje in kuhanje, vam z veseljem pove, da je tuđi hrana bolj okusna. Kdaj pa si boste v svojem življenju za svoje zdravje tuđi vi privoščili čisto, svezo vodo, brez nevarnih primesi in z vsemi minerali, ki jih vsebuje krvavški biser?! Imel sem priložnost, da sem bil prisoten na raznih sestankih o pripravi vode za širšo uporabo in industrijo. Problem priprave vode za uporabnika je pri nas in v svetu povsod išli. Vsa naša bivališča imajo okna, če to okno odpremo in s prstom potegnemo po zunanji polici, imamo črn prst. Prav toliko ali pa še bolj pa je umazana vsa narava okrog nas. Vso to nesnago vsako deževje ali katera koli padavina spira v podzemna vodna zbirališca. Farmacevtska družba Lek ima poleg vode iz vodovodnega omrežja tuđi svoje industrijsko črpališče vode na Mengeškem polju. Spomladi, ko se na polju vsadijo ras-tline, se dognojijo z umetnim gnojilom, nakar se še z raznimi škropili zaščitijo pred škodljivci in plevelom. Ko se pojavi prvi dež, v Leku od ene do dveh ur, od pričetka deževja iz pip priteče voda nasičena s pesticidi, her-bicidi, fosfati..., tako hiter je pretok padavin iz površja v podzemna vodna zbirališca. Ista zgodba se ponovi, ko se na polje pripelje gnojevka (sodoben način izpiranja hlevov), voda iz pip priteče pomešana še z nitrati. Zamislimo si, da v Leku rabijo čisto vodo za izdelavo zdravil, brez vseh primesi. To dosežejo z naprvami, ki imajo grozljivo ceno v dolarjih. Posledica tega je podražitev zdravil. Z istim problemom se ukvarjajo vsi distributerji na samih črpališčih vode, ne glede ali so to starejša ali novejša črpališča. To je posledica sodobne industrializacije in nenehnega zastrupljanja narave. Distributerji rešujejo koncentracije nezaželjenih primesi v vodi na način ba-jpasiranja vode. To pomeni, da čudežev ne delajo, pač pa vodo med črpališči čim bolj zmešajo, da se koncentracije čim bolj zmanšajo. Nevarne primesi v vodi pa še vedno ostanejo. Vsak uporabnik vode naj si pomaga tako, kot sam ve in zna. Lojze Peterlin MENGŠAN RAZVEDRILO HOROSKOP ^^Mk Če na začetku meseca boste veliko premišljevali o lem, da bi odšli . se boste ukvarjali z svojim hobijem, ki vas bo čislo /asvojil. 7. v mesom boste imeli srečotako na finančnem kol na rom.mlu iicm području. 10. bosle dobili nekakšen nainigza sklenilev nekoga posla, loda bodile previdni in vse podrobnosti tega posla prej preverile, lahko, cl.i se nekje skriva nekakšna /anka. 11. se boslo posvetili svojemu partnerju, I i. pa boste počeli neknj nonavadnega in ob tem se boste neizmorno /abavali. 14. bosle spoznali globino romantike, ki vas bo zelo prevzela. 15. boste veliko časa prebili na delovnem mestu, vendar boste že naslednji dan bolj leni in uživali v krogu dru/ine. 18. bosle obiskali slarega prijatelja, kateremu boste pomagali v neki zagati. 19. v mesecu boste spet več časa preživeli s svojim partnerjem, s katerim bosta imela zanimiv pogovor. 20. bodite previdni pri zapravljanju, saj vam finančno stanje sedaj ne kaže najboljše. 21. boste na delovnem mestu še posebej uspešni, kar bodo opazili tuđi vaši nadrejeni. Okoli 25. v mesecu boste tako kot vsi okoli vas zelo praznično razpoloženi. Vendar boste vi še posebej veseli božičnih praznikov, saj je za leve znač.ilno, da božič naravnost obožujejo. 27. boste imeli zelo romantičen dan. 28. pa pazite, da se ne boste prepirali s prijatelji, bodite raje bolj vesele volje. 30. v mesecu raje počivajte, saj boste 31. pretiravali pri zabavi, kar je tuđi ena izmed značilnosti levov, ta je namreč, da se na zabavah res zabavajo z vsem srcem. Najboljši dnevi za Ijubezen ta mesec so: 4, 7, 13, 14, 11). Za posel so najbolj ugodni dnevi ta mesec: 7, 21, 24. !j^L j Prvi leden v meseru se bosle ukvarjali s svojim domom. I ahko, da nK bosle poslovali ludi / nepremičninami. l/ra/ali boste globoko navezanost in ljube/m tlo svojega dom,i in do svoje dru/ine. Veliko v boste ukvarjali z izgledom svojega doma, po-,kušali boste uslvariti čim bolj veselo vzdušje med svojimi družinskimi člani. Pri tem tuđi ne bodo izostala dekorativna holenja. Nakupili boste kar preveč okraskov, loda vi bosle /nali vse okraske / neverjelnim ohisom ludi ra/porediti, lako da bo vaš dom i/gledal res nekaj posebnega. 8. v mesecu vas bo potreboval vaš partner. Ohranite trezno glavo in lahko mu bosle pomagali pri neki /adevi, /a kalero sam ne vidi več izhoda. V bistvu boste skozi ves mesec nekako delali na svojem partnerskem odnosu, kar pa se vam bo proti koncu meseca bogato poplačalo. Okoli 15. v mesecu se bo za vas začelo obdobje harmonije, ki bo trajalo vse tja do konca leta. V tem obdobju se boste tuđi veliko pogovarjali s svojimi bližnjimi. In rezultat teh pogovorov bodo rešeni problemi. Konec leta boste preživeli zelo ^ET^I MENGSAN qa^h Će na začetku meseca boste načrtovali, kaj vse boste delali nasled-(aH nje leto in v katerih stvareh naj bi v prihodnje uživali. To boste počeli tako intenzivno, da se bo nekaterim v vaši blizini mogoče zazdelo, kot da hočete prehiteti vse praznike, ki sele prihajajo, in da bi hoteli svoj rojstni dan praznovati že prej. Toda najbolje je, če se malce ustavite in uživate stvari take, kot so. 2. v mesecu boste nekoliko več časa namenili razmišljanju o svoji stari Ijubezni. Lahko o izgubljeni ali pa le o izgubljenem času, ki ste ga preživeli s svojo Ijubeznijo. 7. boste fantazirali o tem, kako bi izboljšali svoje finančno stanje, ali pa o tem, da bi zadeli na lotu. Toda, kaj bi kozorogi dobili brez dela. Žanje je delo namreč nekaj najbolj svetega. Kako dolgoćasno, mar ne! Okoli 8. v mesecu boste uživali v družbi svojih prijateljev. Okoli 10. v mesecu boste naredili pregled vaše dosedanjega dela v tem letu. Ugotovili boste, da boste morali več časa namenili nekaterim bolj pomembnim zadevam v svojem življenju. Kot je družina, na primer. 14. v mesecu boste izjemno strastni, kar bo pre-senetilo ćelo vašega partnerja. Po 15. boste zelo veliko premišljevali o krajšem potovanju, vendar najverjetneje samo premišljevali. 24. in 25. praznujte s svoji-mi družinskimi člani in prijatelji in si naredite življenje bolj toplo in srečno. Zato bodite bolj sproščeni in vložite v to več truda kot do sedaj. Boste videli, že po 26. se bodo začeli kazati rezultati in počutili se boste kot metulj z najlepšimi krili. Najboljši dnevi za Ijubezen ta mesec so: 3, 4, 5, 6, 15, 16, 26, 27. Za posel so ta mesec najbolj ugodni dnevi ta: 1, 2, 9, 10, 18, 19, 28, 29. /iA^k 1 • v mesecu boste hoteli početi nekaj drugačnega za svojo lastno Vl.^E\ zabavo in dobro se boste znašli. 3. bo na preizkušnji vaše prijateljstvo z nekom, zato bodite še posebej pozorni. 4. boste preživeli nekaj čudovitih romantičnih trenutkov. 5. boste z lahkoto sklepali dogovore ali posle z drugimi. 7. boste imeli veliko sreče tako na Ijubezenskem kot na finančnem področju. Tištim, ki so samski predstavniki tega znamenja, se lahko zgodi, da bodo '). v mosec u spo/nali l|ubo/en svojega življenja. 10. boste uspeli izboljšati odnose / vašim prijaiclicni. 11. nikar ne izpustite iz rok dobre poslovne priln/ivi'.ii. I i. pa bosie spoznali nekaj dobrih poslovnih partnerjev in če se le da, ta po/n,instv.i i/koiislile. 14. boste več pozornosti namenili svojim bližnjim in z njimi preživeli nekaj prijetnih uric. 15. je primeren dan za praznično nakupovanje. 16. bodite providni, da ne boste pri nobeni stvari pretiravali. 18. pa bo spol boljši dan za vas, kajti takrat bodo vse stvari potekale tako, kot ste si vi želeli. 19. bo zelo romantičen dan za vas, morda nekoliko nepričakovano. 21. boste imeli veliko idej o tem, kako bi izboljšali svoje finančno stanje. 22. pa boste imeli nekaj nepričakovanih izdatkov, zato bodite previdni pri zapravljan-ju. To leto boste imeli izjemno lep božični večer. Lahko, da boste tuđi ta dan na božični večer sklenili zelo dober poslovni dogovor. Zelo veliko časa boste od 25. pa vse tja do 30. v mesecu preživeli v krogu svoje družine. 31. pa le ne preti-ravajte z veseljačenjem. Najboljši dnevi za Ijubezen ta mesec so: 4, 7, 9, 14, 19. Za posel so ta mesec najbolj pomembni dnevi: 7, 21, 24, 30. V prvi polovici meseca vsi planeti v vašem znamenju vplivajo na vašo kariero. Če bosto prejeli kakšno vabilo od poslovnih partnerjev, ga nikar no zavrnite, saj boste z lahkoto opravili tako poslovno kot zabavno plat tega druženja. 4. v mesecu boste tuđi spoznali, kdo izmed sodelavcev je vaš pravi prijatelj. 8. pa boste izkusili prenovo vaše energije in entuziazma, kar bo trajalo vse tja do konca meseca. Lahko, da boste ta mesec sprejeli kakšno vodil-no mesto v svojem delovnem okolju. Istočasno se lahko zgodi, da boste zaradi tega malce nestrpni in ihtavi. Tuđi razjezili se boste zelo hitro. Okoli 14. bodite zato še posebej pozorni in uporahite dodatno samokonlrolo, da ne boste slučajno izgubili še tisto, kdr imate, l'o 20. pa lahko spet pričakujeto posebno ponudho, lahko, o',ir okropih <,■<.), prijateljski' vo/i in s tem okrepili tuđi svojo srećo. Zaradi loga bosie imeli ludi voč voljo in energije, da se boste lahko vključevali v r,\/n.i oigani/iiania /.iluv, ki so /ii.u'ilnosi /a konec leta. Tako lahko pričakujolo ludi, da bosto n.....ivolotno noč doživeli veliko pre- senečenjo vaših prijaiolji'v, lahko p.i ludi od bližnjih c'lanov vaše družine. Zato vašo pr.i/nov,iiijo novoga leia nikakor no bo dolgocasno. Najboljši dnevi za Ijulnvoii i,i niosi'i so ;, -i, ;;, 12, 21, 31. Za posel so ta mesec najbolj ugodni dnevi: 7, 1(>, 17, 2(>, 30. Pripravila Raža: tel:041/b9f> 809 RAZVEDRILO veselo razpoloženi, še posebej veliko sreče se vam kaže na vašem Ijubezenskem področju. 29. sprejmite povabilo na zabavo. Razbremenili se bosto in obenem zolo uživali. Polna Luna 30. v mesecu bo vplivala na vaše sanje in te bodo zelo produktivne. Najboljši dnevi za Ijubezen ta mesec so: 3, 7, 8, 16, 17, 26. Za posel so najbolj ugodni dnovi ta mesec: 4, 11, 12, 27, 30, 31. 11 Za vas se bo ta mesec začel že na začetku zelo praznično. Nekako "'■r "w" boste uspeli dobiti nekaj prostih dni in najverjolnojo se boste odpravili na oddih. Veliko c'asa boslo holeli ludi pro/iveli v dru/bi prijateljev, zato se bosie udeleževali /abav in jih / veseljem tud i piiicjali. Prvo povabilo boste lako projeli Že 2. v mesec u, in to se bo nadaljevalo sko/i vos m,> pre/ivoli na delovnem mostu, saj boste holeli kar nnjveč |)oslorili sed.'ij, da bosie pioli koncu meseca imeli več fcčasa /,ise. /,ilo bodile la dan taktični in si naiediio nokakšen razpored, kako ■JSoste sko/i ves mesci delovali. 10. v mosoru bo nekdo v vaši blizini od vas nekaj •ftahteval. Nikar se mu prehitro ne pustile speljati na led. 14. v mesecu se lahko zgodi, da boste spoznali neko osebo, ki vam bo v nadaljnjem življenju veliko pomenila. 15. boste na veliko odpošiljali praznične voščilnice, kar v bistvu tuđi ni ravno značilno za vas, zato bodo nekateri bližnji zelo presenećeni nad vami. 18. boste imeli nekakšno zabavo na vašem delovnem mestu. Okoli 24. in 25. v mesecu vas bodo obiskali daljni sorodniki in vi boslo nad njihovo gesto prijetno presenečoni. Po 26. pa boste v izredno dobri formi za veseljačenje in to obdob-je bo trajalo še nekaj tednov. Zakaj pa ne? Najboljši dnevi la mesec za Ijubezen so: 9, 10, Ili, 14, 23, 24, 25, 26. Za posel so najbolj ugodni dnovi ta mesec: 3, 4, 11, 12, 21, 22, 30, 31. X.^^2. Nil začetku meseca se bosto osredotočili na izgled vašega doma, ™U /.)lo bodo vso vaše aktivnosti potekale v tej smeri. 3. v mesecu se lahko zgodi, da boste imeli nokaj nepričakovanih strošknv. Posledico tega je, d.i bosto od 4. in do 6. v mesecu veliko delali n,\ lem, da In i/boljšali svojo linamno ' s>liin|o. 7. bosie načrtovali krajše potovanjo. c). boste imeli i/|onino lomanticVn i (lan in s parlneijom hosla uživala kot že dolgo ne. 10. se boslo inoida chIIch' ili /.i ■tnakup elektronsko opremo. I I. boste prejeli dobre novice iz tu j ine. Tuđi I 2. v »mesecu vas bodo proseiielili nok.ilen nopričakovani dogodki v vašem Ijubezenskorn življenju, toda brez skrbi, ia/veseljiijoc' i bodo. 14, bosie imeli sroče > tako na poslovnem podmčju kot na l|ube/enskem. Z drugimi bosie veliko ko-niuiiK iiali okoli 1.5. in 16. v mesecu. 17. in 18. pa boste spol več pozornosti namonili izgledu svojega doma in na veliko kupovali razne okraske, da bi polepšati svoj dom. 19. se vam spet obeta izjemno romantičen dan. 20. nekoliko slabši dan, saj ne bosto ravno pri volji za zabave. 22. in 23. bodite bolj pozorni pri svoji dieti, saj vam lahko rosno ogrozi vaše zdravje. Čaši, polni veselja in radosti, so vam obelajo 24. in 25. v mesecu. 26. vam je dan naklonjen /,i pogovore o Ijubezni. 27. zaupajte svojim instinktom. 28. boste doživeli manjši prepir. 29. nikar ne nasedajte govoricam, lahko vam le škodujejo. 31. nikar no pretiravajte na zabavi, glavobol je lahko zelo huda slvar. Najboljši dnevi za Ijubezen ta mesec so: 7, 14, 19, 24. Za posel so najbolj ugodni dnevi la mesec: 4, 5, 10, 14. J\./\L Na začetku meseca boste zelo veliko naredili na socialnem SlX področju. Bodisi izboljšali stanje v vaši družini ali v vaši širši okolici. 2. v mesecu sprejmite povabilo na zabavo in se je tuđi udeležite. Vse tja do božica lahko pričakujete, da se bo vaše Ijubezensko življenje izboljšalo in vaš partner bo zolo pozoren do vas. To leto poiščite nove trgovine z darili in bodite izvirni pri obdarovanju svojih bližnjih. Po 8. boste morali več pozornosti nameniti svojemu domu in svojim družinskim članom. Potrebovali bodo namreč hjVašo pomoć. V vaši družini bo prišlo do propira in le vi boste 7 dobršno mero tol-■ferance in razumnosti l.i spor uspeli lesili. Veliko po/oinosli bosie lani po II). namenili ludi varnosli svo|i'ga doma. I ,iliko, da se boslo odloi ili /a nakup kakšnr alarmne naprave, ,'ie posi'bej piav vam bo prišlo, i'o se boslo med pr.i/niki odpravili na kakšno pi>lov,ni|e. lahko pa, rl.i boslo n.i polov.injo odšli /e prej, vendar bo poslovnoga /u." a ja. I'o 14. bosie /a salio puslili slan1 pioblomo im :il prodhodno ludi lesili, lako d,i bo pieil vami prošla pot za nove iz/ivo. Nikar se |^.pri lom no bojio spfinemb, raje jih s|.irejmite / odprtimi rokami. lo še posebej švelja /a rojone okoli 14. Okoli 19. v mesecu pa bosie i/jemno kreativni, lep vide/ v vašem domu bo le vaša zasluga, uslvarili pa ga boste samo s svojimi roka-"ii. Zelo boste skrbeli, da boste skozi praznike finančno preskrbljeni. Ta misel-nost pa vas bo okupirala tuđi 30. v mesecu, ko boste že delali nove nacrte, kako služiti denar v bodočo. 31. boste preživeli čudovit večer, ki vam bo ostal še dolgo v spominu. Najboljši dnovi ta mesec za Ijubezen so: 1, 2, 5, 13, 23, 28. Za posel so ta mesec: najbolj ugodni dnevi: 6, 9, 10, 18, 24, 29. MENGSAN KOVANCI ZA INČE HUIBAT1PET3E1?'. zj:>„ HIP COMMEIRO i.A.:- SRECNO IN USPESNO 2002 D«b— 75,1334 Miajil Telefon: 01/7230900,Fti: 01/7230901 Center zet scdafnc def© Demiale želi vtcm pestevnim sedelavcem m ebčanem vesele Bežične in neveletne praznike, v letu 2002 pa ebltice zdravja, strpnesti Im razomevanja v drožmah m detevnih sredinab. Nameste neveletniti veičilnic srne denar namcnili Društvu rejnic In rejnikgv bemžole. Društvo izgnancev Domžale vabi vse svoje elane na občnizborter tradicionalno silvestrovanje, ki bosta 20. decembra 2001 ob 13. uri v gasilskem domu v Žejah. Vsem svojim članom in članicam ter vsem, ki ste nam v letu 2001 karkoli pomagali, želimo veliko sreče, zdrav ja, veselja in prijetnih prazni kov v letu 2002. predsednik |ožc Kvedcr Moško frizerstv# Anton SejM< obveščam stranke, mS da sem se preselil iz lostenove 119 na Testenovo 115 Loka pri Mengšu, za glavno cesto Tr/in - Mengeš; parkirišče je zagolovljeno. tel^»M564 16 59 gsiA^^BI 77'2 O65 Želim vam vesel Božić in srečno novo leto! Kovanci za lepšo prihodnost varovancev Invaiidskega centra Mengeš Nu| mtUtonl kovtmtm napolnljo «l• I )()BlKMAN,fran(. akcijski film, TchekyKaryo, Vira cnt(,isel.« Nckatcrili lopovov se pai1 ne lovi! « l>. AMFRlSKI PSIHO, kult. triller. ( hriMian bali1, lami I eto, »n.ijholj |invl,ii'cii morilei voblcki, kravati in...« T. I -I ASHA SMRTI, ak, Iriller, Sleven Spajjal, Dennis I lopper.»(im/ni.i. Sirah, odgovornost, / vsako sekundo je vse bliie,« ft- K)RRESlfR|fV() ()[)KRIT|E, drama, Sean Connery, Rob Brown, .na obiiajnem kraju je našcl edino osebo, ki njegovo življenje lahko naredi neobii'ajno.« '• 5KRI.ATNI RrKf, frani, psih. Iriller, |e,m Reoo, Vimenl (jssell. .Alpski 'edeniki - zlouni so bili nepopisni, tnolivi neverji'lni...« Kl. ROI> STOUTIA, ak( ija, ben Afflei k, ("harli/c Theron. .Kili preprifan v svojega najbli^je^i te lahko pripeljc tuđi...« 11- FII.M DA Tf KAP 1, parodi|a, Cirmen lledr.i. .MARU MOVII I - KONfNO NA VIDU). 12. BFN HUK, zRodov, speklakel i7 leta l')r.(l, dobitnik II oskarjev, /veli- ("aslnim (haltonom Heslonom v glavni vlogi, sedaj tuđi na videu. 1 ■!■ (.RINOI, VVall Disnev, lim Carrey. .Zlnhni (irirah se je namenil ukrasti "ožić prebivalcem čarobne divele bo mali cindy uspelo resili bo/ir in razveseliti otroke po vsem svetu? ''RIHAJAJANUARJA 2002: 11VOUI(T|A,/n.(ant.,l)avidl)uihovny >- I'RAVI MOS*KI, komed., Ashley |udd, hunh jaikman ' KK( )|A(' |/ PANAMI., voh. Iriller, Pien e Brosnan Osnovna šola Mengeš bo za čišćenje sole sprejela v delovno razmerje 4 delavke/ce. Po uspešno prestani poskusni dobi bo sklenjeno razmerje za nedoločen čas. Pričakujemo, da bodo imeli kandidati končano osnovno solo. Posebni pogoji: delovne izkušnje in opravljen higienski minimum: zaželjeno, ni pa obvezno. Nastop dela po dogovoru. Rok prijave 28.12.2001. HITRO, KV^^^TTO IN HOCJNI VAM POPRAVIMO VAŠA OBLAČILA. OBRATUJEMO NA LIPAR|EVI 4 V MENGŠU. OBRATU]EMO V POPOLDANSKEM ČASU. INFORMACIJE PO TEL: 7239 161; MOBITEL: 031/552 649. Bartolic Marija. e-mail: mengsan(o)menges.si Ql MENGŠAN ZAHVALA v 77. letu življenja seje poslovil od nas ALOJZJAGODIC Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, svece in za svete maše. Hvala gospodu župniku in pevcem za pesmi oh slovesu. Hvaležni smo tuđi dr. Kovačevi za skrhno zdravniško pomoč v času bolezni. Iskrena hvala še enkrat vsem, ki sle ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Mengeš, Podgorje, Ljubljana, november 2001 Neli in Sandi z družino V 60. letu starosti na sje nenaaoma zapustil naš dragi mož, oče, sin DRAGAN BORIĆ iz Mengša ()b prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom prijateljen) in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poli, mu /sklonili cvetje in svece in nam izrazili sožalje. I Ivala Affrocmoni Oomžals za prelepe po^lovilne besedo. Iskrena hvali, ki sle nam v najtežjih trenutkih stali oh strani. Žalujoči, žena Milenka, sinova toplica in Zoran, ter ostalo sorodslvo. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil oče, dedek in pradedek JAKOB MARTINČIČ Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, kolesarskemu društvu in ostalim za darovano cvetje, svece in izrečeno sožalje. Lepa hvala. Sin Fra ne z družino OPRAVIČILO: Zaradi neljube napake pri podpisu v zahvali (Mengšan št. 88) jo v celoti objavljamo še enkrat. Vsem prizadetim pa se iskreno opravičujemo. ŽUPniJSKR KfiRITfiS menGEš Trdinou trg 8 • Telefon: 017238 977 Pisama in skladište sta odprta obpethihod16.dol8.ure. Mlada, prijazna družina iz Mengša išče gospo ali gospodično za pomoč v gospodinjstvu. Vse, kis te zaiteresirane lahko pokličete na tel.: 031/ b2b !()(> ali 01/7230 866, ga. Bojana. ŽR: 50120-620-149-1301110-134\98 Nagradna križanka Gesla, ki jih boste dobili ob rešitvi lokratne križanke, pošljite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30, 1234 Mengeš, do 10.01.2002. Sreća bo med poslanimi pravilnimi rešitvami izbrala pet nagrajencev, ki bodo prejeli nagrade podjetja SLIKOPLESKARSTVA OŠEP: 1. nagrada: bon za 5000 sit v restavraciji Grohar. 2. nagrada: bon za 3000 sit v restavraciji Grohar. .'(. nagrada: bon za 2000 sit v restavraciji Grohar. 4. nagrada: 1 kosilo v restavraciji Grohar. 5. nagrada: 1 malica v restavraciji Grohar. Pravilna rešitev oktobrske križanke je bila: PODJETIE S TRADICIJO. Žreb je izmed številnih pravilnih odgovorov nagrade naklonil: 1. nagrada: LJUDMILA VRHOVNIK, GROBEl)SKA 40a, 1234 Mengeš 2. nagrada: FRANCI NOVAK, PRISTAVA 6, 1234 Mengeš 3. nagrada: MARKO GODEC, ZIHERLOVA 6, 1000 Ljubljana Izžrebani nagrajcnci naj se dogovorijo s podjetjem ROLETARSTVO KOSEC o prevzemu nagrad. i* IN "iBi 1 tčeva S 4EN0EŠ 23-77-] 640-02 HO HITRI 0 m cen/ 7 3 3, SESTAVIL MARKO BOKALIC JUŽNO-ameriCka DRŽAVA POSKODBA KOZE ZARADI OCNJA RIBJE PARJENJE NEKDANJA TlSOtlNKA JAP. JE NA HLACNI PRltlTEK ZVEZA CLAVNEGA IN ODVI-SNEGA STAVKA MALI TRAVEN SLOV. PEVEC (VILI) URADNA LISTINA OZNAKA SVIC. KANTONA BLARUSA MESTO IN REKA V DOLINI POD NANOSOM ELEKTRODA ZA DOVOD TOKA STARA VPREŽNA PRIPRAVA ^^ Sve ^B 1234 h f^Tel.: 01/7 Gsm:041/ ORITVE OPRAVfft KVALITETN PO KONKUREHC! JUtNA VRTNIMA POLIT« PROĐI IGRALEC HVASTUA "J lAUIVEC. ZAFRKANT RAČUNAL. 0BLIK0V. MATEVŽ B0KALIC ITAtA NAVEDBA IMENA. PRIMKA INBIVA-lišča ODOBRAVANJE SPL0-SKAMJEM SPODNJI, NAJNIZJI DEL GLOBELI N0V0RS- PP*5f' JENEC SH" NAJVEČJI PRITOK NEZADOST-NA 0CENA STABILNOST, NESPRE-MENUI-VOST SLOŽNOST BrvSi K0SARKAR VILFAN RADU PROSOJNA BOMIAŽNA TKANINA NMLAVNI PAFAZn SLAVNO MESTO NORVEŠKE POSIPA-NJEZ APN0M NAJVEČJA K0PENSKA ZIVAL PEVSKI ZL08 SOSTA B0MBAZNA TKANINA sl. veslač (iztok) VELIKA AZIJSKA DRŽAVA IT. KOMEDIOGRAF TROPSKI LJSTAVEC NAVISJI VRH SVETA (M0UNT) GIANNA NANNINI OBLIKA AVT0M0-BILA NITAST IZRASTEK NA SLAVI SABUA SVE0SK0 M0SK0 IME PRIPRAVA ZA DVIDANJC BREMEN SPOZNAVNA TEORIJA SREDISCE DAN.OTOKA FYMA JOCtlNB tAPICA SL. UMETN. ZG0D0-VINAR JULIA ROBERTS fiNSJie VNCTJE SLUZNICE UOAJATIU PUN VISOKO V OZRAČJU ime Švedske I0BALKE MACNUSS0N ATOM, KI JE ODDAL ALI IZfiUBIL ELEKTRONE ANB. VlijI PLEMIĆ (ORIG.) TRUJU NALEZ-LJIVA B0LEZEN BRITAN. OROBIZ RASTUNA, KIRODI OROZDJE DRŽAVA NA DAUNEM VZH0DU TV0REC UMSKEGA DELA TANTAL IZUMRU tASTA P0S0DA VZP0STA-VTTEV EHAKE6A REZULTATA POKOJNI SLOV. BLASBENIK (ATI) HRVAŠKI PISATEU KOVAČI? NAJVEČJI 0T0KV K0RNATIH VNETJE MANDUEV ■N ZRELA VEČANJE OVIH ■mi SLED PIMLA 33 OBCINAMENGES vabi na PRAZN0VAN3E SAMOSTOJNOSTI ob 11. obletnici samostojnosti države Slovenije in 7. obletnici ponovne samostojnosti občine Mengeš sobota, 22.12.2001 ob 18. uri v Kulturnem domu Mengeš Sopranistka NINA KOMPARE Duo MARKO & DADA MARKO ZALETELJ IN DRAGICA KLADNIK Vtisi, razmišljanja in dokumentarna pričevanja ob popotovanju po indijskem delu Himalaje Dr. Angelca in Dr. Marko ŽEROVNIK UlEflGEŠKH GODBfl / u sodelouanju sTD IHengeš in ZKD Občine lllengeš / vabi na ^ NCVCLCTNI KONCERT u sredo, 26.12.2001, ob 19.00 uri, u KD IHengeš 114 4 I AH: A POD GOBAVICO (Gvido Učakar) ▲ APPLAUS FUR STRAUSS (Johann Slrauss/Hans Schneider) A ADAGIETTO /a FLAVTO (Dare Cassai/Ted Huggens) Solo flavln: Nin.i Roščić ▲ Glasba iz filma ")URSKI PARK" (John Williams/Willy Hautvast) ', PODELITEV TURISTICNIH PRIZNANJ BEL BOŽIĆ (Irvving Berlin/Nanhiro lwai) PROŠNIA ZA PRIHODNOST SVETA (Hcnk van Lijnschoolen) MENGEŠKI ČRIČKI GREMO V KINO (B. l.esjak, M. Vodopivec, D. Žgur/Vinko Štmcl) MENGEŠKI ČRIČKI ENCORE IN )AZZ (Vic Firlh) Solo /a lolkala: tolkalci mengeške godbe PREGNANČEVA PESEM iz filma "EXODUS" (Ernesl Gold/)ohan de Meij) ZDRUŽENI PEVSKI ZBORI VENČEK LIUDSKIH (Igor Švara/Vinko Struci) ZDRUŽENI PEVSKI ZBORI NAPITNICA i/ opere "TRAVIATA" (Giuseppe Verdi) ZDRUŽENI PEVSKI ZBORI/Solisla: Urša Urbanija in Andrej Levec ZBOR SUŽNJEV i/ opere "NABUCCO" (Giuseppe Verdi/W. Meyns ) MENGEŠKI ČRIČKI in ZDRUŽENI PEVSKI ZBORI RADETZKV - MARSCH (Johann Slrauss/J. P. Ehmig) SVETA NOČ (Fran/ Gruber) MENGEŠKI ČRIČKI in ZDRUŽENI PEVSKI ZBOR SODELUJEJO: A KD Mengeška godba A MENGEŠKI ČRIČKI / Otroški pevski zbor glasbene A sole Domžale - oddelek Mengeš A Mešani pevski zbor KUD Svoboda A Moški komorni zbor Mengeški zvon A Mešani mladinski cerkveni pevski zbor Sv. Mihaela A Ženski nonet VIGRED A Mešani odrasli cerkveni pevski zbor Sv. Mihaela Dirigent: Primož Kosec Voditelja: Jerneja Behrič in Niko Robavs pri restavratji GROHAR ott 18.00 do 0O.2Oi glasba, hrana, pijaca in presenečenje V'stop je prosti OBčinn meriGEš -_ _______ vabi na VELE VELETrgovska družba d.d. sretno 2002 merei 699,- Merci 250 g 569,- Moncherrv Vele 95j- 5/ V9 'Pocket coffee Kava VELE 100 g 2,(iy9'Napolitanke II Castello lešnik, 300 g 3.899,- Kraški pršut brez kosti, VP (cena za kg) ^^H||o v SIT. Ponudba velja v vseh živilskih trgovinah trgovske družbe VELE, d.d. do 31. decembra 2001. V trgovski družbi VELE d. d. smo v zanimivem in obetavnem obdobju naše rasti. Za na mi je še eno dinamično, ustvarjalno leto sprememb, mnogih posodbitev naših poslovalnic ter pridobitev na mnogih področjih. Kot trgovci smo si vpreteklem letu utrdili vaše zaupanje, sajje obisk naših blagovnic, trgovin in poslovalnic širom Slovenije pokazal, kako zelo smo skupaj povezani trgovci in potrošniki. Z našimi dejanji skušamo ravnati tako, da zagotavljamo svojim kupcem dobre in smotrne nakupe in da ohranjamo kp odnos med trgovcem in kupcem ob prijetnem dejanju nakupa. Izgrajevati želimo ta odnos še naprej in po svoje prispevati k prijaznejšemu življenju vseh, ki pomenimo prijeten, samosvoj svet VELE. Vsem vam so namenjena ta prizadevanja, želimo vam mnogo uspeha, zdravja in sreče na vseh vaših poteh. Srečno! VELE Trgovska družba d.d., Ljubljanska 64, 1230 Domžale 929 Darilna tori več von (moški, ž< Ustanouiteu in dejaunost Centra za razuoj kmetijstua in podeželja Jable Osrednja dejavnost na posestvu Kmetijskega poskusnega centra ]able je vseskozi bila preizkušanje novih tehnologij in pridela-va semena. Doslej je večkrat prihajalo do pobud za njegovo pren-ovo in preobrazbo. Resnejše aktivnosti za preoblikovanje Kmetijskega poskusnega centra Jable p.o. so stekle po letu 1994, ko je bil v okviru PHARE programa izdelan predlog projekta Centra za kmetijstvo in razvoj podeželja (able kot samostojne pravne osebe. Po predlogu projekta naj bi Center izvajal dejavnosti in storitve za Biotehniško fakulteto, Kmetijski institut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za javne službe (kmetijsko svetovalno službo, službo za selekcijo in kontrolo proizvodnosti v živinoreji ipd.). Na tej osnovi je v letu 1999 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po vzoru nekaterih evropskih držav skupaj s Kmetijskim poskusnim centrom Jable p.o, Univerzo iz Ljubljane $ Biotehniško fakulteto in Kmetijskim institutom Slovenije dokončalo projekt Centra za razvoj kmetijstva in podeželja Jable - kot javnega zavoda. Vlada Republike Slovenije je v letu 2000 sprejela sklep, da se Kmetijski poskusni center Jable p.o. preoblikuje v javni zavod Center za razvoj kmetijstva in podeželja Jable. Temeljna naloga Centra bo zagotavljanje pogojev za razisko-vanje, izobraževanje, svetovanje in usposabljanje kmetov za delo na kmetiji in v dopolnilnih dejavnostih, kmetov % mojstrov, pospeševalcev in drugih kmetijskih strokovnjakov, preizkušanje in testiranje različnih tehnologij, sort in pasem, izvajanje demon-stracijskih poskusov, zagotavljanje tehnološke podpore in poslovnih informacij kmetijam, kmetijskim podjetjem, kmetijskim svetovalcem in uporabnikom zemljišč, načrtovanje razvojnih pro-jektov in programov s področja kmetijstva in razvoja podeželja, varstva okolja, biološke pridelave in trženja ter zagotavljanja pogojev za izvajanje redne delovne prakse in terenskih vaj uni-verzitetnih in visokošolskim studentom terdijakom kmetijskih šol. Storitve novega Centra bodo poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uporabljali tuđi Kmetijsko-gozdarska zbornica s kmetijsko svetovalno službo, druge strokovne službe, Biotehniška fakulteta, Kmetijski institut Slovenije ler druge organizacije in ustanove. Center bo sodeloval pri usposabljanju in izo-braževanju kmetov, kmetijskih delavcev in strokovnjakov tako za potrebe razvoja kmetijstva in podeželja kot tuđi za potrebe vključevanja slovenskega kmetijstva v EU. Poudarek bo na prak-tičnem usposabljanju ter na razvoju in preizkušanju novih tehnologij, izboljšanju produktivnosti dela, doseganju višje kakovosti pridelkov in okolju ter živalim in Ijudem prijaznim načinom kmetovanja. Na Centru se bo preizkušalo in testiralo nove metode dela in okolju prijazne tehnologije kmetovanja, uporabo kmetijskih strojev ter razvijalo nove in ekonomsko učinkovite načine kmetovanja. Poudarek bo dan predvsem novim proizvodnim usmeritvam, kot so ekološko kmetovanje, alternativne in dopolnilne dejavnosti, podeželski turizem, varstvo narave in voda. Prav tako bodo študentje in dijaki kmetijskih šol na Centru opravljali delovno prakso, ki je nujno potrebna za prido-bitev spričevala oziroma licence za opravljanje pokliča v kmeti-jstvu. Hkrati se bo sistematično spremljalo vse informacije in podatke (tehnološke, ekonomske, finančne ipd.), ki so potrebni na pripravo investicijskih in razvojnih projektov, saj se bo Center aktivno vključeval v razvoj kmetijstva in podeželja ler tuđi v med-narodne razvojne programe. Center bo deloval ludi kot informacijsko središče za nacionalni in regionalni prostor s sosednjimi državami in za sodelovanje z EU. Razvojni projekt je razdeljen na šliri faze. Prva faza vključuje obnovo Gradu Jablje z izgradnjo infrastrukture, kjer bo sedež Centra, kmetijskih slrokovnih služb in Kmetijsko gozdarske zbornice. V financiranje se je vkljućilo tuđi Ministrstvo za kulturo, saj je celotni kompleks Jabelj zaščiten kot kulturni spomenik državne-ga pomena. V izgradnjo nnslednjih faz pa si bo Center prizadeval pritegniti tuđi sredstva drugih ministrstev, gospodarskih organi-zacij in mednarodnih institucij. Center upravlja tuđi z okoli 450 ha velikim kmetijskim gospodarstvom, ki predstavlja osnovo tuđi za bodoči razvoj in dejavnost Centra, od katerega bo del zemljišč po končanem denacional-izacijskem postopku vrnjen upravičencem. Na posestvu bo tuđi v bodoče pretežna dejavnost rastlinska pridelava in v manjši meri živinoreja, s poudarkom na preizkušanju okolju prijaznih tehnologij. Drugi del aktivnosti pa bo namenjen vzpostavitvi šolsko-učnega posestva, raziskavam in opravljanju nekaterih javnih služb s področja kmetijstva ter tuđi promodjski in informacijski dejavnosti. Center bo imel značaj osrednjega nacionalnoga Centra in bo glede na svoje poslanstvo, informacijsko in tehnološko opremljenost ter znanje predstavlj.il vzorno gospodarstvo in razvojni model za nove in alternativne kmetijske usmeritve. Center bo razpolagal s sodobno tehnologijo in potrebnim znanjem, ki ga bo skupaj z osrednjima znanstveno raziskovalnima organizacijama ter kmetijsko svetovalno službo uspešno prenašal v neposredno kmetijsko prakso. Slovenija bo s Centrom pridobila pomembno mednarodno primorljivo institucijo, ki bo pomagala pri preusmer-janju kmetijstva in podeželja ter pri vključevanju slovenskega kmetijstva v EU in v druge mednarodne povezave. Center bo kot raziskovalno-razvojni model nudil odgovore na vprašanja o možnostih za preusmerjanje naših kmetij, glede na naše naravne danosti in razmere na trgu kmetijsko-prehrambenih proi/vodov. Nenazadnje bodo na Centru potekale tuđi različne mednarodne aktivnosti in projekti, kar bo pripomoglo tuđi k promociji našega kmetijstva in podeželja. Z zacrtano zasnovo in usposobitvijo Centra, zlasti še gradu Jablje, bo tuđi lokalna skupnost pridobila nove možnosti za razvoj različnih storitvenih dejavnosti na in v zaledju Centra. To bodo še zlasti dejavnosti, ki se bodo navezovale na osnovne dejavnosti Centra, kot so promocijske, kulturne, turistične, rekreativne in nekatere druge nove storitvene dejavnosti. Vsekakor bo razvoj Centra pripomogel k hitrejšemu razvoju okolice in še zlasti Mengša kot zanimivega mestnega trga. Jože Dular, univ.dipl. ing. agr. v. d. direktorja iDEjnn znsnoufl ReuiTfluzHCUE GRHDU JflBUE Z OBIflOČJEm Domaćini in vsi ostali, ki vas je pot v zadnjem času peljala mimo gradu Jahlje, ste prav gotovo opazili, da se tu nekaj dogaja. Res se dogaja, saj se je začela dolga leta načrtovana prenova in oživitev - revitalizacija gradu lablje in prostora pod gradom, kjer je bi I nekoć gospodarski del grajske posesti. Na tem mestu bi vam rada predstavila idejni osnutek revitalizacije. Kot odgovorna konservatorka sem se s problemom gradu lablje seznanila leta 1996, ko sem prišla v službo na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju (v nadaljevanju Zavod). Prizadevanja, da se gradu poišče ustreznejša namemb-nost, kot so stanovanja za delavce posestva ali skladišče za semenska žita, so potekala vsa leta po 2.svelovni vojni. V letih od 1981 do 1997 je bilo opravljenih nekaj najbolj nujnih vzdrževalnih in obnovitvenih del. Delno so bili obnovljeni dimniki in streha, lugozahodni stolp je bil statično ojačan. V njem so bile delno restavrirane )elovškove freske. Po izselitvi stanovalcev leta 1997 je bilo mogoče pristopiti k intenzivnejšemu prizadevanju za obnovo gradu. Tega leta je Občina Mengeš v sodelovanju z Zavodom prvič kandidirala na javnem razpisu za zbiranje predlogov za financiranje, sofinan-ciranje ali subvencioniranje kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 1998 financirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo. Grad Jablje se je leta 1998 tuđi uspešno uvrstil v Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturni tolar (Ur. I. RS, št. 24/98). Izvedeno je bilo pravno varovanje kul-turnega spomenika najprej s sprejetjem občinskega Odloka o raz-glasitvi gradu lablje z neposredno okolico za kulturni spomenik na predlog Zavoda (11.11.1998). V letu 1999 je bil na predlog Zavoda sprejet Odlok o razglasitvi Območja in Gradu lablje za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. I. RS, št. 81/99). Ker je Občina Mengeš želela v gradu lablje urediti prostore za potrebe občine, si je prizadevala, da grad lablje za simbolično ceno odkupi od Kmelijsko poskusnega centra Jable (v nadaljevanju KPC Jable) in lastništvo prenese na Občino Mengeš. V pripravi je bil tuđi ustrezen program za oživitev gradu Jablje. Največja težava pri oblikovanju ustreznega programa je bil uničen prostor pod gradom, kjer so bili nekoč grajski hlevi, park z oranžerijo, kozolec toplar in grajski drevored. Obnova takega obsega zahteva tuđi velika finančna sredstva. Občina Mengeš je za obnovo poskušala pridobiti tuđi različne sofinancerje. Vendar grad z neustrezno dejavnostjo pod gradom ni bil zanimiv za zunanje sofinancerje in bodoče uporabnike. Avgusta 1999 je prišla s strani Ministrstva za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano na Zavod vloga za preureditev grajskih hlevov za potrebe novega Centra za razvoj kmetijstva in podežel-ja, v katerega naj bi se preoblikoval KPC Jable. Zavod je predla- gal, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju s KPC )able, pristopi k celostni revitalizaciji območja gradu lablje. S preoblikovanjem KPC )able v Javni zavod z imenom "Center za razvoj kmetijstva in podeželja )able" ( v nadaljevanju Center) se je odprla nova možnost za revitalizacijo celote. Želja stroke je bila, da se k revitalizaciji pristopi celostno, torej naj se vključi tuđi spodnji del nekdanje grajske posesti, kjer je bil gospodarski del gradu lablje. S takim pristopom bi bila seveda možna tuđi kvalitetna sanacija prostora pod gradom, kjer so ohranjeni grajski hlevi, dva kamnita mostička, kamnito stopnišče, ribnik, kozolec toplar in lokacija nekdanjega baročnega grajskega parka. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in KPC Jable (sedaj Center) sta se strinjala s predlogom Zavoda, da se pristopi k celostni revitalizaciji območja in gradu lablje. V letu 1999 je bila izdelana programska zamisel o izrabi celotnega varovanega območja lablje, ki vključuje grad Jablje, parkovne površine, vse objekte KPC )able s pripadajočimi kmetijskimi in drugimi površinami. Programska idejna zamisel je naletela na ugoden odmev in v letu 1999 se je odvila vrsta aktivnosti za realizacijo projekta. V letu 1998 in 1999 so bile narejene arhitekturne izmere gradu in nekdanjih grajskih hlevov ter osnovne sondažne raziskave gradu. Na podlagi usklajevanja potreb Centra z možnostmi, ki jih grad lablje kot kulturni spomenik ponuja bodočemu uporabniku, je bil izdelan preliminarni konservatorski program z izoblikovanimi kulturno-varstvenimi smernicami in pogoji. Preliminarni konservatorski program in programska zasno-va Centra je dala osnovo, na podlagi katere je arhitekt Aleš Hafner pripravil idejno zasnovo za celotno območje gradu Jablje. V letu 2000 so bila izvedena najnujnejša obnovitvena dela (zamenjava dotrajane stresne kritine, meteorna kanalizacija in . drenaža, podbetoniranje temeljev in arkadnega hodnika, statična sanacija, konservatorsko-restavratorska dela na stebrih v atriju, odstranitev intarzijskega parketa v nadstropju ter izdelava oken), kar je bilo neobhodno potrebno za zaustavitev nadaljnjega propadanja gradu. Streha je bila namreč na več mestih povsem dotrajana in poškodovana, posledice pa so se že kazale na del-nem propadanju ostrešja, stropov in obokov. Istočasno je bil izveden tuđi idejni projekt za obnovo gradu in ožje okolice, ki ga je izdelalo podjetje GEA CONSULT iz Škofje Loke. V letu 2001 se je z deli nadaljevalo. Po programu naj bi bila dela zaključena predvidoma v maju 2003. Kot prvo je bila izdelana PGD in PZI dokumentacija, nadaljujejo pa so se tuđi obnovitvena dela na samem gradu. Za lažjo predstavo vam v nadaljevanju s pomočjo grafične priloge, ki jo je pripravil arhitekt Aleš Hafner, in kratkega opisa predstavljamo idejno urbanistično zasnovo območja gradu jablje. Obravnavano območje je bilo skupaj z gradom z Odlokom objavljenim v Uradnem listu RS 81/99 razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. Meja ožjega območja gradu obsega osrednji del nekdanje grajske posesti. Većji del površin se razpro-stira na delno melioriranih vlažnih ravninskih travnikih med Pšato in Šumberkom. Manjši del obmoćja seže na vznožje Dobenskega hriba in predstavlja neposredno okolico gradu nad gozdnim robom. Srčika idejne zasnove je grad kot nekdanji fevdalni sedež, ki je sedaj dobil novo vlogo kot sedež uprave Centra in strokovnih služb s področja kmetijstva. Sama arhitekturna zasnova gradu je zelo primerna za tako dejavnost in brez gradbenih posegov, ki bi kakor koli posegali v grajsko arhitekturo, bodo v gradu zagotovl-jeni kakovostni pogoji za opravljanje dejavnosti Centra. Kot je razvidno iz grafične priloge, je bilo osnovno vodilo pri oblikovanju idejne zasnove ohraniti kvalitetno grajsko arhitekturo in izčistiti vedutni pogled na grad. Veduta je sedaj motena zaradi novejših hlevov in prizidkov, ki so nastali po letu 1970 za potrebe KPC Jable. Idejna zasnova predvideva še naslednje posege: • rekonstrukcijo nekdanjega grajskega drevoreda, ki je potekal ob cesti od mostu čez Pšato v Loki pri Mengšu do zgornjega mostička pod gradom Jablje, • rekonstrukcijo nekdanjega parternega parka in oranžerije, • rekonstrukcijo peš poti do gradu s kamnitim stopniščem, • obnovo kamnitih mostičkov, • rekonstrukcijo nekdanjega grajskega ribnika, igrišča za kriket in tenis ter sprehajalne poti med obema mostičkoma čez potok Šumbrek, • rekonstrukcijo dovozne poti s kamnito ograjo do gradu in vodohrama ob dovozni poti. Poleg tega smo poskušali v prostor čim manj moteče umestiti objekte, ki jih za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje Center. Nekaj objektov, postavljenih po letu 1960, bi tako prestavili na vedutno neizpostavljeno mesto. Nove objekte, kot je večnamen-ska dvorana in parkirišče ob gradu, pa bi prav tako umestili na vedutno čim manj izpostavljeno mesto. Večnamenska dvorana je tako predviđena na severni strani gradu in naj bi bila vkopana v hrib nad gradom. Vhod v dvorano je predviđen na mestu, kjer so bili nekoć pomožni grajski gospodarski objekti in bi bil oblikovan kot rekonstrukcija le teh. Parkirišče za občasno uporabo bi bilo umeščeno za grajsko obzidje na zahodni strani, in sicer bi bilo izvedeno v travnati izvedbi. Revitalizacija gradu jablje z območjem odpira neko novo kvaliteto v prostoru, ki pa bi jo morali okoliški prebivalci znati primerno vključiti v svoj gospodarski, kulturni in turistični razvoj. Žal ne moremo izbrisati toliko let zanemarjanja naše kulturne dediščine, lahko pa z optimizmom gledamo naprej in smo hvaležni Ijudem in času, da so se nam kljub vsemu ohranili arhitekturni biseri, kot je grad jablje. Skupaj lahko poskrbimo, da grad )ablje ne bo ostal samo eden od obnovljenih kulturnih spomenikov, ampak da bo zaživel z vami in za vas. ODGOVORNA KONSERVATORKA: Damjana Pečnik, univ. dipl. um. zg. ___________________f-J »» m** «im__________________________________ <*cio I CENTER ZA KMETIJSTVO IN ___________________| RAZVOJ POOeŽEUA JABLE____ •mtniM | MmiHritvo 29 kmnli|5No. gozdanlvo m prttvano i I Ministrslvo u kulturo_____________ __ "**"' j URBANISTIĆNA ZASNOVA OBMOĆJA JABU VtOMUlCTA ! I Nova urbana ureditov """""^ ! Boian Rihlarl«;, un,v Oipl mž »rtv li i»fMu ; 4*w» i ••/•' " •**• " ~ "i fr im" ' 250*2000 | ot i «M|f<