GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Kor i ati Oki.avnk.;* LlUMTTA. Glas Svobode. GLAS SVOBODE SLOVENIO WEEKLY . Devoted To Tint Interests Or GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. ‘OD BOJA DO ZMAGE”! ‘KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 84. “Entered as Second-Class Matter July 8/03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 21. augusta 1908. Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto. leto VII. Kapitalistom je vse dovoljeno. Pozor! Čitajte! Resna beseda našim cenjenim gg. naročnikom in somišljenikom kojim je potekla naročnina, PROSIMO, da se v najkrajšem času odzovejo. Vse, stavec, tiskar, pošta, vse mora biti točno plaćeno, a kje vzeti ako naročniki svojo dolžnost ne store!? So izjeme, kateri pravočasno plačajo, toda pretežna večina se mora opominjati in buditi in še često zaman, Kriza je tudi za nas zelo občutljiva in ako nebi oglase imeli, bi list mirno zaspal in to zaradi ma-lobrižnosti naših naročnikov. Sedanje stanje nam ne dopušča da bi kolektorje razposlali. Železnica in provizije kolektor jem nam še to malo naročnino oduzame, tako da nam nič ne ostaja. Sicer pa dobi vsak naročnik potrdilo, v katerem je zapisano do kedaj da ima naročnino plačano, torai naj vsak naročnik dotično potrdilo pogleda in znal bode, kedaj da mu naročnina poteče.. Izgovor: “nevem kje imam potrdilo, sem zgubil, itd.” zanas ne more bi mirodajn; ako moramo mi za vsakega vediti, kedaj komu naročnina poteče, bo vsak za se tem ložji skrbel. Torej, na kolektorje se ni potreba zanašati; ga ne bo! To velja tudi za cenjene naročnike v Chicagi! Vsak ve, kje se nahaja uprav-ništvo 'Glas Svobode’ ko je v vsakem listu na '4. strani natančno o-značeno, tako lahko tudi vsak zna, kam da ima naročnino poslati! Sicer pa je kolektanje, samo razvada!. In vsak treznomisleč človek mora razsoditi, da so taki stroški za list pogubonosni, ter da se na tak način ne more izhajati! Pogledimo v staro domovino; tam so časopisi, v primirju Amerike, ogromno dragi, toda kdo je kedaj slišal o kakem kolektorju? Nobeden. A pardon. Fajmoštri in kaplani kolektajo za “Domoljuba” itd. drugi svobodni, napredni in socijalistični listi pa ne. Tora j tudi tukaj, proč s to razvado in vsak zavedni, za nanredek u-neti čitatelj “Glas Svobode” bo vedel kaj mu je storiti in bo to tudi storil! — Opozarjamo še na nekaj zelo važnega. Poštni zakon veleva: “Kdor se pravilno na kak časopis naroči, ga je tudi dolžan plačati Ako se naročnik preseli in da to na pošti ali dotičnem listu ne naznani, ter vsled tega list na novo bivališče ne dobiva, je VSEENO DOLŽAN NAROČNINO PLAČA TI.” Take dolgove, na zahtevo u-.pravništa, pošta izterja, kar pa naročniku ogromne stroške povzroči. Nadalje pravi ta zakon: “Tedenski list se sme k večjemu 3 mesece na upanje naročniku pošiljati; ako se list po preteku tega o-broka ne ustavi, zgubi list poštno ugodnost ‘Second-Class Matter’.” Toraj vidite, kako stroge so poštne postave in da se moramo natančno po njih ravnati. Nameravali smo v prihodnje vse zaostale naročnike z imenom v listu opominjati, — kar bi nas še najmanje stalo — toda merodajni naši faktorji so to odsvetovali, češ, da bi bilo to za dotičnike sramotilno, kar bi tudi res bilo, torej smo to za enkrat opustih. Konečno, še par besedi vsem o-nim kojim je lastni blagor in blagor svojih sobratov pri srcu in kateri se z unemo za svobodo in napredek borijo. Bratje! Vam je znano, koliko se je list “Glas Svobode” v njegovem 7 letnem obstanku boril in se še bori! Kake težnje je moral prenašati, ko se je od vseh strani na to delalo, da bi se ga uničilo! Toda do sedaj se je zmagovito branil in nadjamo se, da bodočnost tudi ne bo dopuščala, da bi naši sovragi nad nami triumfira-li, — a to je odvisno od Vas, od Vašega sotruda! Posnemajmo druge. Kamor zahajate v salone, brivnice, trgovine itd. zahtevajte list “Glas Svobode”, kjer ga ni, obrnite jim hrbet. S tem se bo razvila živahna agitacija. Delajte na vse prete-ge, ne samo za obstoj temveč tudi za razvoj lista. Kako potrebno bi bilo, da Ibi list vsaj po dvakrat na teden izhajal in naša iskrena želja je to, toda žalibog, pri takem gmotnem stanju ni pri najboljši volji mogoče. Res nekaj ¡podpore listu pride, a kaj to pri sedanjih ogromnih izdatkih. Potrebna vsaj dvakratna izdaja bi pa tudi bilo. ko nas čakajo hudi boji — ne samo zaradi prihodnjih volitev, temveč boj proti mračnjakom. ki se zbirajo na vseh koračiti in krajih, da bi vsaki svobod-nomiselni in napredni pojav zadušili. — vničili. Tn ako n (bodemo na naskoke dobro pripravljeni, no potem z Rogom svoboda! To je resnično, kar smo tu rekli, toraj kličemo na vstrajno delo in pomoč! Upravništvo “Gl. Svobode”. Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj, 17. avgusta. Cesar Franc Jožef bo povodom 601etniee več takih zločincev pomilostil, kateri so bili zaradi razžaljenja veličanstva obsojeni. Podrobnosti v am<-nestiji se še kot tajnost smatra, ter se'bodo v določenem času razglasile. — Dunaj 17. avgusta. Srbska vlada taji da bi bila ona ali pa srbska dinastija v jugoslovanski zaroti zapletena: temu nasproti pa trdi glavna kronska priča Na-stie, krvatski poslance, da je pri preiskovalnem sodišču v Zagrebu, dokazal, da je Srbska kraljeva dinastija, številno častnikov in drugih v spletkarijo zapletenih, katerih namen je bil na Južnem Ogrskem. Hrvatskom, Bosna-IIer-zegovina in po možnosti v Čmigo-ri in Rulgariji vstajo povzročiti in Veliko ¡Srbijo ustanoviti. O-gromnega orožja je bilo že v ta namen pripravljenega, toda zarota je bila pravočasno razkrita in Srbski kralj Peter se nahaja v zagati. da je svoj obisk k Avstrijskem cesarju odpovedal. Italija. Milan. 20. julija. Italijansko časopisje poroča grozno novico o o-tročjem od gojišču v Gerace pri San Remo. Ta morilska jama je bila nunam kongregacije sv. Ane, v oskrbo in odgoj o osorotelih o-trok, izročena, ter so svojo dolžnost tako vestno in “ Bogu dopadljivo” opravljale, da je od 144 njim izročenih otrok, leta 1907 to je tedaj vlani, 143 umrlo. Konečno. vendarle je prišlo sodišče na te škandaloznosti ter so preiskave grozovitne stvari razkrile. Tako so našli dva s smrtjo boreča otroka v eni in tisti zitbelji ležati. Po več dni so bili otroci brez hrane in oskrbe. Dojilj je bilo tako malo. da je prišlo 14 dojenčkov na eno dojiljko; tudi zdravstvene varnosti so bile v takem stanju, da jim ni bilo primire. ÆmeriKçi• Kongres je dovolil. Ravnatelj senata in poslanske zbornice v Washimgtomi. je izkaz od obed veh zbornic odobrenih proračun jenih izdatkov, razglasil, kateri izkazuje, da «o skupni izdatki s $1,008,397.543.56 odobreni. Ta ogromna svota se sledeče razdeli: za armado $95.382.247: za mornarico $122.663,885: za u-pokojnino $163.053.000; za poštno upravo $222,970.892; za razne civilne izdatke $111.958.088. Ra zven tega je bilo za. tekoče kointrakte dovoljenih $49.443.750. Vračunje-ni so vže dovoljeni izdatki za 2 bojni ladji, 2 parnika za prevažanje premoga. 10 torpednih razdiralcev in 8 podmorskih torpednih ladji z opremo bojnih ladji v skupnem znesku $25,700.000. Dovoljeni izdatki za javna paslopja v vseh Združenih državah znašajo $20,789,750. Kongres je nadalje dovolil, da se uposli 16.824 državnih uslužbencev. kojim letni izdatek iznaša $13.7,64.676: odstranjenih je 6124 uradov s kojimi se prihrani 64.678,389: tedaj znašajo novi izdatki v iej točki le $9.086.287. Novo nastavljeni uslužbenci se razdelijo: 6000 pomorščakov za mornarico. 809 častnikov in moštva pride k mornaričnem karde-lom in 3368 uradnikov in uslužbencev se prideli k pošti. Za 129. 928vslnžbencev se je plača zvišala za $9.146,575 in sjeer za 42.636 častnikov in moštvo pri mornarici in 8907 častnikov in moštvo k mornaričnem 'kardelom. V primiri zadnjega zasedanja 59. kongresa. v kojim je bilo dovoljenih $920,798.143 izdatkov, se je v prvem zasedanju. 60. kongresa za $87.599.400 več izdatkov dovolilo. Nazaj v domovino. Mankato. Minn. 17. avgusta. Clement Danger, sprevodnik ¡poulične železnice je dobil od doma brzojavno poročilo, da mu je umrl oče. grof Clement Danger pl. Ga-berlhof v Steverju, Avstrijsko, ter mu zapustil ogromno premoženje. Clement Danger je bil šest let častnik v avstrijski armadi, a. da se je mogel s svojo ubožno izvoljenko poročiti je častniško suknjo na klin ubesil in v deželo svobode šel, kjer se je preživel kakor si je zn a 1. Značajen mož.! Gozdni požari v Canadi. Winnipeg. Manitoba. 18. avgusta. Canadska Paeipičua železnica je dobila obvestilo, da gorijo na južnem otoku Vancouver, gozdovi. Veliko milijonov čevljev vrednostnega lesa je zgorelo. Da bi se ligenj pogasil ali vsaj omejil ni mogoče, ko ni v neobljudenih krajih nobenih gasilnih priprav. Ob Robinson reki znaša širjava ognja 5 milj. V Bear Rake je osem poslopij in dragoceni inžinirški a-parati zgoreli. Zemljemerci in delavci so si komaj življenje oteli. Duhovnik na kolenih. Iz Dames Quarter, Md. se poroča : Ko je Tomaž Carry, domu prišel, je župnika, metod iško škofijske cerkve iz Hurloeu. Md. v trenutku 'zasačil, ko je pri njegovi. Carrvjevi. ženi prepovedan sad užival. Župnik je pred razjade-nim možem na kolena padel, ter ga za svoje življenje prosil. Ko je prevarani mož le nad pre.šestni-ka šel sta se pograbila in župnik je bil do dobrega premikasten, odbil mu je mož eno uho iu konečno ga po stopnicah dol treščil. Da je ljudstvo, posebno terci j alke hudo razburjeno je simo ob sebi umevno. — 6. ne prešestvaj in 9. ne želi svojega bližnega žene. Birmingham. Ala. 18. ang. “The Birmingham Free Dance”, je ime časopisu, kateriga izdajajo tamošnji premogarski baroni in to samo za časa štrajka. Čitateljem je znano, da se uprav sedaj pred volitvami v demokratski državi Alabam:, naši so-braije bojujejo za svoje pravice s krvoločnimi in delavskimi “prijatelji”. kakor jih nazivlja naš “veliki” vodja Gompecs, Free Dance od 16. t. m. piše v svoji ekstra izdaji, da naj se osnuje neka zveza v namen, da se preplaši štrajkurjoče. Ton pisave je tak. da se odprto lahko reče, da, vzbuja nemir med ljudstvom, ter da bi napadli potolkli in izbrali štrajkujoče: in temu listu ;e nebo odpovedala pošta. Kaj še' jirminghančen.je pojdite na shod: iztirajte vodje dinaimiter-jev. morilce in gurile,” tako piše ta kapitalistična cunja pod debelimi črkami čez celo stran nad delavci. kateri se najlepše in popol-,noma mirno vedejo na štrajku. Znano je pa tudi vsakemu, kake plače so v južnih državah za kojo se delavec nemore pošteno preživljati. med tem. ko kapitalisti velikanske dobičke spravljajo. Vodja delavcev Mr. Gompers je pa delavce prodal tem ljudožreem na milost in nemilost. To so demokrati ! Vojna v mirnem času. Iz Springfielda. 111. se poroča, da je bila tam pravcata vojna pri kateri je več mrtvih in ranjenih; in vse zaradi enega — zamorca. Zamore Juri Richardsom. je v petek večer prišel v stanovanje snre vodnika; poulične železnice Carl ITallana. tam ženo Hallana. katera je bila sama doma, pograbil jo na vrt zavlekel ter posilil. Ženo so pozneje nezavestno našli, m ko je k zavesti prišla, je povedala. kaj se je zgodilo. Dotične-ga Zamorca so kmali prijeli in zaprli. Ko je ljudstvo v dogodku izvedelo, pridrvilo je pred ječo. da se črnca polasti in linča. Djud-stva se je zmerom več zbiralo tako. da policija ni mogla več ne-merneže v meji držati. Gorem er Deneen je vojaštvo iu milico v službo postavil, toda ljudstvo je bilo še boli razskačeno. Vojake so razorožili ter se vse povprek ■pobijali in morili. Predmestje, na-sodvno zamoropv so požgali in na tisoče siromakov raizpodili. da e-den za d m sre mi ne vedo. Iz Cbi-r>n n va l a ri m na dosptib vozeb v voisko — “odjezdila.” TVdrohneišp poročamo pribod'-nič. za danes jo stiska za prostor. Vojak ustreljen. San Francisco. 15. avgusta. Vojak po imenu English, primorskega topničarstva, je nameraval iz vojnega zapora pobegniti, a ga je na straži stoječi vojak Ryan. u-strelil. Alat i Engilisha. se je izjavila. da bo Zvezno vlado za $100. 000 odškodnine tožila iu proti Ry-anu pa tožbo zaradi umora vložila. Ona trdi. da je bil njen siu dušno bolan, in da so ga imeli bolnišnico, a ne v zapor odvesti. Proti Rvanu bo sicer vojno sodišče postopalo, toda to bo skoraj gotovo lc v toliko, da se zadeva formalno reši. POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35e. poštnine prosta. Slovensko Narod. Podporno Društvo št. 1, v Chicagi, 111. Dne 18. t. m. je imelo Slovensko Narodno Podporno Društvo št. 1. v Chicagi, svojo redno sejo. Med drugem poslovanjem se je nekaj novih članov sprejelo, o do-šlih pismih ukrepalo ter rešilo iu konečno sklenilo, da od sedaj naprej, dokler se društvo ne inkorporira kot zvezno društvo, se bo od 'Slanov mesečno po 50c kot as-esrnent. pobiralo, in se bo udom, v slučaju bolezni po $5.00 vsaki teden, kot bolniška podpora, izplačevalo. 'Seve, to je kakor rečepo samo začasno dokler se ne bojo pravila sestavila, in vse potrebno uredilo, da se bo obsežno' in v smislu namena društva delovalo. Zopetno naglašamo, da pristopnine po 50e, katere se "-i uspiso-vanju plačajo, ostanejo pri blagajniku dotičnoga društva in jih nikari semkaj pošiljati, ker bi jih morali dotičnemu blagajniku vračati, kakor se je to že v drugič zgodilo, to pa nam delo in stroške povzroča. Zaradi pomanjkanja časa bodem prihodnjič obširneje poročal, za danes samo pristavim, da se rojaki živahno za novo društvo zanimajo ter jim kličem: De tako naprej! Bratski pozdrav. Jok. Ivanšek, tajnik. 1517 S. 43rd Ave. Listu v podporo. J. IJstar 25c, J. Bahorich 25c, J. Godec 15c, J. Jurkas 25c, J. Kramer 32c, Geo. Stariha 25te, A Budn a 50c. Nadalje so nabrali in poslali iz S. Doraina. O., in sicer: 5c. zato. ko sem imel dekle na balu. lOe. ko me k maši ne pustijo. 10c. ko me je pustila (k maši?) lOe. ko sem dober socijalist, 10c., da bojo gosp spodbijali so«., 10:-. dam raji za list Glas Svobode kot za popa. lOe ko me ne postijo za botra. 10c. v pomoč svobodi, lOe. za Dora inske (katoliške kolektorje, 5c. ko imamo soc. prosto hallo vsako nedeljo. 5c. ko sem mašo zamudil, ko je •prišel brez keliha maševat. 10a. ko ne pridejo kolektat v moj haus„ 5c. ko nočejo zame cerkev podpe-rati. 5c. ko nisem bil 9 let pri.spovedi. 5c. ko nisem bil v nedeljo pri maši. lOe. ko nisem bil 3 leta pri spovedi. 5e. ko me je sram. da imam duhovnika v sorodstivn. 10c. ko sem dober soc. 5c. zato, ko sem 11 let v Borain pa še ni bilo take razpertije med Slovenci, ko’ danes. lOa ko mi je “gspud” vrata pokazal, 5c. ko sem padel v Seller, 5c. ko je Tomiča pri pokojnem sveče prižigala, 5c. zato, ko se je cerkveni mož pod mizo zvrnil, 5e. ko se je M. Za. — spreobrnil in ga je vzdignil, 5c. za to ko se je “glspuid” pod nosom urezal, lOe. ko smo spoznali črne sufcnje-že in 5e.. za lepo bodočnost društva Prešern. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 .................... 50 kron, za $ 20.45 ................. 100 kron za $ 40.90 ................... 200 kron, za $ 102.25 .................. 500 kron, za S 204.00 ................. 1000 kron, za S1018.00 ................ 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order alipa New York Draft. PRANK SAKSER CO. 104 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio Martin Kačur. ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA. Spisal Iva« Cankar. DRUGI DEL. I. “Da boste pošteno ravnali z njimi! Drugače boste imeli z mano opraviti! — Zakaj pa se smeje tisti paglavec tam? Ti, ki stojiš zraven, primi ga .za lase; dobro ga primi! — Da ne boste tako ravnali s tem učiteljem1, kakor ste s prejšnjim, ki ste ga gnali, rokovnjači, naravnost v pekel! Če se ga le eden dotakne, ali če ga postrani pogleda, mu 'bom tako neznansko nategnil ušesa, da bo ipomnil svoje žive dni! In po odvezo naj si grb k 'Nacetu iz Razora ali pa 'Brliničku iz Močilnika ? pri meni je ne Ibo dobil! Pa otroke pošiljajte v šolo, kolikor morete ! Če nimajo posla na polju, naj ne postajajo brez opravila, naj ne ‘hodijo za gnezdi stikat in žogo bit! Nikdar naj ne ugledam takega smrkavca na cesti! Neusmiljeno ga 'bom naklestil in očetu bom poslal žendarje v hišo!. Kaj mislite, da je učitelj zastonj plačan? Saij bi nam denar kradel, če bi stal v šoli s svojo palieo in bi nobenega blizu ne bilo! Pa vam še jaz maše ne bom bral, ne bom izpovedaval in ne obhajal, ampak samo vlekel denarje in pa ves dan : luk, luk, luk — in mav, mav, ima v! — Učitelju pa je tudi treba povedati, da naj z našimi paglavci po pameti v cerkev hodi! Dobro naj jih naklesti, korenito nabije, kadar je potreba! In potreba je zmerom! Naučili se itak ne bodo nič, ker so preneumni, ampak vsaj strah bodo pobili pred palico! — Kar nami je treba danes še drugega povedati, je tole: ne kradite, ne pobijajte se mo krčmah in dedci naj puste babe in babe dedce pri miru, drugače ibo*joj! Amen! ” -—• Med pridigo, ki ga je zelo presenetila. in med drugim delom maše se je o.zrl Kačur malokdaj na dekleta z rdečo zidano ruto; toda videl jo je zmerom, kakor ostane svetla podoba v očesu, če zatisneš trepalnice. In videl jo je, ko je šel iz cerkve in ko se je napotil v farovž. Najbolj čudno se mu je zdelo, da kljub rdeči bluzi ni bila čisto! nič podobna Minki. Njen obraz ni bil bel — belota razbeljenega železa — njene oči niso bile črne in se niso bleščale, njene ustnice se niso smehljale. In vendar se ji je bližalo trepetaje in nerado vol j no njegovo srce in njegova kri je bila vroča, ko so bile še hladne njegove misli. Župnik ga pozdravil veselo; sedel je za mizo golorok in brez kolarja. Natočil je žganja Kačurju in sebi. “Take pridige pa še nikoli nisem slišal!” se je nasmehnil Kačur. “Kaj ni bila dobra?” ga je zavrnil župnik z resnim obrazom. “ Kako pa bi Vi pridigali tem bebcem in razbojnikom?” Kačur je spoznal, da je pravica na. župnikovi strani in ni odgovoril. Kosilo sta. hitro; debela ma-zoličasta ženska jima je nosila na mizo in je gledala na Kačurja z neprijaznimi očmi. Župnik je pokazal s palcem za njo. “Teže se je otresti človeku ’takele ženske kakor zakonske žene! Ali’mislite, da kaj pomav- če jo podim stran ? O.zmerja me in še komaj, da bi jaz ne moral iz farov-ža! — Je pa že .spet za.sm.ojeno ! ” “Bog vedi, kaj je 'bolj prismojeno!” je odgovorila ženska, pogledala je prezirljivo na obadva in je zaloputnila duri. “Veste, kaj jo jezi? Ker Vas že snoči nisem privlekel s sabo in ker ne maram, da bi sedela z nama. Rada ima mlade fante!” Položil je roke na trebuh in se je zasmejal naglas. “No, kaj bi o tem ! — Ali mislite dolgo ostati v Blatnem dolu?” “Nič ne mislim’! Nisem mislil priti sem in tudi ne mislim da bi kaj pomagalo, .če bi si želel stran. Samo to mislim, da doleo ne ostanem, ker bi moral drugače umreti tako žalostno morda, kakor je u-mrl moj prednik in tovariš.” “Privaditi se je treba, to je vse ! Tudi jaz se.m se privadil. Zdaj ne maram odtod in če bi tudi hotel, bi ne -mogel, ker bi mi ljudje zastražili pot s kosami! — Kam pa bi zdaj? Živel seim tukaj dvajset let in sem se pokmetil'— kako bi živel drugače? Ni tukaj drugačnega življenja; bodi z ljudmi, kakor so, ali pa umri! In zdaj še nečem ne drugam! Kam pa bi? Saj bi.se mi povsod smejali in neroden bi bil kakor netopir v sobicu” “¡Kaj so tudi Vas za kazen poslali sem?” “¡Seveda! Kdo pa bi silil v Blatni dol? Ampak zakaj so me kaznovali, ne vem več natanko. Kadar se človek privadi ječi. no za bi na greli. — Tudi Vi. mladi fant. tudi Vi boste še kidali gnoj!” “Kaj ni druge rešitve? Saj ima človek misli, saj ima knjige!" “Ne! Poglejte mojo knjižnico: brevir je tam in drugega nič! Bilo je še nekaj knjig, pa je menda kurila z njimi in zaradi tega je ne bom zmerjal. Misli, knjige — to napravi človeka nezadovoljnega: slabotnega in bolnega ga nanravi. Ampak če delate na polju, če se ukvarjate z živino. Vas ne nadlegujejo prav nobene misli in visoko starost dosežete! Meni je že sedemdeset let, pa Vas tako položim na tla kakor otroka! Se sto let. bom dočakal!” “Cernu?” “Glejte, to so Vaše misli! Take napravijo človeka čemernega in, kislega ! Čemu živeti ? Vsako leto posebej sem v skrbeh in bridkostih, kako 'bo rodilo molje, kake bo z živino, kolika bo bera — in kakor bi mignil mine pomlad in jesen in zima ! Vi pa sedite pri svojih bukvah in jamrate: čemu življenje? — Slišal se.m že o ljudeh, ki so si sami končali življenje; to so pač tisti, ki se pečajo z bukvami; nobeden kmet se še ni obesil in tudi o žitnem klasu še nisem slišal, da bi se bil sam končal!” Kačur je bil potrt: nekaj težkega, mrtvega mu je leglo na srce. “Kaj torej razlikuje človeka od živali?” “Vera!” Kačur jo povesil glavo. “Pa to ni vse življenje; gospod župnik, teh dvaiset let! Siri ie bilo življenje tudi1 prej . . . pred grehom ! Kakor sem ga okusil jaz ...” Župnik se je ozrl v stran in je gledal s poluzatisnjenimi očmi kakor v veliko daljavo. “Bilo je ! — Kaj ¡bi zdaj z njim? Kaj bi s spominom?” Nasmehnil se je in čudna, mehka svetloba se mu je razlila po o-brazu. “Jaz sem bil takrat “liecer”! Dolgo je že! . . . Prezgodaj sem bil narodnjak; zdaj je lehko vsak kaplan brez škode narodnjak, prej ni bilo tako! . . . No, mlad sem bil pač in neumen ! Kadar je človek mlad. misli, da se vrti ves svet okoli njega! Velike dolžnosti ¡«na. silen poklic, slovesno nalogo. —- in če je ne izvrši, joj narodom! Resnica pa je samo, da ima preveč krvi! Tudi jaz sem je imel preveč! Tn kaj .mislite, da je bila. moja velika. in slovesna naloga? Učil sem fante prepevati ; tiste domorodne pesmi namreč, ki jih poje človek, kadar je’pijan! In za Koseskega sem bil navdušen! Tn za Tomana tudi! Ali 'Poman še živi?” “Umrl je!” “No, Bog mu daj mir in pokoj! — Ile, kakšen pa je Vaš poklic? Kakšna pa je Vaša naloga?” Kačur je zardel in ni mogel odgovoriti. “Kaj takega bo, kakor je zmerom! Z narodom se ukvarjate, kaj? . . .” Pogledal je skozi okno in je skočil izza mize. “O ti prokleti paglavec, ti! Še pozimi mi ne puste vrta na miru! Čakaj vsaj ušivec da bodo hruške zrele! Te že poznam, Mrkinov si!: Stopil je od okna, še ves rdeč in razburjen. “Iz same .hudobije gre in mi reže s poukarico v ©epike! — Nikar se ne ukvarjajte z narodom! On že najbolje sami ve. kaj je zanj: je, pije, pogine — kaj še drugega? Samo tisti ljudjevse ukvarjajo z narodom, ki so se mu izneverili. ¡Sami so drugačni, tuji, pa. mislijo, da mora biti tudi narod drugačen! — Jaz. glejte, sem se uživel vanj in živim z njim že dvajset let in čez, pa ne verjamem čisto nič, da bi se mu hotelo izte-ga gnoja v kakšne višave! Naj o-stane, kjer je! Kobilica na polje, brencelj na konja, muha pa v krčmo! ’ ’ Župnik je vstal izza mize in Kačur se je poslovil. 4 4 Pridite še časih k meni, pa ne prepogostokrat. Imam veliko po-sla. Pa s šolo si ne delajte preveč skrbi in truda; saj tako ne boste nič opravili — Zbogom!’ — Kačur je šel in ni vedel, kam bi se napotil. Izbe ga je bilo strah, ulice so bile puste in žalostne, goli, blatni hribi so dremali nad kotlom — nikamor niso mogle oči in tudi srce ni .moglo nikamor. Konci vasi. že pod hribom, je stala dolga, nizka, zelo umazana in čemerna hiša, nad vrafmi na je visela oblanica. Ni bilo glasu iz izbe in okna so bila tako umazana, da se ni videlo ne v izbo ne na ulice. (V veži je stala poštama, debela ženska in ‘je umivala kozarce. “¡Kaj je res krčma tukaj?” je prašal Kačur. “ Seveda je!” Stopil je v izbo. postal je med durmi in bolj se je prestrašil, nego razveselil. Sedela je sama za mizo; v rdeči jopi in zelenem krilu. Ozrla se je nanj in je vstala počasi. “Kaj pa bi. gospod?” “Vina!” Šla je mirno njega, zibala se je v bokih, debele ustnice so se smehljale. “Nikoli več ne pridem sem!” je izpreletelo Kačurja v nerazumljivem strahu: prijel je za klobuk, toda sedel je in je ostal. Prinesla je vina, postavila je steklenico predenj, pogledala mu je v oči in se je nasmehnila. Nato je prisedla, oprla je komolca ob mizo : Kačur je videl jamice v njenih okroglih, močnih rokah in napeto bluzo nad polnimi laktmi in na prsih. “Niste še dolgo tukaj, gospod; šele danes sem Vas videla v cerkvi. Dolgčas Vam bo v Blatnem dolu!” “Dolgčas! Že snoči mi je bilo dolgčas! Zato bom prihajal pogostokrat sem ...” Komaj je izprogovoril, ga je bilo sram besed; ona se je zasmejala. prikazale so se jamice v njenih licih in svetli beli zobje so se prikazali. Čemu pa bi ne govoril z njo?” je pomislil Kačur. Čemu pa bi se malo ne igral z njo?” Takrat je legla na. njegovo srce prva. še rahla, komaj vidna senca iz Blatnega dola. In takrat je še sam slutil v -mluzavednem strahu, da je oškropljen. “Kje pa ste bili popred?” “V Zapolju sem bil.” “Tudi jaz sem :že bila v Zapolju: lepo cerkev imajo tam!” “Lepo cerkev!” je ponovil nekoliko začuden in ji je pogledal v oči. In ko ji je pogledal v oči, se je zasmejala vdrugič in je položila nenadoma svojo roko na njegovo. Izpreletelo ga je toplo in ni odtegnil roke. “Kako ste čudni, gospod! Kadar izpr e govorite, ali če Vas pogledam. se moram smejati . . .In ; tako majhne roke imate;; veliko i manjše nego jaz! In čisto bele!” Kačurju je bilo vroče v obraz 1 in oči so se mu zameglile. Prijel je njeno roko in jo je stisnil. “Saj Vas še prašal nisem, kako i Vam je ime! Prijatelja bova, za- to Vas 'bom klical zmerom po imenu!” “Tončka mi je ime! — Jaz bi rada, da bi bila prijatelja!” “Dajte mi roko, Tončka! Ne, ustnice šemi!” Poljubljal jo je na ustnice, na polna, vroča lica, na vrat in na bluzo. "Kako znate poljubavati! To ste se pač naučili v mestu, gospod? V Blatnem dolu niso tako voljni in gosposki! Ali boste prišli vsak dan, "ospod?” “Vsak dan!” “Le pridite! Ko sem bila v cerkvi. sem si precej mislila: ¡morda pride k nam; rada bi, da bi prišel!” 4‘Pusto vam je pač v Blatnem dolu; samo blato in sama tema!” “Ni tako pusto-; ampak malokdaj pride gosposki človek in jaz govorim rada z gosposkimi ljudmi Vse drugačno besedo imjo, in umiti so in tako . . . gladki. Še treba ni, da bi imeli to suknjo in ta o-vratnik; po licu bi Vas spoznala, da ste gosposki . . . . ” ‘‘Kako si otročja, Tončka!” se je zasmejal. Napela je ustnice in ga je pogledala začudena. “Zakaj?” “Ne zameri, Tončka! Saj se fi tako lepo poda! — Čakaj! Zdaj vem, da ti je ime Tončka, da si lepa in da te imam rad. Pa mi še povej: ali je krčmar tvoj oče ali tvoj gospodar?” “Ne oče, ne gospodar. Rejenka sem v hiši, v. sorodu smo si. Teta je hudobna ženska, stric pa je pijanec in je že skoro vse zapil. Balo mi bo dal, drugega nič!” “Kaj se misliš mo žiti, Tončka?” “Rada bi se, ampak z gosposkim človekom. Takega bi rada, kakor ste Vi! ” Kačur je obstrmel, nato se je zasmejal naglas. “O Tončka!” “Čemu se smejete?” “Ker mi je veselo pri srcu. Rad te poslušam, ko govoriš tako resno, in rad ti gledam v obraz, ki je tako čudno resen ... Ni mogoče, da bi bil človek žalosten ob tebi. Nič ni v srcu, nego ljubezen in poželenje!” “Kako lepo govorite!” (Dalje prihodnjič). KAKO SE OSNOVAJO ROMARSKE POTA. Blizo Celovca, na Koroškem, se nahaja romarska poit, katera se je ustanovila na dokaj smešen, a poduči j iv način. Ako bi bila stvar izmišljena bilabimičnahumoreska toda je v vsem obsegu resnična. Ni še dolgo tega ko se je veselica vršila pri deželnem predsedniku, na katero je bila tudi blizo mesta stanujoča grofica X. povabljena in se je tuidi vabilu odzvala Veselica je trajala do ranega jutra ; šele ko je pričela zora.svitati se je grofica domu odpeljala. Ko se je pripeljala približno v sredo gozda, prijeli so jo občutki, kateri od vsak te rega zahtevajo, da se v sličnem slučaju upoštevajo in. da se ne morejo odlašati. Grofica u-videvši svoj kritični' položaj, veli •kočijažu ustaviti in ko je izstopila reče da naj polagoma vozi naprej, da ga dojde; nato je grofica v svoji beli veselični obleki raz ceste v gozd stopila, kjer se je nekaj časa eepé zamudila. V svesti si, da ie koristno delo dovršila, je skočila na cesto im na voz ter se odpeljala domu. Toliko daleč bi bila ta ne vsakdanja, toda po človeškem razumu umevna stvar, končana; toda sedaj pride “madteles-nost” te stvari. Otroci in stare babice iz okolice so šli na vse zgodaj v gozd suhladi •nabirati in so čudom čuda vidli in opazovali, belo prikazen v sredi gozda. Bogolljubna otročad jo ubere domu, ter zasopljeno pripoveduje, a vidliir da je prikazen klečala im molila,, ter da je komečno v neizrekljivi gloriji zginila. Enoglasno so boga hvalili za izkazano milost. Žumnik je, pretresljivo poslušal,, premišljeval, z glavo majal, a komečno se odločil, ter napravil zapisnik, v katerega je ves čudežni dogodek natančno zapisal. Kimali potem, se je na -mestu, kjer je grofica X. svoji telesni zahtevi zadostila, kapelica dvigala,, in ni dolgo tega bilo, ko- se je daleč na okrog o čudežih govorilor kateri s,0 se pri ali v tej kapeli dogajali. Romarjev je bilo zmerom-več in kakor se je število romarjev množilo, tako so se množili čudeži. Toda ljudje so hudobni in brezverni 'povsod, tako se je tudi tu začelo v namišljeni prikazni razno govoriti: .kojemu je bila posledica, da je nekega dne škofijski ordinarijat v Celovcu ukazati, da se mora čudodelna kapela zapreti. 'S tem bi bila. tragikomična zadeva takoj s sveta spravljena, če me bi bili Oelovčani in okoličani na svojo čudodelno pokroviteljico preveč navezani, toda-, oni prepričani u početku kapele in o čudežih. kateri so se dogajali, so začeli odločno punt. Škofa ni .nobeden poslušal, ljudstvo je svoje trdilo, in da 'se 'pomiri ni škofu drugega preostajajo. kakor da se jo neumnem fanatikom udal in zopet kamelo odprl. Sedaj se na mestu, kjer je grofica X. “čuidciž” naredila, k “nebeški kraljici” moli in dobri “0-rošci” prosijo za milost za se in za svojo živino. Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. angleščine!! Vsakdo angleščine zmožen, si zagotovi zadovoljno življenje. Brez znanja angleščine si še navadno delo težko dobiš. Torej, ako si hočeš sam sebi dobro, piši na THE STEINER ACADEMY of LANGUAGES, 560 N. Ashland Ave. The Pioneer Bldg. Slovenski oddelek. — Chicago, 111. ter priloži 10c za odgovor; kateri znesek se pri naročilu lekcije vračuna. Jamči se, da se vsakdor z malim trudom in malo stroškov, v kratkem času Angleško govoriti nauči. Svedočbe iu priznanja so na razpolago. Najnovejša metoda za uspešno učenje se sedaj rabi na označenem zavadu. .iir ^ W * 4 WISCONSIN PHONE 413 41 t ,\£> "O. 5 L0°S \ht V ¡¡¡J Dvorana za društvene seje ¡J$ jjj in veselice. Popotniki do- jjj tli bro došli. Postrežba s sta-¡J novanjem in hrano. 4« 24 Union Street. £ i KENOSHA, Wise. 5 * * *»-»-*-**-*-*-*-*-* «-**•*-*-J-*-» ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, ID Človek za svoje pravice. Jaz sem deležnik naprave. }Io-goče. da majhen deležnik, toda bistveno sem pa le deležnik, kakor vsak drugi človek. — Jaz sem tukaj v tisti namen, ali bi me pa sploh ne 'bilo trn. Jaz imam pravice, ali je obratno ipa tudi nihče drugi nima. Jaz lahko zasleduj e. m nasledstvo do istega izvira, kot ga zasleduje vsak drug človek. — Da, isti stvarnik, ki je upodobil in ustvaril mene; je upodobil in ustvaril ves človeški rod. Jaz ljubim, se veselim, jokam in trpin. — Zamore li kateri brat več? — Bog Abrahama, Izaka in Jakoba; ja, Izraelski Bog je tudi moj Bog. — Ima li moj brat pravico do večjega deleža od Bogada nega daru, kot ga imam jaz? — Nikakor ne; kedo sem potem jaz, da bi moj brat postal moj gospod in bi me naredil za svojega sužnja, v njegov dobiček? [ Poslušaj! Te li nisem cul govoriti o “človeštvu”? Kedo je človeštvo? — Ono je narod. — Kedo je narod? Človeštvo. — Dobro, «ko je človeštvo narod, in narod pa človeštvo, nisem li potem tudi jaz del tega človeštva, ako sem sličen mojemu bratu? Da, Ti si! Ali mi nameravate povedati, da sem jaz del naroda, kateri me je pripravil ob vse ugodnosti, katerih je dovolj za vse; dasi je moj hrbet še mlad, je upognjen od trdega in napornega dela? — Ali li nameravate povedati, meni revežu, čigar hrbet je oguljen od prenašajočega bremena, da sem ravno tako proizvodite! o stvari skupnega imetja, kot vsaki drugi človek? — Da. da. — Jaz sanjam, in bodo se li te sanje porazgubile in me ogoljufale te veliko nade? — Oh ! pomudi se nad menoj ti angel bliščečega obličja duševne nade,in ne pusti me v človeškem atomu, kojega misijon nam ne daje d nižega, da trpimo kot tovorna živina. in da prenašamo bremena drugih. — Stoj v moji bližini in povej mi še več o tej nedosegljivi gospodi. — Moj Bog! Jaz čutim, da vezi in okovi že pojemajo. — Ali sem omagal pod teškim tovorom, ali je ona višnjevo mdeča luč na obzorju prikazen boljših dni? — Oh! Ali bo 'kedej tisti dan prišel, ko ne bojo te cape, mraz in skrb lačnih otrok več vznemirjale mojo dušo? — Bode li kedaj prišel dan, ko bodem ljubeznjivo z roko svojo ženo objel in jo peljal na dom, kteri bode naša last, z delom mojih rok zaslužen in katerega ne bode mogel nihče zapleniti? iSiromaščina, ti bledolična prikazen ! Toda tudi pod razdrapano obleko bije srce polno ljudske ljubezni,* in ako bi ono srce ne tolklo in ne bilo polno gorečega človekoljubja, ki je vznemirjalo narod z mojimi vzdihi, bi te revne roke ostale še v nadalje orodje njega, ki hi me izrabljal za svoj dobiček, brez nade na rešitev. Toda cape, solze, ječanje in vzdihi so zbudili mojega brata do svobode, enakosti in napredovanja! In kdo se predrzne, za pra vico in svobodo se boreče .milijone delavcev vznemirjati, kateri bojo vedno razbijali z zlatom okovane vrata grabežljivosti, ter bojo zasadili novo zastavo v zemljo, zastavo Tipanja in ljubezni, katera je premočena s krvjo junakov v namen osvoboditve bolestno gledajoče boginje — dela. Poglejte doli name z zaničevanjem. ve pošati prezirljive, da mi odprete moje oči: dolgo sem čakal na vaše obljube dokler nismo jaz in moji postali, oslabeli in srčno bolni vednega čakanja, na vas in vašo delitev preobilo naropanega imetja. Z najveejo zgovornostjo- našega trplenja smo vas prosili, prosili smo vas s solzami našiih žen in o-trok. toda naše žuljave roke, naše solze, solze naših žen in otrok, In naša na pol gola in od gladu suha telesa vas niso do sočutja ganile ! Mi smo sejali in želi. pridelali smo dovolj tudi za prodajo, toda vi ste vedno prežali nad našem po- ljem, kot nikdar siti jastreb, in nam odvzeli pridelek našega truda in znoja za nizkotno ceno ka-koršno ste sami postavili, obratno nam pa prodali izdelek naših bratov,' kojih mizerja ni nič manjša od naše, za visoko een.o kakoršno ste zopet sami postavili. Od ranega jutra pozno v noč, se z našimi na pol s stradanimi o-troci ukvarjamo na vse mogoče načine in nakladamo na visok kup zlata še več zlata, in ko so piščalke na večer zapiskale smo se podali domu k počitku, da se vležemo lačni in da vstanemo še bolj izstradani kot popred. Oh gospod! Mi delavci smo zgradili vaše palače s snojem našega obraza: pokrili smo gola tla z dragocenimi preprogami; po barvali smo vaše stene, da so se blišča le kot zrcalo, sami smo se potikali in živeli v najbolj zaduh-lih luknjah, v nezdravih prostorih. samo da smo vam bolj ugodili in vam obložili mize z plemenitim sadjem in z duhtečimi cvetkami. Vsadili smo vsako koreniko in vse trte, ki sedaj krasijo vaš dom; mi smo Vam kot sužnji stregli in vas in vašo obitelj s svojio žulje vo roko varovali vseh'nezgod; mi smo nalagali in metali v odprta žrela vaših podjetnih peči in povzročili, da so visoko kipeči dimniki skupaj. privedli velikanske množice delavstva iz katerih si ti, gospod, iztisnil vso moč in jo strdil v zlate piramide. Brez ugovora smo se upregli v tvoje stroje, ter smo orali čez doline in planjave, ne gledaje na nevarnost, ki je v oddaljene kraje odvedla naše teško izprovedene pridelke, da si ti gospod živel brez skrbi, med tem, ko smo mi mraza zmrzevali v beznicah in se borili z gladom. Za malenkost so naše matere, žene, se-stre in hčere prale in čistile umazano svilo in čipke vaših žen in hčera, dobro vedoč, da bi drugače ne prišle v liiše svojih izkoriščevalcev, ra,zven po temi podobno zvezo. Storili smo vam v dosego vaših nakan, vse kar je naša spre.t nost storiti zamogla; od s svilo okrašenih oken, udarja sladko u-brana glazba na naša ušesa, izdelane od naših rok in našega uma; ko smo zmrzovali, se je iz vaših palač valil dim iz premoga, katerega so nakopale .naše roke; kadar se nebo razjasni in pod nogami škriple. sever izza vogala buči in tuli. takrait bežite Vi v južne kraje, po letu pa zopet v zapadna mesta in gore, zopet drugi se v automobilu vozijo po paradižu evropskih mest in znanih toplic, med tem ko se mi in naši borimo za vsakdanji kruh. — Moj Bog! Ako sem jaz mojemu bratu enak, zakaj mi in moji, ko 'produciramo vse te stvari, tudi ne vživamo delo svojih rok? Oj! Mojster, postoj pri vratih moje siromašne koče in ako tvoje srce ni okamenelo. ali pa zmrznelo požrešnosti, se bodeš gotovo usmilil bitja tvojega stvarstva. — Ni časa, praviš? — Oh! Ne govori, mojster, da nimaš časa posušiti solzo sužnja, katerega dom si Ti osiromašil. — “Stran ti li ne plačam za tvoje delo?” — Oh! Mojster, .samo eno minuto, mojster; ali ti nismo, jaz in moji služili zvesto, in ali te nismo mi naredili milijonarja z delom .naših rok? — Oh. mojster! Zakaj nas ii.čilš in pustiš Hadu umirati? — “Miruj s svojim -blebetanjem, ker prokleto malo meni mar za te. za tvoje razcapane otroke ali za pobožni okostnjak tvoje neizobražene žene.” — Prokletnež Ti! — Sužen. kakoršen sem jaz in mojster, kakoršen si ti. plačal bodeš za današnje trirnJko postopanje; moji lačni otroci in tista mati, koja jih je rodila, in žena moje ljubezni ne bojo osramočeni po onemu, ki je izčrpal moč in življenje iz njih o-četa in moža v zlato. — Z volilnico sem zgubil svoje človeštvo in z volilnico ga zopet pridobim. Ni moč za katero jaz prosim, temveč svoboda, katero zahtevam, in edino svoboda bode prišla do si-- jajne zmage nad trinoštvom. Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, d® je čital, j« I dhnies pripravljen naročiti se nanj. KOLIKA JE “GOSPODARSTVENA VREDNOST”ČLOVEKA? Koliko se -ceni život in življenje delarvca v Združenih državah, ako se gre zato, da se v slučaju .nezgode, vslad poškodbe, povzročene izgube, gotova mera d ožene, je ju-ridični strokovni lišt tozadevno preiskavah On je stikal celio vrsto let po sodiščih cele dežele po razsodbah, ter konečno po.vjnrečni zaznam sestavil, in prišel do nasledil j iga zaključka: V starosti lOih let — (se gre izključno za možke osebe) — se je “gospodarstvena vrednost onih cenila, ko so usmrčeni bili oziroma preživeeim vsleid smrti ponesrečenca, povzročena izguba na $250. V starosti 15ih let črez $4000. V starosti 25ih M na $54-88, in s tem je vrhunec vrednosti dosežen. Od tu se zmanjšuje odškodnin«,, kolikor se starost po.vikšuje, tako da za 70 let starega moža pri poznajo porotniki povprečno sam-o 17 do 18 dolarjev Vse drugače se pa telesne poškodbe ali ohromet osti cenijo. Med dognanimi podatki se nahajajo prilike: Za izgubo enega očesa $5000; za izgubo ene noge $15.000, za izgubo obeh nog $25.000; za izgubo roke nad lakti $10.000; za izgubo roke $6000: za izgubo enega prsta $1500; za dosmrtno nezmožnost za delo $25.000. Iz tega je razvidno, da se posamezni udje veliko več cenijo, kot pa celi človek. .Sicer je predstojeća statistika v toliko pomanjkljiva, d« sicer pove koliko da se žrtvi nrinozna ali prisodi, toda razvidno ni. koliko poškodovanec resnično prejme. Znano je. da med tem. kar je obtoženi obsojen plačati in med onem, kar tožnik djansko dobi, je češčc velikanski prepad Navadno ponesrečeni delavee -ali njegovi svojci nimajo potrebnega denar ja. da bi mogli neizogibnega odvetnika plačati. Oni so primorani zastopstvo tožbe odvetniku na delež vročiti. Ako se plačilna razsodba- doseže, tako je odvetnikovega ena tret in a. ako ne celo polovica, prisojene svote. Ali. kar so tudi po gostom a prigodi, da ob sojeni tožitelju na prosto da. ali naj se zadovolji s polovico prisojene svote, ali se pa z «pelarijami razprava .nadaljuje. Obsojeni zamore vsled apelaeije -novo — začetno — razpravo doseči ; in ako sedaj zopet zgubi ima pravico do nove a-pelaeije. Polžova hitrost ameriškega pravosodja, je svetovno znana in to daje obsojencu priliko, da se take pravde veliko let vlečejo. predno se koinečna razsodba izreče. Obtoženi je bogat, toži tel j je ubogi in potrebuje denar. Kaj mu preostaja drugega, kakor da gmjilo ponudbo sprejme, da namesto priznanih $44)00, sprejme lo $2000. in ko odvetnik za svoje zastopstvo $1000 vzame, tako dob: poškodovani dejansko samo borih $1000. Kakor si tudi stvar ogledamo, talko n,as nemorejo take pravde za život in življenje z izidom nikakor zadovoljiti. Izid je zmerom negotov, malokedaj pravičen, a nikoli pravočasen^ Ponesrečeni delavec, kot žrtva svojega poklica, ne» bo nikoli in tudi ne more do, njemu spadajoči in prepotrebni odškodnini, pridat, dokler bojo da-na.šnje socijalne naredbe obstajalo TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. ———naapw JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163 ReeiSt., Milwaukee, Wis. se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smoctkami. Iva razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA i s * JOE FIALA JOE BOCEK “THE TWO JOES” Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . . Šivanje oblek je naša posebnost. 578 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. $ i ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. g LAQER | MAGNET | GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. ¡Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri NAS as. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. “Glas Svobode” (The Voice op Liberty) WEEKLY_______________ published by The Glas Svobode Co,, 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode” izhaja vsaki _______________in velja---------- ZA AMERIKO: Za celo leto........... za pol leta............ PETEK ....$1.50 .....75c ZA EVROPO: Za celo leto. za pol leta.. kron 10 kron 5 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL, Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. 231 da veter piha in to nam je dovelj. Nikakor pa ne pripuščamo, da bi izza vsakega vogala mračnjaki poljubno na nas streljali in nam diktirali, kaj smemo pisati in kaj ne. Mi smo svobodno miselei, katerim je napredovanje in osvoboditev ljudstva iz #spon rimskega jarma, načelo in živeljski pogoj. To stališče je Glas Svobode zmerom in bode tudi v bodoče zastopal; naj bo že potem komu prav ali ne. “Protonotar nebeške stolice” se je v našo črtico obregnil, češ, da nam sapo zapre, toda revež na duhu se je zmotil in smo mu takoj obljubili, da imamo zanj trde orehe, nad katerimi si zna zobe polomiti. Evo ti : •Skrbimo, da ¡borno pra.v mislili, to je prvi princip morale. Ktere vere držim se? Nobene, 'kar jih imenuješ, Nikdar za ¡bajko in laž ti ne ¡zamenjam Razum. * Kidaj je še usulžmjeni narod zahteval svojih pravic, ne da bi bil od sivojih mu/čiiteljeiv-gošpodov nazvan za 'zločinca in veleizdajalca. . # Visakenni mlademu duhovniku 'dajo rimska očala na nos, kodih «¡teklo je talko brušeno, dia onalo-ikaiteri predmet kažejo ¡tako, Lakomen je. Pred ne davnim je priobčil “Sl. Narod.” zanimivo razpravo, katera se je vršila .pred deželnem sodišču v Ljubljani. Imenovani list piše dostavno: “Pred tukajšnem deželnem sodiščem je bila v suboto (25. julija 1908) razprava o pritožbi dr. He-gemianna, (Doktor filozofije, a no rimski doktor. Op. ur.) protestantskega ¡župnika v Ljubljani, ker je državno pravdni št v o zaplenilo •njegovo brošuro “Dle Gottheit -Jesu”, deželno sodišče pa je potrdilo zaplembo, češ. da zasleduje knjižica tendenco, da bi ponižala nauk, da. je Krist bog in očita katoliški duhovščini, da je proklami- Reoiimo, ¡da ba za proisvetljenje naših nižjih vrst porabili le četrtino- te dobe, M je bila potrebna k njih poneumljenju, da bi se jim ne vrilnrjeval v roke nihalk nad vse .mere nesmiseln in nerazumen Ikatekifeeim, ampak sestavljena glavna načela ljudskih pravic in dolžnosti, ki slede iz teh pravic, in začudili bi se kako daleč ¡bi do-speiii s pomočjo ¡takega elementarnega ¡dela. * Recimo, da bi jim, namesto, da jim pridigujemo nautlt pokore, po-, trpežljiivega trpljenja in poniževanja samega, selbe, ki izkorišče valcem ¡tako olajšuje njih delo. pokazali pot, kako spoznavati svoje pravice, in da bi jim ob jednem pokaizali tudi dolžnost te pravice braniti, pa bd spoznali, da je priroda človeku, ki ga je ustvarila kot dirulžabno bitje, dala tudi toliko razuma da napraivi razumno družbo. — # Študij duševne vede nas reši tisočerih neprijetUosItii ¡življenja in nas napolni z gotovostjo, da bo moč v nas neprestano rasti a- in da bo ra.zviitejk okrog ¡nas neprenehoma trajal. Kako bi mogel ostati človek še nadalje bojazljiv im plašen. če tudi. kako neprenehoma v njem raste ta čudna, izredna moč, k! zamore premagati vse zapreke. Kdor ¡dospe ¡do spoznanja, do popolne zavednosti one vzvišene moči, ta je dosegel absolutno, duševno svobodo. ki obsega vsaboršnc upanje im hrepenenje človeških src. * Gorje pa vam, pismarji in farizeji, hinavci! da zapirate .nebeško ¡kraljestvo pred ljudmi: vi namreč ne grešite vanj, in tudi tistih, kteri hočejo, ne puščate vanj iti. VESOLNA SODBA. Pod tem nadpisom smo napisali v “Glas Svobode” z dne 31. julija t. 1. št. 31. fiiozofsko-logič-no črtico, nad katero se je neki J. N. (?) v Amerikinezarju strašno razkoračil, ter nami predbacivah da smo Boga tajili. To zavijanje nam svedoči, da je oni božji zagovornik pravcati klerikalec, kateremu je veda in znanje španska vas, a v zavijanju pa mojster, kar se da. Da bi bil možakar svoje znanje pokazal, je imel omenjeno črtico stvarno kritizirati, toda temu kričač ni zmožen, za to se je pa rajši skril za vogal (J. N.) in od tam upil: “Glejte jih, Glas Svobode Boga taji!” Nas tako nesramno početje prav nič ne vznemirja. Vajeni smo natolcevanja in obrekovanja prenašati; saj vemo od kod, rala božanstvo Kristusovo le iz e-goističnih vzrokov. Razpravi jo predsedoval deželuosodni svetnik Kobler, vofanta sta- pa bila deižel-.nosodna svetnika Hauffen im dr. Toplak. Državno pravdništvo je zastopal na mestnik državnega pravd,nika dr. Pajnič, dr. Hege-mamna, ki je bil sam navzoč, pa dr Ambroisehifz. K obravnavi je do-šlb obilo občinstva, večina tukajš-nih protestantov in protestantevk. Navzočih je bilo tudi več poročevalcev dunajskih listov. Prečita-la se je ‘brošura, v kateri pisatelj trdi, da je bil Krist ,po sv. pismu le posredovalec med bogom in ljudmi in ne ¡bog in da nauk © božanstvu Kristusovem ni v bibliji utemeljen ter -se tam smatra Krist le kot človek. Dalje trdi brošura, da so škofje in papeži božanstvo Kristovo proklamirali le iz sebičnih namenov. Državni pravdnik je na to poudarjal v svojem govoru, da obsega brošura presto-pek po par. 303 kaz. za.k. in da jo je bilo torej zapleniti, ker zanikuje sv. Trojico, taji Kristovo božanstvo in trdi, da je šele cerkev iz egoističnih namenov napravila Krista za boga. V ustavni državi smo, je rekel, kjer srne vsak izražati prosto svoje mMi. vendar država mora paziti, da se ne govori na način, ki nasprotuje zakonu. Ta brošura bi razburila ljudi in povzročila prepire po listih. Brošura je polemika, toin v njen je polemičen in pisatelj želi -polemike o božanstvu Kristovom. Zastopnik drža vn ega p ra v dn išt-va prodi aga, da se konfiskacija potrdi. Dr. Arnih roschiitz' je ,raz motriva! pravno stališče zadeve. Konfiskacija ¡ni utemeljena, ker je brošura filozofska razprava. Nauk o božanstvu Kmstovem se n,e ponižuje, v knjižici se ne pobija krščanstvo, ampak cerkev. Protestant smo sv. pismo svobodno razmotriva-ti in to in nič drugega je storil pisatelj. Knjižica ni noben polemičen spi«, ki bi povzročil kako fcon-fesijonalno ¡borbo. To že sledi iz tega. ker je bilo tiskanih samo 500 izrisov, ki so bili ¡namenjeni samo določenim osebam. Brošura ni nobeno ¡poniževanje kakega nauka, kake dogme, o Kristo vem božanstvu o sv. TVojnici ari o 'zakramentu siv. Rešnjega telesa. Vsakemu drža vlja.nu je dano na prosto voljo da verjame, kar je v brošuri -ali pa da ne verjame. Predlaga nato, da ¡naj se konfiskacija dvigne. Nato je imel daljši govor dr. Ilefiremann ki je dejal, da v -nobeni državi Evrope — razen morda v Španiji —• bi ne bila Triogoča konfiskacija- te brošure. Drugi državni pravdni-kii bi ne bili prišli do takih zaključkov. kot ljubljanski. Stavki so se iztrgali iz brošure, a še o teh ni državni pravdnik dejal, da so žaljivi za koga. Ako se konfis- cira ta knjižica, ¡potem se mora konfiscirati biblija, iz katere so vzeti ¡citati, konfiscirati se mora vsa litara tura od srednjega veka dalje, ki je resnično sovražna katoliški cerkvi in jo ponižuje. Ni konfiscirana n. pr. trditev, ,da je Jezus nezakonski sin Marijin, da je vera iluzija itd. Pusti se, da se ljudje pohujšujejo na nemoralnih knjigah, ha nemoralnih igrah v gledališčih, a evangeljski župnik ne sme ¡po raziskovanju sv. ¡pisma priti do zaključkov, do katerih pride ¡z lastno glavo trezno misleč človek. V Nemčiji so se ljudje pisatelju smejali, ko jim je pravil o konfiskaciji 'brošure, v k.i’i'Ti s-1 je l/.n-kla le < i v urna kritika, Ako se katoliški cerkvi dovoli vse pisati, potem ima tuidi protestantski župnik pravico povedati svoje ¡mnenje in -označiti svoje stališče, ne da bi mu državni pravdnik to prepovedoval. Kakor pa uprav ta konfiskacija dokazuje, je Avstrija še čisto stacro-ve.ška. Naš ponos je, da se smemo prosto izražati in prosto preiska-vati in to se naj nam zdaj zabrani t Dolžnost duhovnika kot Kri-stovega naslednika- je, da tolmači evangelij, če je pa to prepove*-da.no, ¡potem se naj pa konfiscira, vsa evangeljska teologija. Gb Trubarjevem času so res tukaj na Kranjskem sežigali protestantske knjige, ker se je država udinjala katoliški cerkvi. Dandanes je pa drugače: država je nad konfes-cija-mi. Avstrija ne bo razpadla, če se tipi govornikova brošura, Država naj reče,' da ni sodnica v cerkvenih rečeh. Resnica mora o-stati resnica. Govornik upa, da pride dan, ko se -bo spoznalo z-a pravo to, kar je on zapisal. S tem je bila obravnava končana. Sodni dvor se je nato posvetoval celo uro in potem razglasil sledečo razsodbo : Konfiskacija nekaterih delov hrošure se potrdi, ¡drugih pa dvigne. V razlogih je rečeno, da zanikanje božanstva Kristusovega in zanikanje sv. Trojice ni ponižanje cerkve. To je pač vseskozi ~omiselka vredno. Zanikanje božanstva Kristusovega ¡in zanikanje sv. Trojice ni ponižanje cerkve? In to je izreklo deželno kot ¡prizivno sodišče v Ljubljani, na Kranjskem'? Na Kranjskem, ¡kjer je klerikalizem v bujnem cvetju, kjer so vsa odlična mesta, kot deželno oreidsedmiš-tvo, deželno glavarstvo, predsedstvo deželnega sodišča, vse je po-klerikailjano. da do neba smrdi; in v tej deželi se da ¡krščanski dogmi zaušnica, katera bi bila pred 200 leti z grmado plačana. Seve, deželno sodišče je izreklo, da se cerkev ne ponižuje, to je da se jo ne žali, a cerkev kot zgrajeno poslopje se ne ¡more žaliti toda kje so pa fanatični pripadniki te cerkve, katerim se je potom pra-voreka neusmiljeno sapo zaprlo-. No, ka j poreče k temu J. N. ? Tu ima zopet priliko, da svojo učenost pokalže. pa ne po navadi: “Boga taje!” Nam ni znana vsebina dotične brošure, da pa mora biti vseskozi stvarno pisana, je dokaz, ko se je sodni dvor celo uro postvetoval, a konečno pa še strogo dogmo o Kristu in sv. Trojici porušil. To je hud poper, po katerim bojo gospodje nazadnjaki ¡s J, N. vred, dokaj Oribali. 0, Asro, Asro, bistri si um! Listnica uredništva. L. S. št. 110 in J. K. Cleveland, O. Kaj. da mislita z Vašima dopisom, je nam uganka; toraj romata v — koš. Opetovano opozarjamo cenjene dopisovalce, da narti stvarne in kolikor mogoče kratke spise poš-lejo, da ne bo na nobeno stran ¡zamera. Posebno prosimo, da se osebni napadi poimožnosti opustijo; saj je drugega gradiva dovelj. M. K. Black Diamond. Vas dopis prihodnič; za to št. ¡prekasno. Zdravi! Rojak, kateremu si včeraj da' “Glas Svobode”, da je čitah je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res. Vse parobrodtie družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na: Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio * koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že oz- dravil. THE COLLINS N. Y. MEDIGAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse ‘moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktori Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklassa 3141 St. Clair A ve. N. E. Cleveland, O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle, 111. Velecenjeni gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi Še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 041 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. T.WdTcAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NlW YORK, N. Y. PrbdSednik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St. Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St. I. Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St. II. Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St. Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St. Nadzorni ) JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN, Odbor: f FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St. Društvene seje se vrše na 163 Reed St. Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 19j5, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908. Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polijo moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin. DOPISI IN POROČILA Depass, Wyo. 10. avgusta 1908 Cenjeni “Glas Svobode”: Tukaj Ti pošiljam $2 v papirju, katere že tri mesece tešim v teh hribih; (Coppermountam) papirnati tolar je nelkaj redkega tulkaj v tej Oo. in če bi se prej me domislil, bi mi ne bilo mogoče naročnino poslati, kattera mi poteče 1. septembra. Tako $1.50 naročnino in 50c ti v pcvdboro. Ko' je slaba pot domene, si mi “Glas Svobode lc edini tovariš, kateri me tisoče stopal o v nad morsko vikočino najdeš. Tudi “Proletarcu” sem ištiga dne pisal, da mi pošle list na nov naslov, pa seim mnenja, da je za njega pot preslaba ali pa mogoče, da sem se mn kaj zame.ru; naj že bo kakor hoče, le pridi tudi Ti “Proletarec”, saj imam tudi zate 50c. Veš jaz setm socijalist in odkar si Opustil napadati “Glas Svobode , si mil ravno talko priljubljen, kot “ Glas Svobodo, Appeal to Reason, ali “ Witshires Magazine " ; tek listov sem naročnik, in iz njih sem se Holi,ko naučil, da vem kaj da moram 'bit in tudii sem. Ti listi so mi pomagali, da sem izgubil tisti strah preld vragom in tudi boga se ne bojim več taiko hudo. Do tega ini je naj več pomagal Tolstoj (moja vetra) iti tudi g. Kakerju se imami zahvaliti za spise “Rimske gosp. Krže še pristavil: “In ubogega kripelina srno za par stotakov opeharili.” Fej. taki soferatji! Ali se bojite, da ne ibo za Pull-mamn care? Slobodno ste veseli, da nisem jaz predsednik društva Planinar. Kje si društvo št. 57? Ali se ne poneseš za brata? G. Kuže, ali mislite, da ste uredovali Komarja, ko ste pravila? Meni je sotbrat Plaazotta ravno danes pravila postal in ko sem jih na mizo vrgel se je ravno odprla 4. stran. “Naloga gl. odbora” v 3. članku Vi žugate, da se ima vsak Siam strogo po pravilih ravnati. Kaj pa je z glavnem Odborom? Jaz nisem pravila prečita! in. jih tudi ne bom. mislim pa, da se nikjer ne najde, da bi se pogajalo s kripelnom, ko ni več za nobeno rabo, kakor na kakem sejmu. Vaša dolžnost je bila. če ni denarja v blagajni da se nam naznani in če bi vsaki po lOc. prispeval, tako bi bilo revežu pomagano. Z Bogom “S. N. P. Jednota”, pot si zgrešila ne maram več za teboj1 Anton Budna. Slan drušfva “Edinost" št. 23. v Dairragh. Pa., katerega vsta-notvitelj sem bil z bratoma Jesenšek in Iluttterjem 30. aprila 1905. ceste”, katere je v “Glas Svobodi” urejeval. Seveda omeniti moram, da se bo zagrizen katoličan smejal, in bo rekel, glej ga bedaka; on tem več verjame, kot pa “gospodu”. Ja. seveda, ker to so možje, kteri nebeške svetove pregledujejo in imajo vsakovrstne priprave zato. Kaj' pa ima “(Pfaff”? Nič! Spominjam se še, kako mi je bila v glavo vbita marsikatera laž od duhovnov, ali h vala. listu “Glas Svobode”, on mi je po večini iztrebil moja glavo. Sedaj pa še nekaj g. urednik, upam. da mi hote dovolili se za to malo prostora, in da me ne bodete zopet odpravil z besedami: \ a- šega dopisa pri najbolji volji ne-morem priobčit, obrnite se na gl. tajnika S. N. P. J. Vedite, da jaz milmam naslova od gosp. zatoraj mi je nemogoče na njega pisati, in drugič g. Krže bi nemara to v koš vrgel; moj čas je pa predrag, ker je Taivu>o lejpo vreme in roii ipros-pector.ji, imamo kaj malo časa za pisarijo, in trettič “Glas Svobode” iti njega urednik sod mg Konda je mene k Jednoti spravil, zatega-del sedaj od n ju zahtevam ‘prostor. da povem bratom, da tudi prostovoljno od društva in S. N. P. J. odstopim, ida-si,ravno nepri.padam sedaj drugam kot k Socialist Party in V. M. Worke.rs of America., pa upam. da me bo novo društvo, v Chicagi sure jelo. Da pa bratje širne Amerike ne bojo mislila, da nočem k društvu spadati. jim dam maznanje tudi vzrok, zakaj da odstopim. V listu “Glas Svobode” št. 32, Stran 4 sem čita! o poslovanju glav. odbora; (kako se članek glasi, mislim, da mi ni .potreba prostora 'tratit) zaradi tega bi samo uprašal cenjena društva in posaroesne člane, kaj da si le mislijo če berejo Stavek v Jednotnem glasilu iz 15. junija : “ Jednotni odbor se je pogodil s sobratom Uzelacom za $250. in stem se je par sto dolarjev prihranilo.” Boljše bi bilo, ko bi Galunnet. Mieh. 9. avgusta 190$. Dne 26. julija so imeli tukajšni fimlki socijalisti Svoj “n*mic” na katerega so povabili soeijaMstične klrbo vseh narodov, kot. angleški, italijanski in tudi ne še dolgo u-stanovljeni slovenski sOc. kluib. Zjutraj okoli 9. ure so se zbrali v iinskii dvorani na 8. cesti, nasproti sv. “ Koncerthauza” in ob 10. uri so korakali, z godbo na čelu po 8. ulici, po glavni ulici in na Cente-niia'1 park. Alko ravno še nisem v organizirani soc. stranki, vendar sem .njihovega mišljenja ir kmali vstopim v njihove vrste. Brce mi je poskakovalo veselja, ko sem vidil. da se ljudje zavedajo in izobražujejo. Korakalo je lepo število moškega in (ženskega spola, okoli 200 oseb in popoldne je bilo na pioniru do tisoč ljudi. Razni govorniki so govorili v finskim. angleškim in slovenskim jeziku. Omeniti moram, kako so klerikalci glave vskup stikali in 'boga- prosili, da bi dež padal, ter socijaliste namočil im razgnal. Seve, bog narava jih ni uslišal a k o ravno je sam gospod iz pred koncert hiše to “prikazen” občudoval. Neka velika ničla iz North Tama račka, je hitro tekel k gospodu. ga opozoreč na slovenske socijaliste med finskimi, boječ se, da jih ne bo zapazil, ali da jih prezre. “Ali vidijo gospod? Slovenski socijalisti so tudi zraven.” Gospod so se odrezali: “Že vidim; sedaj bojo pa bogati. ’ Zakaj, da je ta gorenjski možakar nasproti socijalistom, to lahko vsak zaveden delavec ve. Prvič, ker on razumi o socijalizmu toliko, kot zajec na. boben. Drugič, ker se soci-.ia,lafeti nočejo vmešavati v njegov business”. to se reče. da se ne dajo izkoriščati blagoslovi jencem. Tretjič, ker ne hodijo k njemu blagoslove 'kupovati, kakor to klerikalci delajo. In četrtič, ko delajo socijalisti parado ravno ob času. ko se ima njegov koncert za- četi, kajti nekoliko ovac je šlo rajši socijaliste gledat, 'kolt njegov dipndaj. Seveda njemu ni toliko za ovce, ampak njemu je za nikle in dajane. “Gospud” je sedaj začasni urednik Gl. v katerem je pisal, da druge nesreče ni bilo, kakor da so strašeč z krvavorude-čiimi trakovi obhodili par ulic po Red Jadkefu, potem se pa izgubili nekje za Oentenial, kjer so pod varnim okrilju mdeče Zastave reševali človeštvo miz er je. Potem pravi, da je zapazil par slovenskih in hrvatskih soeijalističndh zvezd, a la. Molek, Klemene, Junko, Barič in še neki mladič, za katerega ime pa ne ve. Mogoče, si gospud zgubil njegovo ime, katerega si imel zapisanega, ko je hodil na Tvoje koncerte pet. Ta gospud imenuje goriomenjene somišljenike slovenske hrvatske zvezde, a pozabil je povedati, da je on slovenski hrvatski mesec, in zakaj da .se talko imenuje, to ve on, in vsak drugi razumi, kdor ve njegovo preteklost, katero mu vsi škofje in niti rimski papež ne Zbrišejo. To je in ostane pribito. O drugi mizerji.. katero je reševal pred malo časom blizo kranjske šole, sedaj pišem in jo kmali prinesem v javnost. Klerikalci pazite na svojo družino! 'Somišljeniki! Pristopajte v so-cijalištične vrste, kajti to je prava Stranka, katera hoče vsem po zaislugi imetje deliti. Bog mara v a je ustvaril mater zemljo, da imamu vsi enako pravico do nje ne pa da eni milijone skupaj zgrabijo med tem, ko drugi gladu u mi ra m o ! Pozdrav vsem svobodnomišlje-eim širne Amerike. Svobodo oni isl e c Čitajte rojaki! Znano je, da se z amerikan skim kmetijstvom dež« ne imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanuvljaju naselbi ne , vasi trge, mesta , pomagajo si mtdselojio. postanejo i-moviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in Sirijo svojo narodnost. Cas je tudi za bas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenski na seli ine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bedofnost sebi dragi rodbini svoji, in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in imamo izvrstni svet za naselbine, z zdravim podnebjem, dobio vodo in blizo velikih mest kjer se vse lahko dobro proda, kjer je inrus-trija živahna in delavec ma denar, ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na: BRUNSHMID, ALBINA & ROVNJAK, 708 So. 10. St., MINNEAPOLIS, MINN. POZOR! OZNANILO!! VABILO!!! Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel na 3913 St. Clair Ave., v CLEVELANDU, O., “®8 dobro znani S-AJLiOOlsr i ■od starosta slovenskega “Sokola” gosp. Louis Reharja. Podpisani se cenjenim rojakom najtopleje priporočam ter se nadjatn, da bode vsak zadovoljen, kdor me poseti. S spoštovanjem Gabrijel Trampuš, gostilničar So. Lorain. O. 9. avg. 1908. Gotovo se bcvdete čudili, ko Vani pride zopet dopis iz .S. Lorai-na.. O. O delu sicer ue bodem poročal. pač pa o socájalitsti&nem klubu, katerega smo tulkaj ustanovili, kar Vam je znano. Klub iavrstnu napreduje m smo ga priklopili k Lokal Lorain. kateri nas tuk.li podpira, z vsemi p. ■ ccbninii sredstvi. Naš klub ima šL 3. — Šteje lepo število elanov in se dobro razvija vsliie raznim i:i zlobnim zaprekam. Mi delamo iz roke v roko zato nas pa ne ovira, če p ra, v je naš Muh nekaterim napet-uežern in fanatikom trn v peti. •Seveda naj hujši naš sovražnik so prečastiti gospod Štefanč’č. To Vam je človeče ; to se zvija in tolče : prklign j e. tla bo vse socijalistu oni vzel, ko ga Štefančič udič imenuje. To je tisti gospod, ko ga je enkrat še “N. D.” dobro okr. cala- (Katerega “gospoda”, ali hudiča ali Štefančiča, dopisnik ¡misli, mam ni znano. Gp. ur.) G. Štefančič, si- li še spominjate, ka ko se Vann je reklo v Clevelandu j “Ntpriljubljen !” Kako se Vam je obetalo da kedar pridete v Lora! n : nasvetovalo se Vam je, da se oborožite s kladivom im kleščami? Se li spominjate, »kakšnim strahom ste prišli, kako ste tre petali. ko site prvič nastopili ? Ke-lo Vam je žugal, da Vam bojo mjernu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svom, mo- goče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jib zaliti s zlatom ali sre- brom, kar ti za vselej dobro in po (fifPfa\ m najnižji ceni napravi um m Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. -—: ^ Üyy 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 483. Rodovitna zemljišča v državi Mien in Ogemaw Comity pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15[naprej asee Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18tli St., Chicago, 111. cerkev razbili, mar mislite, da socijalisti? O. ue! Vaši sedanji podrepniki. Vi se pa nad socijaliste «podtikate in jih prezirate, ter izzivate. Resnici na ljubo Vam svetujem, da bolje bo za Vas, da Krista jKisuemate in bodite malo več nepristranski, ako me se boste prvi Vi. potem pa Ciril in Metod morali mufati. Toraj g. Štefančič lepo mirujte, gradiva zoper Vas je plenti. Še pridem. SLOVENCEM V POGLED. Cenjeni zdravnik Collins N. Y. Medic-al Instituta: — Vam naznanjam, da sem posla na zdravila porabil ter nopolnoma ozdravil po njih. da nobenih znakov bolezni več ne čutim. Srčno lepo se Vam toraj zahvalim za Vaš trud. Bog Vam stotero poplačaj : — Še enkrat Vas zahvaljujem in vsakemu priporočam ter ostajam hvaležni. Ivan Kogoj. Mulberrv. Kans. Ripley dežela. Najlepše kmetije ali gozd v naj večji naselbini Slovencev v Ameriki Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti nzorec kaj tukaj raste- FRANK GRAM, Naylor, Mo. Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki W1SÇ Zastonj! Vsak slovenski delavec citati “Glas Svobode”! mora " Na željo rojakov pošlem o zastonj dobri in resnični popis zemljišča v okolici Phillips, z’ okrajih Price. Taylor iti Ashland v severnem delu države Wisconsin. I arujte se prevarantov in agentov zemljišč, kateri pod napa n mi pretvezami hočejo ogoljufati. Najprej pre-čiiajie našo popisno knjižico, nizke cene in ugodnih obrokih predno, kje drugje kupile. Naš cilj je obljuditi to rodovitno pokrajino. Onim, ki kupijo od nas zemljišča, plačamo vožnjo. Za vsa pojasnila v tej zadevi obrnite se te na našega zastopnika zemljiškega oddelka družbe Wisconsin Centra! Railway, F. A. CMEJLA, 572 Blue Island Ave. Dept. D. Chicago, 111. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. PI. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 Edward Paucli ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. IZ STARE DOMOVINE Dvakrat poročen z eno in isto ženo. V isolbo’to 1. t. m. .zjutraj je poročni1 Antun Malaerea v Ajelu na Goriškem v drugič svojo lastil« ženo Lenlko, roj. Za mar, tudi iz Ajda, s katero je imel že dva otirolka. Prvič se sta poročila, pred štirimi leti, a v zadlnjem času se je,pa iddkazalo, da sta v soroldstvu iki zabranjuje (poroko brez cerkvene drt-lpetnJzaoije, radi česar se je izrekla poroka cerkveno neveljavna. Keir se imata olba prav rada, in iker se v rimskokatoliški cerkvi od raje duhovščine iza denar vse dotbi sita .napravila tudi ta dva po-trelbuc korake za dispeuzacijo in sta se.Ikakor rečeno, 1. ang. v drugič venčala. Božji namestnik. Y Gradcu so prijeti redovnika in urarskega po-močinilka, ki ista v neki gostilni u-gainjala med selboj take svinjarije, da so (bili ljudje prisiljeni .poklicati oblast na pomoč. Peljali iso ju na .sodišče, kjer se je uvedla proti njima kazanlska preiskava. Žrtev duhovske hudobije. Iz Škofje Loke se nam poroča : Zvest pristaš narodne napredne stranke Gašper Maher, je preminul Mota je užival po celem Gorenjskem velik ugled kot izboren kovač in sfcušen zdravnik živine. Do-sShidoh član vseh naprednih diru štev. je bil Maher .glavni steber pri vodovodnem in gasilnem društvu. Njegovo napredno mišljenje .mu je nakopala bojkot loškega isamodržca Šimkoivca. Šinkovec, ta zaznamovani tat na časti, ga je pred leti strahovito preganjal in blatil po “Slovencu”, kar je Gašperjevi. obliti na večno hujskanje škodovalo. Mož se je čutil .preganjanega in ta blodnja ga je pognala v smirit. 'Gašper je bil ne-. Upogljiv, z,vest svojim načelom. Ločani ga bodemo pogrešali, pogrešali bodemo njega delavnost v pr osip eh mesta in razširjevanlja naprednosti. Čast njegovemu, spominu ! Trije otroci zgoreli. Pni Sv. Duhu pri Solčavi je gorelo pri posestniku Jamniku. Zgoreli so tud: trije otrocti, ki so zakurili v skednju. Smrtna nesreča. V Zagorju je pri razstrelil)i kamenja v kamnolomu priletela škalla nekemu hrvaškemu delavcu na glavo s tako silo. da ga je na mestu ubila. Uradna poneverba. Dne 30. m. m. je izginil poštni sel v Sp. Šiški, oženjeni, a ’ločena 321etini Karel Šircelj. Šircelj je namreč dvignil na ime neke stranke 700 kron denarij« in neznano kam pobegnil. Je li Vsota poneverjenega denarja višja, se bode še dognalo. Šireel-jev oče je nadspr e vodnik pri južni železnici 'in je cela družina m a. najboljšem glasu. Umor in samomor. V Doljnem Mih olj a ču v Slavoniji je Gustav Ilauzler napadel svojo ženo z nožem. jo ranil na v ec krajih, potem jo pa ustrelil z revolverjem v gla, vo. Nato je skočil v vodnjak in ultoni 1. Še le čez tri dni so odkrili grozno zakonsko diramo, i lož in žena sta živela v sovraštvu. “Zvezo lav. dušnih pastirjev.” Duhovniško' dniuštivo v lavantinski škofiji, je škof dr. Napotnik razpustil. V obče je znano, da ne vlada med' mariborskim škofom i.n eliasti starejšo duhovščino nobeno priijateljisftlvo. Velezauimiva politična kazenska razprava se je vršila 2. ang. pred okrožnim sodiščem novome škiiin zoper notarja M. Hafnerja v Kostanjevici. Obdolžen je hudo-dellstva goljufije, storjenega z za-ipeljevaujem h krivemu pričevanju povodom občitauslkih volitev v Kostanjevici, ko je vodil boj na čelu klerikalcev zoper napredno Stranko. Novo mesto, 4. avgusta. Okrožno loodišče je danes po dvadnevni obravnavi obsodilo notarja Mateja Hafnerja iz Kostanjevice radi 'zapeljevanja h krivemu pričevanju v trimesečno. Ivana Sajovica in Urbana Zupančiča ipa radi krive prisege v divamesečno ječo. Vzgoia na Češkem. — Iz vseh delov Češkega “romajo” šolarji v zlato Drago k razstavi. Samo iz Češkega lesa jih pride 2500 o- t.rolk k razstavi. Češki časniki razglašajo prošnjo do praških rodbini, naj dado otrokom zastonj prenočišča ali hrano ali naj žrtvujejo kalj denarja. Mnogi gostilničarji in zasebniki so se že priglasili za obroke. Tako skrbe Čehi z?» vzgojo! Bankovec ga je izdal. Steinho-fer Štefan, kovaški pomočnik in hlapec pri Janezu Žnidaršiču na Uševlcu pri Cerknici, je na bin-koštrai ponedeljek po noči posestniku Luki Špehu iz Podigore med tern, ko je ta v sosednji sobi nekoliko opit spal, iz listnice izmaknil 200 K. Dne 29. junija je hotel v gostiln; Jak, Intiharja plačati račun, namreč 2 steklenici piva in 20 komadov porto rile s sio-'krkoriškim b-jntoovcem, s tern se je pa izdal, da je bil on tat. Ghsoj-ir j- bil na 13 mesecev težke ječe Za moža. 4. aug. so imeli šetalci na Erjavčevi cesti v Ljubljani izreden ulžiitek. Dve ženlski sta se obsipali z ralzinimi lepimi priiimlki, pihali, da so se jima od jeze dvigale prsi kakor ribi plavate. Naposled sta iskočile liki razdraženih petelinov skupaj in se začele lasati.. da je bilo joj. Tudi moža pravice je privedla tja radovednost. Iki pa je bil toliklo neusmiljen, da ni dopustil občinstvu nadaljnje zabave, marveč je hudi žeusiki razdvojil g tem, da je eno t. j. brezposelno sllulžkiinjo Marijo Kolarjevo odvedel s seboj. Povod j Kolarjeva se je bila nekoliko preveč zagledala v moža svoje nasprotnice. katera ji ga pa nikakor noče prepustiti, pa če gre zanj še v hujši boj. Eoj med krneti in orožniki. Med ■Občinarji Hribine in Ješ-.ui blizu Reke je prišlo do prepirov zaradi občinskih pašnikov. Na posredujoče orožnike so kmetje iz Ješan streljali, na kar so tudi orožniki izstrelili ter usmrtili dva kmeta, močno ranili pa 5. Književnost. Prejeli smo 4. snopič “Izobraževalne 'Knjižice” katero urejuje in izdaja gosp. Ivan Kaker. 629 Laflin St. Chicago, 111. Vsebuje: Nadaljevanje svetovnih ugank in papeštvo; potem politično življenje Slovencev in kouečno oglase. Knjižica odgovarja vseskozi svo j e mu namenu in ji je cena 12c s poštnino vred, dokaj nizka. V toliko jo priporočamo: kar se pa tiče oglasa o angleški šoli. da bo poduče val. bivši profesor jezikov na raznih ameriških visokih šolah, gosp. Frank Bernik (HI!) tako izjavljamo, da je profesura gosp. Bernika bumibug. kateri do neba smrdi in ne umrmo, kako da more “Izobraževalna Knjižica”, ki je namenjena v izobrazbo rojakov, prinašati take laži Zanemarjenje samega sebe. Dr. McCormick, se je izrazil, da ena tretjina od 5,700,000 ko so bili bolni ali so pomrli skoz zadnje leto, bi bili mogoče ostali pri popolnem 'zdravju, ako tbi se bili ravnali po predpisanem nasvetu. O-pazil šemi, da ljudstvo si noče zdravje in življenje varovati, zato ker zanemarjajo in nevpošteva-jo dane jim nasvete. Mnogokrat smo že opozarjali naše čitatelje na navarnost, katera leži v tem. da se v zaman puščajo prve znamenja bolezni, katere se opazijo v neteč-nosti in životni onemoglosti, katere Vas opozarjajo, da takoj rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino, to je edino zdravilo na katero se sinete popolnoma zanesti v vseh boleznih neprebavnih organov im, živcev. Ono hitro privede organe k rednemu delovanja, odstrani vse notranje napake, čisti kri in ojači živce. Na prodaj v lekarnah. -dobrih eoistilinah in pri izdelovalen Jos, Triner. 616 — 622 So. Ashland A Chicago, 111. Slavnemu občinstvu na znanje. Podpisani, edini slovenski krojač v Ohica-gi. 624 South Centre Ave. naznanjam, da ne potujem v staro domovino, kakor sem nameraval. temveč ostanem stalno v Ameriki Matija Erklavec. Popolna razprodaja IZVANREDNO ZA KUPONE. TA IZVANREDNA RAZPRODAJA BLAGA, SE BO LE TISTE MO PRODALO, KI BO PRINESEL KUPON Z IZRESKOM. IZ REŽITE KUPON IZ TEGA OGLASA IN PRINESITE JIH S SE BOJ. Borba za piano, en glas z nakupo m blaga za vsacih 25c. brez razlike karkoli kupite v naši prodajal ni. Vprašajte za volilnico pri kuponski mizi in volite za, Vam pri ljubljeno društvo, ka.r Vas ne stane nič. Piana je rastavljena v dru gem nadstropju. KUPON. Otročje pletene nogavice velikost 5 do 9i/o, vrednost 16c, 4 ¡pari ili* meja par po . .•............ /2 (j (Izrežite to.) KUPON. Mešano gosje perje, navadna cena 49c. s kuponom 000 funt ...................... 0u\) (Izrežite to.) KUPON. Zenski fini m-ušlina'sti korsetni površniki, dobro in fino izdelani vse navadne mere, po l'5c, fli« komad sedaj po.............. /2^ (Izrežite to.) KUPON. Kositrani škafi za pranje, narveč-je velikosti, navadna cena J P« 89c, s kuponom ............4iill (Izrežite to.) KUPON. 1 femt zdrobim sladko v. vreden lic. sedaj ........ .lc. 2 funta mila, vredna 7e. sedaj, .lc 1 funt dobre kave, vredna 3©c. sedaj ................■ • . . . ,20c. 1 funt češple, vredne 12c sedaj 10c sedaj za...................-QQp Skupaj vrednost je 60c UOU (Izrežite to.) KUPON. Možlke letne srajce veliko in raznih krojev, posamezni kosi po 59e. 69c in 7oc sedaj samo QQp po ........- .............. uuu (Izrežite to.) KUPON. Ročna žaga 26 palcev, vlito jeklo za rabo urejena po- 50c 00P sedaj samo ............... uu\j (Izrežite to.) KUPON. Mežke Balibrigan srajce in spodnje hlače cream barve vse velikosti, navadna cena 59c. 4 ko- OflP madi meja : sedaj ...... . . dUu (Izrežite to.) KUPON. Možki hišni šolni, rujavi ali črni, aligator usnja, velikost QQn 6 do 11 s kuponom par po... . uUu (Izrežite to.) KUPON. Otročji 'beli površniki (Wra,ppers) se zapenjajo spredej od vrha do tal, velikost 1 do 6 vrednost 19c. 4 komadi meja. komad IfPfl po ........ ............-.. liti (Izrežite to.) PRODAJALNA ODPRTA OB PONDELKIH ZVEČER DO 9 URE. Čudežna ura za $4.98 Finega dela. dobro idoča. močna in zgleda kol zlata. Remu-ator tečaji na rubin kamnih. Jamčen regulator in gravirani pokrovi. Garantirana za 20 let. uro pošljemo krasno verižico brezplačno po po-vztju (C. O. D.) za $4.98. Oglej si jo in ako ti je po godu plačaj in tvoja je nasprotno jo pa vrni na naše stroške. Z naročilom 6. ur dobiš eno uro in verižico povrh. Pri naročilu piši želiž li žensko ali možko uro. FIELD & CO., D E P. 38-163 RANDOPH ST., CHICAGO ILL. Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave-, sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. Atlas in Pilzen pivo, likerji, smodke, prost prigrizek. Zastopnik najboljših parobrodnih črt Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno. Mohor 572 Blue Island Avenue blizu Loomis St. Telephone Canal 3214. Chicago, Illinois John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. **»<** Peči in ringer ji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH Dryi DOLAIt prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice miueralne vode in drugih Deopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Izkušen fotograf*, vodia Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem preprif 391-393 Blue Island Ave., vogal katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je Established 1883 — CHICAGO — Phone Canai •v» Ni Vam treba trpeti. Poskusile Severova družinska zdravila Ta niKdar ne goljufaju, ker vselej prineso zdravje. Čistite se redno To je prvo in najbolje sredstvo, da človek ostane zdrav in vesel. Votlinice kože se lahko zamaše, ako se ista ne čisti redno, kar bi pa lahko povzročilo zamašenje hlapenja kože in hude bolezni. Telo, ki je bolno na koži ne more delovati kakor po navadi, za to se utrudi pri najložjem delu. Edino sredstvo ki pomaga o-hraniti zdravo kožo je SEVEROVO ZDRAVILNO MILO Poznano je že kot najbolše zdravilo zoper vse nerede kože. Kdc ga je že rabil ga vedno priporoča. Vsak je hvaležen za dobroto, ki mu jo je storilo pri rabljenju. Cena 25 centov. Ko sem poskušala več vrst raznega mila, sem iznaše/a da ni nobeno tako dobro kakor je Vaše. Rabi la tri kose Vašega mita in moja koža je sedaj cista m gladka. Z veseljem ga priporočam vsakomur.’ Miss A: Melzer, 258 Floyd sl., Brooklyn, 'N. J'. Ne jemljite podelkov Predaja se v vseh lekarnah Perilo za usta Ako hočete imeti zanesljivo antiseptično sredstvo za izpiranje ust, ki odstrani slab duh, otekle ustnice in čeljusti, vnete in boleče ustnice ter gnile zobe, potem poskusite Severov Antisepsol in ne bode vam žal. Lahko se tudi rabi za izpiranje grla poseb no v slučaju bolezni. Tudi se lahko rabi za snaženje nosa in druge nerede teh organov. Cena 25 centov. Pred nekolika časom sem si naročil Severov Antisepsol in sem prav zadovoljen žnjim, ker izvrstno de luje. Priporočam ga vsakomu zoper vse nerede za katere je pripravljen. Nikakor ne bodem brez njegu." John Mista, 46S S. /gth St., So. Omaha, Neb. Pošljemo ga brezplačno Pišite po zdravniški nasvet Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove 1 - --- -gpor... . j, najnovejši modi in nizki ceni. j. JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, lil. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico... nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, O VRATNIC. SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte Bi naše vzorce za meške obleke. Oglejte si našo zalogo OBUČE.“®« TEL. CANAL Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih državah, onim v ('hiratri in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem saloonu “Triglav” vedno sveže ‘Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravl jeno kegl jišče in “pool” miza. Zagcftavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 617 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. ,ootm Kloboučnid a obchodníd zbolim vypravnÿm 9R> ZAKAZKOVE PRAO VERUJE SE » ZVLÁSTRÍ POZORNOST 598-600 BLUE ISKAND AVENUE Kasparjeva državna banka. 823 Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915 Seattle, Wash,, 9. avg. 1908. Cenjeni mri. list ‘Glas Svobode’: Kakor je sploh navada, kričijo kapitalisti, da je dosti dela v tem ali v onem mestu, samo ti delavec, ti si lenuh, ikii nočeš delati; tako te pozdiravlajo kapitalisti povsod in 'tako .vpijejo tudi tukaj v Seattle. Zloglasna Goitham Weber Oo., katera je lansko leto meseca avgusta 30 delavcev na enkrat na cesto vrgla zaradi — nelepe zu najin ost i (?) —, potem zopet v decembru čez 60 delavcev v najbolj kritičnem času. Ravno ta in ista kom-.paniija se širokousti. da je premalo delavnih moči v Seattle im pošilja svoje agente po Eastu; stalne agenture pa ima v OhiCagi in Milwaukee in 'bog zna kod še, da delavce love pod raiznimi pretveza ml lin. vabi v Seattle. V četrtek, to je 6. avgusta je ibil shod delavcev od omenjene kompanije, ter smo sklenili za Stavko, ako inebi ‘kompanija našim zahtevam:, za zboljšanje plače, ugodila. Kompanija pa je to izvohali a, ter brzo plače potvikša.la še pred določenem času Potem pa je razposlala svoje agente po izhodu, da bo imela zopet dovolj delavnih moči — se albo v. in da bo začela prezirati Vsacega Union moža ter izbirati toliko iz med pšenice. A, kaj še! Pšenico iz med tolike, to je: Uniij-ce iz med scab o v. ¡Saj bi šlo vse mirnim potom, ko bi bili delavtri složni med seboj in bi pristopali k Unijam; toda ti vražji Švedi se bojijo unije, kot vrag križa. Pretežna večina je tukaj Švedov, Gukov in Lahov, torej najbolj nazadni jaški narodi. Unij-skam delavcem ne odsvetujem v Seattle hoditi: dela je dovolj in tudi plača še precej primerna in 8 urno delo. ¡Sedanja kriza bo marsikateremu delavcu oči odprla, da bode znal ločiti črno old beileg a. Marsikateri potuhnjen klerikalec se bo ¡prelevil v socijalista in tako postal naš sobojevnik. Kaj ne. Mr. Editor? (Dal Toda zagrizeni klerikalci imajo navado, da v kalnem ribarijo, to je izza vogala gledajo ko se drugi bojujejo. Ako je zmaga na strani borilcev, so oni dobička ravno tako deležni, če pa borilci prepadejo, pa oni hinavsko rečejo: “Gošpod ne mi, oni, oni so izdražbarjii. mi smo mirni in1 1 vami. kot našem gospodom drži mo. Vidite, to je rak rana. Klerikalni voditelji svoje verne močnimi verigami uklenjene dr žijo in oni vedo zakaj, a mi tudi vemo. Žal. toda resnično je dejstvo. da dokler se ljudstvo ne zave in prebudi ¡dušnega .spanja, toliko časa bo trajala medsebojna borba, iz katere bo tretji, to je kapitalist dobiček imel. Kapitalisti imajo v duhovnikih — naj si bode tista vera, k ako mn a hoče, v tem slučaju so si vse jednake — izvrstne zaveznike, ter nikoli, prav nikoli, ne bomo slišali, da se bo kak duhovnik odkrito za delavca zavzel, temveč bo kapitalista zagovarjal z frazo, da tako Bog hoče. V tem in jednakem smilsto ¡bi lahko cele pole napisali, toda primanjkuje časa. Op. ur.) To je dobra šola. Iztradati se mora človek do ¡skrajnosti, potem že pameten postane. Pa, kaj se hoče; smo pač Slovenci. Stare navade ¡nas še niso zapustile; še nass vedno za. tilnik držijo; vsako stvar imenujemo z ¡naopakičnetm imenom. Kadar smo lačni pravimo da je ¡želodec bolan: kadar nam bič poljubljati dajo. s katerim nas bijejo in nam kožo odirajo, pravimo da mas prijetno brijejo ; kadar nam stanovanje in. živila podražijo in nam z dvojno mero ¡denar iz žepa vlečejo, pa- še upijemo živi jo! in kadar imamo dva shii-linga v roki. pa pravimo ‘da je dvoidčr. Ali hočete potem še kaj več? Cenjeni urednik. Mesltni očetje tukaj v Seattle, so sklenili, da se ne bo več prodajalo človeško meso.. Predpisano je trgovcem, da ga morajo od 1. septembra do 1. decembra pod konkurenčno ceno razprodati; pre ostanek se bode pa decembra razprodal v droge kraje. Komisija je bila 8. t. m. na o medenim, krajih; navzoče so bile tudi dame iz boljših krogov. Le te parfuimirame dame so se 'kar za 'glave prijemale, ko so vidile toliko mlade na pol gole robe na 'tržnem sejmu. Nekatere .¡so zbežale v svoje cčlice, druge so se pa drog ¡za drugo sramežljivo stiskale. Ko bi te našemljene, v svili in baržunu ¡zavite dame, četrti del svojega iDremožeuja med te sirote razdelile, bi prve m slednje lahko d'oistojlno živete. Potem pa naj še -kdo reče, da ni krivičen današnji sistem; na eni strani se valjajo parfumi ra ne dame v zlatu, a ua drogi strani pa morajo revne deklice svojo dostojnost in telo prodajati, da se preživijo. Vrzimo že enkrat sueenistvo raz sebe in postanimo svobodni! Začnimo delati, kakor delajo kapitalisti. da nas ne bojo nazivljali “lenuhe’-; glejte, nas, kako smo marljivi, koliko smo si prihranili in koliko ¡sedaj posedujemo.” To-raj, začnimo tudi mi Delajmo neprenehoma, nevstrašeno; 'korakajmo po začrtani poti — naprej do zmage!!! Tedaj, alko nas jedro mika, stri-mo lupino, če tudi je grenka, kajti naše delo bode vsekakor 'krasil venec zmage in napor ne bo za<-mam. Rojakom ,pa “Glas Svobode” najtopleje priporočam; eital .sem že veliko, in razne delavske časopise. toda do zaključka sem prišel, da je “Glas Svobode” najboljši delavski list. Bil seim naročnik ¡mnogim delavskem časopisju, tukaj in v stari domo vini, a dal sem jim slovo, fco se “Glas Svobodi” nikoli ne bom odrekel. Soeijalibtiičui pozdrav vsem zavednim rojakom. A ... k. Op. ur. Cenjeni! Z Vašimi stvarnimi dopis!, ste nam vedno dobro došli. Zdravi! DROBNE NOVICE. Cesarski princ — doktor. Na vseučilišču v 9t.rasburgu je bil promoviran za doktorja prava četrti sin nemškega cesarja- princ AvgUst Viljem. Madžarska justica. Arad 31 julija. Sodišče je obsodilo poslance Stefana Paippa in Ivana Sueiu ter odvetnika Mihaela V elisa na 500 kron globe ali 8 dini ječe, ker so osnovali političen klub. Bogata beračica. V Ustju je u-mirla po celem mesitu znana beračica Marija Mataiuič, ki pa je zapustila nad četrt milijona kron, ki si jih je bila v teku let nvbera-čila. Pruski princ Joahim Albreht, ki se je oženil z bivšo pevko, jo prosil, da sime izstopiti iz rodbinske zveze 'Hubenzollerocev Apel na časopisje Carigrad 5. augusta je izšel apel vlade na časopisje, naj zmernejše piše in to z ozirom na rastoče razburjenje prebivalstva. Tolstoj na Avstrijskem. Peter-burški listi poročajo, da neme.ra-va ToMoj tekom, meseca avgusta priti v eno izmed avstrijskih kopališč. Duhovnik — tat, V Dražidamih je kaznilnični duhovnik Kas par ukradel na umetniški razstavi dva dragocena kipa. Tatu so prijeli. Boj na srbsko-čmogorski meji. Belgrad 4. avgusta. Na svibsko-čraogorslki meji je trajal več dni ljut boj meld Arbanasi in Črnogorci. Obsodba slovaškega poslanca Budimpešta 4. avgusta, Slovaški poslane«’ Ivanka je obsojen na leto dni ječe in na globo lfY10 K zaradi govorov, ki jih je "’-•«■1 kot poslanec pred svojimi v tiiiei. Štrajk mesarjev. V Robotki je mestna občina ustanovila svoje mesnico, ker mesarji niso hoteli «nižati cen. Nato so mesarji začeli štrajkati, a magistrat je dobil takoj vojake na razpolago, ki bodo klali živino ter prodajali meso v mestni mesnici. Slovenska šola v Aleksandriji. Kakor smo poročali svoj čas. ustanovili so Slovenci v Aleksandriji v Egiptu letos slovensko šolo. Obiskovalo jo je 23 učencev in učenik Avstrijska vlada je dala šoli 1250 'K Ustanovnim e in 250 K letne suito venci je. Spomin na preteklost. (Po “Sl. Narodu.”) V ju bi rejskem letu živimo. Visoko plu skaj o valovi patriotizma. Vsi tisti, ki 'hrepene po redovih in odlikovanjih, so že kar vrtoglavi samega prizadevanja, da 'bi obrnili nase pozornost “odločilnih krogov” in jih prepričali, da zaslužijo primerno priznanje za svoje navadno prav lukrativno “patrijo-tilčno’ delovanje na različnih poljih. Jubilejsko leto rodi tudi posebno literaturo. Pri Nemcih že sili na dan. človeka kar mraz trese, mraz v najhujši vročini, ako čita, koliko raznovrstnih juhilejskih spisov prineso malone vsak teden. Kolikor je pa tri. jot ionih peres, vsa so na delu. Do decembra bo ta literatura še seveda znatno narasla, tako, da ho ž njo preplavljena vsa država. Eno je za to literaturo posebno karakteristično, in ji daje svoj posebni značaj. To je patri jetična laž. Vse mogoče in nemogoče reči je citati v teh knjigah, toda gole resnice, tiste ponosne resnice, ki ničesar ne polepšava in ne prikriva, ni v njih dobiti. Triumf licemerstva in nizkega klečeplast-va se lahko imenuje ta literatura -—ki je doslej samo še nemška — in reči se mora. da je naravnost nevredna sivolasega vladarja, ki ga je. življenje obdarovalo s tolikimi 'bridkostmi, da se mu mora gabiti tako pasje prilizovanje, kakršno odseva iz te “jubilejske literature”. Temeljna laž v tej jubilejski literaturi je, da se hoče naša doba, doba od leta 1.848. predstaviti kot dioba državnega sijaja in državne velikosti, kot doba znamenitega državnega napredovanja in da se v to svrho pači resnica in utaju j e tej dobi marsikaj dobrega in znamenitega zgodilo in ustvarilo, a vendar je ta doba le doba državnega nazadovanja in pešanja. Kaj je bila Avstrija še po Napoleonskih vojnah! Metternidi je bil vrhovni vladar malone vse Evrope in njen duševni vodja. A kaj je Avstrija danes ? Kmalu bo •le še privesek Nemčije! Od leta 1848. je Avstrija izgubila najprej svoj vpliv v Nemčiji in potem svoje krasne posesti v Italiji. Na bojiščih pri Maigenti, pri Solferinu in pri Kralj. Gradcu so bile izvojevane odločitve, ki so preobrazile vso Evropo in potisnile Avstrijo daleč nazaj. Izgubila je prvo 'besedo, izgubila odločilni vpliv — ,za vedno. Kaj ni to vprav tragično državno nazadovanje? Zmage maršala Radeckega. krasne zmage pri Visu in pri Kustoci — spričo izvršivSrh se prememib in izgub ne pomenijo drugega, kakor le tolažilne epizode. Uspeh je le to, kar prinese sad: zmage imajo le svoj pomen, če rode realne koristi. Kaj je na tem. da je Avstrija tako sijajno zmagala pri Kustoci in pri Visu. ko jo navzlic' tema zmagana izgubila Benečijo j in merodajni vpliv v Evroni. Kakor zunanja politika Avstrije ni bila srečna, tako tudi ne notranja. ne ekonomična. Sai se je mnogo storilo, a ne toliko, kakor drugod ;• sa j je Avstrija napredovala, a zaostala je za drugimi državami : saj so se izvedle važno reforme, a ne tako srečno in dobro kakor drugod. V vsem smo na slabšem kakor druge države, glede naj več j ega notranjega političnega problema v monarhiji, glede narodnostnega problema je pa Avstro-Ogrska v. položaju tistega nesrečnika, o katerem poje nemška pesem: Ani dem Dac.be sitost cin Greis, der sieh nicht zn helfon iveiss. Ni naš namen tukaj razpravljati o teh stvareh, zakaj če bi jih hoteli pojasniti, bi ne bili niti do konca leta pri kraju. Opozoriti pa hočemo čitatelje le na eno stvar, ki kar kriči, za koliko smo nazadovali v dobi 130 lot. Avstrija je danes pravi eldorado klerikalizma. V nobeni evropski državi -ni katoliška 'cerkev tako močna in bogata, tako QŠabna u, prepotentna, kakor v Avstriji, nikjer nima toliko vpliva, nikjer ni tako popolnoma neomejena v prostosti kakor tu. Čim bolj se manjša mednarodna veljava Avstrije, toliko bolj rase in se veča veljava klerikalizma in katoliške cerkve v Avstriji. V tem oziru je Avstrija podobna njivi, na kateri rase vse manj žita in vse več plevela. Iz knjige dr. Kušeja “Joseph II um! die ausserel Kirehenverfas-sung tnneroesterreichs” je spoznati, kako silno so se premenile razmere v Avstriji glede katoliške cerkve. Že davno pred cesarjem Jožefom II. so začeli avstrijski vladarji uvide vati, da redovi in samostani niso koristne, marveč naravnost škodljive naprave. V samostanih pasejo lenobo ljudje, ki bi bili lahko koristni in delavni člani človeške družbe, vrh tega pa zbirajo ti samostani velika premoženja, odtegujejo torej delavnemu ljudstvu imetje in zmanjšujejo občno blagostanje. To spoznanje je napotilo že cesarja Maksimilijana I.. da je leta 1518., torej pred skoro 400 leti, znatno omejil pravico samostanov, pridobivati zemljišča, in njegovi nasledniki so to oosta-vo ponovno klicali svojim podložnikom v spomin, zahioevali nje natančno izpolnjevanje ter jo še po ostrili. (Samostani so si zoper to postopanje države pomagali z zvijačo. Zahtevali so od vsakega redovnika in od vsake redovnice znatno “doto”, ki jo je morala prinesti in izročiti 'samostanu, in tako so se zopet stekale lepe vsote v 'bisago. Cesarica Marija Terezija je bila jako verna in pobožna žena. Vzlic temu je prav energično posegla v samostanske zadeve. Nikakor ni hotela, da bi samostani 18ol!čine v hrbtu in nogah izginejp popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, nenralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobola. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. # 215 Pearl St. New York. CUNAROS LINE Iz New Yorka v Sredozemsko morje in pristanišča. YJ^^KO potom _ _GIBRAL TA RJ A, NE A P EL J A IN TRSTA. Novi, moderni parniki s dvema vijakoma. Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika •‘Cahonia"’ in “Carma-NIA”, dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. CUiBO STEAMSHIP COMPANY LTD. F. Gr. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago izdeluje neopojne pijače, so-dovieo in mineralno vodo. 756 W, 19 SL Tel, Canal 6296 Najnovejša slovanska tvrdka EMIL BACHMAN 580 So, Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. zbirali premoženje, ker je j etnijo iz ljudstva, ki je itak ubožno. Leta 1771. je eesariea. Marija Terezija zaukazala, da. “dota”, ki jo prinese redovnik ali redovnica v samostan, nikakor ne sme znašati več kot 1500 gld.. in sicer v denarju. ne v zemljiščih. Tudi je ukazala. da redovniki in redovnice ne smejo več podedovati kot 200 gld., samostanom pa je cesarica Marija Terezija vzela, ipravieo sploh kaj podedovati. Če je kdo kakemu samostanu kaj zapustil, je veljalo le tedaj, če je določil zapuščino za maše hi za miloščine, a denar je vzela država v oskrbovanje in se ni izročil samostanu. Za maše se ni smelo več računati kakor po goldinarju. Pa cesarica Marija Terezija je šla še dlje. Leta, 1770. G izdala postavo, da ne sme nihče storiti redovniške obljube, dokler ni 24 let star. Takrat so samostani najraje mlade ljudi sprejemali, seveda take, ki so imeli kaj denarja, te so najlaglje zapeljali v obljubo, saj mlad človek še ne more nreu-da riti, kaj stori s tako obljubo. Temu lovu na premožna dekleta je cesarica Marija Terezija naredila konec. Dalje je eesariea Marija Terezija odpravila samostanske ječe, izdala ostre naredbe zoper ustanavljanje novih -samostanov in bratovščin in sploh prepovedala sprejemati novih članov v tretji red. hoteč s tem napraviti konee tretjeredništvu. ki je bilo nobožni cesarici skrajno zoperno. V Lombardiji je bilo za časa cesarice Marije Terezije razpuščenih 80 samostanov. (Konec prihodnjič.) Organizacija je moč, s računajo vaši delodajalci. ktero Edina vinarna. ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vuno, trdi, daše ni nikdar v;svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! Obsojen za življenje v zapor ker ni hotel plačati davka “Road Tax”, iz katerega se popra via jo poti ozir. ceste. To je naj-novejša novica iz Hot Springs, Alaske, kjer je za imenovani prestopek Zvezni komisar, obsodil C. Cude-baugha v zapor na življenje. Strašna nesreča. V Zadru se je' Ikojpala jako lepo deklo Zga-m-belli v morju, kar sta jo napadla dva morska volka. Dekle se je branila z železnimi drogi, vendar ji je en volk odgriznil nogo. Ribiči so nesrečnico spravili na suho, kjer je kmalu izkrvavela. Tragična njena smrt je vzbudila splo. šno sočutje. NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala ntvarra bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnib žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu pe učine. Vam bode JOSEPH TEIN EE’S RECISTCRC» pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolaD ali zdrav. Crejuje njega delovanje in je edino želodečno zdrav.lo. VPRAŠANJE. Ali ste že. kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodrte previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih. Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.