Zagrebški trg Promet z žitom. V preteklem tednu ni bilo opazovati na zagrebškem tržišču običajne živahnosti: vladal je zastoj. Glavni vzrok je nekoliko nepričakoVano naraščanje naše valute na inozemskih tržiščih, deloma pa tudi padanje deviz na naših borzah in dosedanji dobri izgledi na novo žetev v Bački in Vojvodini. Radi tega so žitne cene sorazmerno padle. — Trgovci, ki so imeli polne zaloge, so se skušali istih rešitl. to pa seveda samo tako dolgo, dokler so bile cene splošno povoljne. Kakor običajno, tako tudi v tem slučaju ni bilo kupcev. Radi tega se je razvijal promet nekoliko slabo. Iz Vojvodine prihajajo cene ponudbe v malih koičinah. Že v petek ue je pokazala stalnost cen; o trajnosti tega pojava se pa ne more govoriti. Pšenica. V pričetku pretekega tedna so prodajali pšenico po 2100 K za meterski stot. Kmalu na to je padla na 2000, 1900 K, v malih množinah se je do-bilo celo za 1600 K. Kupčije so bile neznatne, ker ni bilo resnih kupcev. Šele potem, ko so se cene ustalile okoli 1700 K, je zavladalo nekoliko več zanimanja, ali promet je kljub temu ostal neznaten. Koruzo so v Bački ponujali po 1200, pozneje po 1250—1270 K, a le v malih prav neznatnih količinahr""~ Oves. iNajveč povpraševanja je bilo po ovsu, najbrž radi izrednih potreb semenskega blaga. Cena je bila 1330-1350 K. Rži že ni bilo dalje časa,na tržišču. Cena je bila samo poimenska in približno 250—300 izpod pšeničnih cen. Ječmena ni nihče ponujal in tudi povpraševal ni nihče po njem, tak da so bile tudi v tem slučaju cene nominelne. M o k o so ponujali po 25.50—26 K, vključljivc z vrečami. Promet je bil omejen na najpotrebnejše zahteve. Živinski sejem. Na sejmu za živino in mesne proizvode m kOa veRkih izprememb, posebno, kar se tiče cen. Nekafcerai ptt* izvodi so se podražili. PrvovTStne svinje so proililši — živo teio — po 62—64 K (v preteklem tednu po 00—62 kron). Sporedno s tem porastom so se ojačile faiit cene svinjam v zaklanem stanju na 70—75 K pri ki-tgromu. Svinje druge kakovosti so plačevali po 58—60 K, medtem, ko se je v preteklem tednu to blago prodajaia še pc 56—58 K. Za prvovrstne vole so ponujali 44—45 K, Debeli voli so bili prava redkost, ker se jih je večinoma -*vozilo. Za vprežne vole se je povpraševalo v vdSdi meriv Krave so prodajali za 24—28 K. Ostaie cene so bite sleče: suha slanina 88—94 K, soljena slaniiia 78—-82 K, mast 88—94 K, svinjsko meso pa 70—75 K -z« kg. — To so seveda proizvodne cene; tržne cene so bila. vttje.. Iz tržišča za manufaktumo biajjo. Na tržišču za tekstilno in manufaktumo blaga vla»< da mir, ker nimajo uvozničarji v zalogi blaga zč. poaisv dansko in poletno dobo. Naročila so deloina na potu iz inozemstva, ali pa ne prihajajo, ker si ne marejG naši trgovci vsled slabega stanja dir.aia nabaviti laozemskih plačilnih sredstev. Razen tega obstojajo naredie, ki preprečujejo izvoz, in tako je jasno, da se trgovci ;uče|o u* postavljati nevarnostim. Narodna banka zahteva aa pod-^ lagi vladne uredbe o ureditvi prometa z devizami m valutami od vsakega uvozničarja, da predloži — že predno je zaprosil za nakazilo inozemskih plrčilnik*sre<l3tev — «uverenje« ali potrdilo, da je uvoz upravičen. Nato sie». di odobritev trgovske in obrtniške zbornice, ppslao&tvfr ali konzulata dežele, iz katere se uvaža, in dokier s«* %se to ne uredi, mine mesec dni. V tem času pa se v inoierartvu razmere lahko temeljito spremenijo, tamkajšnJB trgovei pa prodajajo le proti takojšnjemu plačilu. Trgpvct nisc proti temu, da se zabranjuje uvoz luksusnega Ma^a, aii oni so mnenja, da se uvozu potrebnega blaga ne.jsne delati nikakih zaprek. S tem se namreč zaloge zma>3Ligu|ejor kar povzroča naraščanje draginje.