Hladnikia 44: 53–65 (2019) 53 Razporeditev in pogostost makrofitov v kraški reki Rak Distribution and abundance of macrophytes in the karstic Rak River jaN gojZNikar, lUcija foN MerVič, MaTjaž kePec, rUDi krašeVec, DoMeN PlaZNik & m atEja GErm Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, mateja.germ@bf.uni-lj.si Povzetek Reka Rak je kraški vodotok, ki je zaradi velikega gradienta v morfoloških lastnostih rečne struge, že več let predmet raziskav pogostosti in pojavljanja makrofitov. Konec junija smo v območju reke v okviru vsakoletnih terenskih vaj za študente, ponovno temeljito popisali makrofite reke Rak. Njihovo pogostost smo ocenjevali s petstopenjsko lestvico, hkrati pa smo okoljske parametre v posameznih odsekih reke ocenili s pomočjo modificirane RCE metode (Riparian, Channel and Environmental Inventory). 37 popisanih taksonov in uvrstitev v relativno visoke kakovostne RCE razrede nakazujeta, da je reka Rak v dobrem stanju. Ključne besede makrofiti, Rak, kraški vodotok, RCE Abstract The Rak River is a karst watercourse that has been studied for presence and abundance of macrophytes for many years due to its large gradient in the morphological characteristics of the river bed. In the end of the June, during the annual field work for students, we surveyed macrophytes in the river. Their abundance was estimated using a five degree scale and the river's stretches were also categorized according to the modified RCE method (Riparian, Channel and Environmental Inventory). The finding of 37 taxa and the relatively high quality of RCE classes indicate good conditions of the Rak River. Key words macrophytes, Rak River, karstic stream, RCE 1 UVOD Rakov Škocjan je kraška dolina med Cerkniškim in Planinskim poljem, ki jo je izoblikovala reka Rak. Ta priteče na dan na vzhodu doline iz Zelških jam in prinaša vodo iz Cerkniškega jezera. Reka teče približno 2 kilometra po površju in nato zopet ponikne v Tkalci jami. Rak se nato v Planinski jami združi z reko Pivko in tvori reko Unico. Odprta struga vodotoka je nastala kot posledica sesutja kraške jame, kar je razvidno tudi pri Malem in Velikem naravnem mostu (JEnko 2004). Ravno dno določa relativno počasen, a stalen tok reke. Pretok lahko ob obilnih padavinah ekstremno naraste, saj porečje zaobjema Cerkniško Jan GoJznikar, LuciJa Fon Mervič, MatJaž kepec, rudi kraševec, doMen pLaznik ... 54 jezero in neposredne podzemne pritoke iz Javornikov. Rakov Škocjan je razglašen za krajinski park oz. naravni spomenik kot del Notranjskega regijskega parka (u r . l . rs 2002a), območje pa je bilo kot prirodni spomenik zavarovano že leta 1949 (u r . l . lrs 1949). Makrofiti so vodne rastline, ki jih v vodi vidimo s prostim očesom. Skupina tako vključuje semenke, praprotnice, mahove in določene alge (h utchinson 1975). Rast makrofitov je odvisna od hitrosti vodnega toka in pretoka, izpostavljenosti valovom in vetru, svetlobe, temperature, vrste substrata, razpoložljivosti plinov (kisika in ogljikovega dioksida), kemizma vode, vsebnosti hranil, kompeticije in upravljanja z rečnim ekosistemom (f ranklin & al. 2008, šraj–kržič & al. 2007), pa tudi širine in globine struge ter redu vodotoka – torej ali gre za glavno strugo ali pritok prvega, drugega, tretjega,... reda (h aslam 2006). Rastline, ki rastejo v vodi, imajo v rečnem in jezerskem ekosistemu pomembno vlogo (EBkE & al. 2013), saj vplivajo na zgradbo in delovanje vodnih ekosistemov (BliNDoW & al. 2002) in so vez med vodo in sedimentom. Slednjega tudi stabilizirajo in sodelujejo v samoočiščevalnih procesih (m adsEn & al. 2001). Namen raziskave je bil ugotoviti prisotnost in pogostost makrofitov po celotnem delu reke Rak ter uvrstitev reke v enega od petih RCE kakovostnih razredov s pomočjo širše okoljske ocene vodotoka. Predvidevali smo, da se bo razporeditev makrofitov od izvira do izliva reke Rak spreminjala in da bodo sestoji makrofitov zaradi počasnejšega toka in večje osvetljenosti bolj pestri v spodnjem delu reke. 2 MATERIALI In METODE Reko Rak smo raziskovali v obdobju med 24. in 28. junijem 2019 v okviru vsakoletnih terenskih vaj magistrskega študijskega programa Ekologija in biodiverziteta (BF UL). Pogostost makrofitov v reki smo popisali s pomočjo 5 stopenjske lestvice z vrednostmi od 1–5 (k ohlEr & j anauEr 1995, Pall & j anauEr 1995), pri čemer smo si pomagali s razdelitvijo rečne struge na odseke. Koordinate začetnih in končnih delov odsekov smo označili s pomočjo naprave GPS, rečni odseki so si sledili glede na rabo tal v obrežnem pasu, razvitost in sestavo obrežnega pasu ter prisotnosti in pogostosti makrofitov (Preglednica 1). Delo je v spodnjem, globjem delu reke Rak potekalo s čolna, plitvejše predele zgornjega toka pa smo pregledali z bredenjem. Rastline smo vzorčili s pomočjo teleskopske palice (»makrofitolovec«). Večina rastlin je bila določena na terenu, težko določljive vrste pa smo določili kasneje v laboratoriju s pomočjo literature (MarTiNčič & al. 2007, d üll & d üll - WUNDer 2008, s tErGaršEk & al. 2009, GErm 2013). Izračunali smo masni indeks (MI), ki je z dejansko biomaso povezan s funkcijo f(x) = x 3 . Za računanje kvantitativne pomembnosti vrste na določenem odseku, uporabimo relativno rastlinsko maso (RPM). RPM x = relativna rastlinska masa vrste x PM xi = rastlinska masa vrste x na rečnem odseku i L i = dolžina rečnega odseka i Izračunali smo tudi MMT – povprečni masni indeks vrste na vseh odsekih reke in MMO – povprečni masni indeks vrste na odsekih, kjer se vrsta pojavlja. Hladnikia 44: 53–65 (2019) 55 MI i = masni indeks vrste na odseku i AL i = dolžina odseka i, v katerem je vrsta prisotna GL = celotna dolžina pregledanega vodotoka Poleg spremljanja razporeditve makrofitov v vodotoku, smo zabeležili tudi izbrane osnovne fizikalne in kemijske parametre vode: temperaturo (°C), prevodnost (μS/cm), pH in koncentracijo (mg/L) ter nasičenost s kisikom (%). Meritve smo opravili z multimetrom EUTECH, PCD 650. Opravili smo tudi širšo okoljsko oceno vodotoka na posameznih odsekih po metodi RCE (Riparian, Channel and Environmental Inventory; PEtErsEn 1992). Preglednica 1: Pregledani odseki reke Rak. Podane koordinate označujejo začetno točko posameznega odseka. Table 1: Surveyed stretches of the Rak River. Given coordinates indicate the starting point of the each river stretch. Št. točke/ odseka Z. širina [°N] Z. dolžina [°E] Dolžina [m] Krajši opis 1 45.790510 14.303620 72 Skalovje, poraščeno z mahom 2 45.790244 14.302750 131 Mirnejši odsek s tolmuni in podrtimi debli v gozdu 3 45.789205 14.302254 87 Presvetljeni odsek s pogostimi ježki 4 45.788808 14.301312 53 Gozdnat, manj osvetljen zavoj reke 5 45.789177 14.300893 54 Presvetljeni odsek s pogostimi ježki 6 45.789541 14.300471 102 Grmovnat odsek z veliko podrtih debel 7 45.789600 14.299203 34 Mirnejši, presvetljen odsek 8 45.789583 14.298769 28 Presvetljeni odsek s pogostimi ježki 9 45.789761 14.298527 130 Odsek v gozdni soteski 10 45.789949 14.297261 32 Z vrbovjem zaraščen odsek 11 45.789858 14.296854 75 Manj osvetljen gozdnati odsek 12 45.790324 14.296249 94 Svetlejši odsek z ježki in jezerskim bičkom 13 45.790722 14.295269 130 Manj osvetljen odsek z obrežnim vrbovjem 14 45.791578 14.294290 210 Odsek z obrežnimi mokrotnimi travniki 15 45.793422 14.293758 274 Odsek z gozdom na desnem in travniki na levem bregu 16 45.795153 14.291616 81 Odsek z obrežnimi mokrotnimi travniki 17 45.795559 14.290755 114 Odsek, gosto preraščen z dristavci 18 45.796221 14.289707 109 Odsek z gozdom na desnem in travniki na levem bregu Zaključna točka 45.795572 14.288728 / Veliki naravni most Jan GoJznikar, LuciJa Fon Mervič, MatJaž kepec, rudi kraševec, doMen pLaznik ... 56 3 REZULTATI 3.1 Makrofiti V reki Rak smo popisali 37 taksonov: štiri vrste mahov, eno vrsto praprotnice in 32 taksonov semenk (Preglednica 2, sl. 1). Taksoni so bili različno razporejeni. V največ odsekih so rasle vrste Rorippa amphibia (prava potočarka), Lythrum salicaria (navadna krvenka) in Sium latifolium (širokolistna koščica) (sl. 2), medtem ko sta imeli največjo relativno rastlinsko maso poleg vrste R. amphibia še vrsta Sagittaria sagittifolia (navadna streluša) in Potamogeton perfoliatus (preraslolistni dristavec) (sl. 3). Te tri vrste so imele tudi največji povprečni masni indeks (sl. 4). Preglednica 2: Makrofitski taksoni, zabeleženi med popisom na reki Rak. Semenke (Spermatophyta) smo razvrstili v družine po MarTiNičič & al. (2007). (kategorija IUCN (u r . l . rs 2002b); V – ranljiva vrsta) Table 2: Survey of macrophyte taxa in the Rak River. Seed plants (Spermatophyta) are assigned to families according to MarTiNčič & al. (2007). (IUCN category (u r . l . rs 2002b); V – vulnerable species) Družina Latinsko ime Slovensko ime Kategorija IUCN okrajšava vrste Bryophyta Brachytheciaceae Rhynchostegium riparioides / / Rhy rip Fontinalaceae Fontinalis antipyretica / / Fon ant Marchantiaceae Marchantia sp. / / Mar sp. Pottiaceae Cinclidotus fontinaloides / / Cin fon Pteridophyta Equisetaceae Equisetum palustre Močvirska preslica / Equ pal Spermatophyta Alismataceae Alisma lanceolatum Suličastolistni porečnik V Ali lan Alisma plantago-aquatica Trpotčasti porečnik / Ali pla Sagittaria sagittifolia Navadna streluša V Sag sag Apiaceae Sium latifolium Širokolistna koščica V Siu lat Boraginaceae Myosotis scorpioides Močvirska spominčica / Myo sco Brassicaceae Nasturtium officinale Navadna vodna kreša / Nas off Rorippa amphibia Prava potočarka V Ror amp Butomaceae Butomus umbellatus Kobulasta vodoljuba V But umb Cyperaceae Carex sp. / / Car sp. Schoenoplectus lacustris Jezerski biček / Sch lac Hladnikia 44: 53–65 (2019) 57 Družina Latinsko ime Slovensko ime Kategorija IUCN okrajšava vrste Haloragaceae Myriophyllum spicatum Klasasti rmanec V Myr spi Iridaceae Iris pseudacorus Vodna perunika / Iri pse Lamiaceae Lycopus europaeus Navadni regelj / Lyc eur Mentha aquatica Vodna meta / Men aqu Teucrium scordium Česnov vrednik V Teu sco Lythraceae Lythrum salicaria Navadna krvenka / Lyt sal Plantaginaceae Plantago altissima Veliki trpotec / Pla alt Veronica anagallis-aquatica Vodni jetičnik / Ver ana Poaceae Agrostis stolonifera Plazeča šopulja / Agr sto Phalaris arundinacea Pisana čužka / Pha aru Polygonaceae Polygonum amphibium Vodna dresen V Pol amp Potamogetonaceae Potamogeton crispus Kodravi dristavec / Pot cri Potamogeton lucens Bleščeči dristavec V Pot luc Potamogetons natans Plavajoči dristavec / Pot nat Potamogeton perfoliatus Preraslolistni dristavec V Pot per Potamogeton x zizzi / Pot ziz Primulaceae Lysimachia nummularia Okroglolistna pijavčnica / Lys num Ranunculaceae Caltha palustris Navadna kalužnica / Cal pal Ranunculus trichophyllus Lasastolistna vodna zlatica V Ran tri Rubiaceae Galium palustre Močvirska lakota / Gal pal Typhaceae Sparganium emersum Enostavni ježek / Spa eme Sparganium erectum agg. Pokončni ježek / Spa ere Jan GoJznikar, LuciJa Fon Mervič, MatJaž kepec, rudi kraševec, doMen pLaznik ... 58 odsek 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Agr sto Ali lan Ali pla But umb Cal pal Car sp. Cin fon Equ pal Fon ant Gal pal Iri pse Lyc eur Lys num Lyt sal Mar sp. Men aqu Myo sco Myr spi Nas off Pha aru Pla alt Pol amp Pot cri Pot luc Pot nat Pot per Pot ziz Ran tri Rhy rip Ror amp Sag sag Sch lac Siu lat Spa eme Spa ere Teu sco Ver ana vrst /odsek 10 15 16 12 11 11 7 9 8 7 11 16 18 18 17 20 13 17 vrst skupaj 37 Slika 1: Razporeditev taksonov v 17 odsekih reke Rak. Najtanjša črtna oznaka v sliki pomeni pogostost 1 in najdebelejša 4 (k ohlEr & j anauEr 1995). Oznake rastlinskih imen so razložene v Preglednici 2. Figure 1: Distribution of taxa in the 17 stretches of the Rak River. The thinnest black line in the figure indicates the abundance (1) and the thickest the abundance (4) (k ohlEr & j anauEr 1995). Abbreviation of species names are given in Table 2. Hladnikia 44: 53–65 (2019) 59 Slika 2: Delež vodotoka, kjer se pojavlja posamezen takson. Figure 2: Percentage of the river where individual taxon occurs. Agr sto Ali lan Ali pla But umb Cal pal Car sp. Cin fon Equ pal Fon ant Gal pal Iri pse Lyc eur Lys num Lyt sal Mar sp. Men aqu Myo sco Myr spi Nas off Pha aru Pla alt Pol amp Pot cri Pot luc Pot nat Pot per Pot ziz Ran tri Rhy rip Ror amp Sag sag Sch lac Siu lat Spa eme Spa ere Teu sco Ver ana 0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 d Jan GoJznikar, LuciJa Fon Mervič, MatJaž kepec, rudi kraševec, doMen pLaznik ... 60 Slika 3: Relativna rastlinska masa posameznega taksona (RPM) oziroma delež biomase posameznega taksona glede na celotno maso vseh taksonov v vodotoku. Figure 3: Relative plant mass of individual taxa (RPM) – the ratio of individual taxon biomass in relation to the biomass of all taxa in the river. Ror amp Sag sag Pot per Cin fon Fon ant Pot luc Spa ere Siu lat Pha aru Lyt sal Ran tri Iri pse Pol amp Agr sto Spa eme Ver ana Rhy rip Myo sco Ali pla Ali lan Equ pal Men aqu Myr spi Sch lac Cal pal Pot ziz Car sp. But umb Pot cri Lyc eur Gal pal Pla alt Pot nat Nas off Lys num Teu sco Mar sp. 0 5 10 15 RPM (%) Hladnikia 44: 53–65 (2019) 61 Slika 4: Povprečni masni indeks posameznega taksona. Črni stolpci prikazujejo povprečni masni indeks taksona v vseh odsekih reke, sivi stolpci pa povprečni masni indeks v odsekih, kjer se takson pojavlja. Figure 4: Mean mass index of individual taxa. Black bars indicate average mass index based on all river stretches, while the grey bars indicate the mean mass index based only on stretches, where the taxon occurs. Agr sto Ali lan Ali pla But umb Cal pal Car sp. Cin fon Equ pal Fon ant Gal pal Iri pse Lyc eur Lys num Lyt sal Mar sp. Men aqu Myo sco Myr spi Nas off Pha aru Pla alt Pol amp Pot cri Pot luc Pot nat Pot per Pot ziz Ran tri Rhy rip Ror amp Sag sag Sch lac Siu lat Spa eme Spa ere Teu sco Ver ana 1 2 3 4 5 Jan GoJznikar, LuciJa Fon Mervič, MatJaž kepec, rudi kraševec, doMen pLaznik ... 62 3.2 Fizikalni in kemijski dejavniki Temperatura vode je bila od 17,4 ºC do 20,2 ºC. Koncentracija kisika je bila v različnih odsekih podobna, opazneje je padla le na odseku s povišano temperaturo. Pri nižji temperaturi vode je bilo v vodi raztopljenega več kisika (okoli 10 mg/L). V odsekih, kjer je bila temperatura vode višja, je bila koncentracija kisika približno 8 mg/ L. Tej težnji je sledila tudi nasičenost s kisikom. pH je vzdolž vodotoka večinoma kazal težnjo upadanja do odseka 13, večinoma je bil okoli 8. Električna prevodnost je bila vzdolž celega vodotoka okoli 400 μS/cm. 3.3 Okoljska ocena RCE (Petersen 1992) Od petih (5) RCE razredov, smo odseke reke Rak uvrstili v 3 različne RCE razrede – od odseka 1 do 11 večinoma v 1. RCE kakovostni razred, od odseka 12 do 17 v 2. razred in zadnji odsek v 3. kakovostni razred (sl. 5). Ugotovimo lahko, da kakovost rečnih odsekov od začetka proti koncu reke kaže rahlo nižanje. Slika 5: Uvrstitev v odsekov reke Rak v RCE razrede (zelena – 1. razred, olivnozelena – 2. razred, oranžna – 3. razred). Odseki si sledijo od desne proti levi (od vzhoda proti zahodu). Zemljevid je bil izrisan z orodjem QGIS, osnovni sloj pa pridobljen prek platforme Open Street Maps (©OSM Contributors). Figure 5: RCE classes on individual stretches of the Rak River (green – 1 st class, olive – 2 nd class, orange – 3 rd class). The stretches numbers ascend from right to left (east to west). The map was prepared with QGIS, with the Open Street Maps (©OSM Contributors) base layer. Hladnikia 44: 53–65 (2019) 63 4 RAZPRA V A Število taksonov makrofitov je bilo primerljivo s tistim v preteklem letu (h anc & al. 2018), kar kaže, da ni bilo večjih sprememb v okoljskih parametrih, ki bi vplivali na rast makrofitov. Večje število taksonov je bilo prisotno v spodnjih odsekih vodotoka. Uspevanje makrofitov pogojujejo okoljski dejavniki, med katerimi so najpomembnejši hitrost vodnega toka, vrsta substrata, svetlobne razmere in vsebnost hranil (šraj–kržič & al. 2007). Semenke so imele v spodnjem delu reke boljše razmere za uspevanje, saj je vodni tok tam počasen in ne omejuje ukoreninjenja in jih fizično ne poškoduje. Poleg tega je v spodnjem delu tudi ustreznejši, droben substrat za ukoreninjenje. V zgornjem delu je vodni tok hiter, substrat pa sestavljajo v glavnem skale in večji kamni, kar semenkam onemogoča ukoreninjenje. Svetlobne razmere so v zgornjem delu slabše, ker teče reka skozi gozd, ki senči strugo. V takih razmerah lahko dobro uspevajo samo mahovi (a llan 1995). Reka Rak se v spodnjem delu ob zlitju z vodo iz bližnjega izvira bistveno razširi in poglobi. S tem se odprejo številne nove ekološke niše. Svetlobne razmere so boljše, kar omogoča naselitev taksonov z različnimi strategijami preživetja v vodnem okolju (npr. L. salicaria kot emergentna rastlina, vrsta P . perfoliatus kot submerzna, prava vodna rastlina). V zgornjem toku se tako večinoma pojavljajo mahovi, ki so bolj prilagojeni na nižje svetlobne jakosti, kot je mah C. fontinaloides. V spodnjem toku najdemo več submerznih semenk (npr. vodno obliko vrste S. sagittifolia), medtem ko se emerzne pojavljajo samo v plitvinah. Največjo abundanco vrste R. amphibia lahko pojasnimo z njeno življenjsko strategijo. Prava potočarka lahko uspeva tako na kopnem kot v vodi in se na spremembe v okolju hitro prilagodi (s tErGaršEk & al. 2009). Vrsta S. emersum je omejena na počasneje tekoče dele reke. V reki Rak smo jo našli tudi na dveh odsekih v zgornjem delu reke, večkrat pa v spodnjem delu, kar se sklada s podatki iz literature (c arBiEnEr & al. 1990). Od dristavcev je najvišjo relativno rastlinsko biomaso dosegla vrsta P. perfoliatus, ki ima široko ekološko amplitudo uspevanja. Najbolj vitalne rastline rastejo v vodi, kjer je globina vode vsaj 1 m (PrEston 1995), kakršne so bile razmere tudi v reki Rak. Na 15 in 16 rečnem odseku smo našli takson P. x zizii, križanec med vrstama P. gramineus in P. lucens, ki uspeva v mezotrofnih jezerih in rekah. Takson P. zizii pogosto najdemo na mestih, kjer eden od staršev manjka (PrEston 1995). Vrsta P. lucens je v reki Rak prisotna na istih odsekih, kot križanec P. zizii, vrste P. gramineus pa v reki Rak v zadnjih 11 letih popisov nismo našli, je pa občasno prisotna v Cerkniškem jezeru (a. gaBerščik, osebna komunikacija). Visoko relativno rastlinsko maso je dosegla tudi vrsta P. lucens, za katero je dokazano, da kot vir ogljika za fotosintezo uporablja HCO 3 - , in jo najdemo v alkalnih vodah (WeSTlake 1975), kamor uvrščamo tudi reko Rak. Zaradi obilice rastlin in njihove fotosintezne aktivnosti, se v vodo sprošča kisik (biogeno prezračevanje). Več kisika se raztaplja v vodi s hitrejšim tokom, kjer so brzice, ki so bile pogoste predvsem na odsekih med 1 in 9. pH, je bil na vseh odsekih med 7 in 8. Bazičen pH je v tej reki pričakovan, saj voda teče po karbonatni podlagi. Relativno visoka električna prevodnost (okoli 400 µS/cm) je večinoma posledica visoke vsebnosti karbonatov, v manjši meri pa tudi spiranja različnih snovi iz kraškega zaledja. Manjši padec električne prevodnosti vode smo izmerili v odsekih, kjer je največ vodnih rastlin (odseki 10 do 14), ker se karbonat zaradi fotosinteze vodnih semenk obarja (gaBerščik & m azEj 1995 ). Visoka vrstna pestrost vodnih makrofitov je pokazatelj relativno dobrega stanja ohranjenosti vodotoka reke Rak. Slednje se sklada tudi z uvrstitvijo odsekov vodotoka v RCE kakovostne razrede. Rezultati uvrstitev kažejo, da je reka v zelo dobrem oziroma odličnem stanju glede na vrednotenje po Jan GoJznikar, LuciJa Fon Mervič, MatJaž kepec, rudi kraševec, doMen pLaznik ... 64 RCE metodi, kar je bilo pričakovano, saj teče po naravnem oz. malo spremenjenem območju (PEtErsEn 1992). Zanimivo je, da smo zabeležili kar 11 vrst (Preglednica 1), ki so uvrščene v kategorijo V (ranljive vrste) na Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk v Republiki Sloveniji (u r . l . rs 2002b). Zaključimo lahko, da uspeva v reki Rak veliko število vodnih rastlin, od potopljenih (klasasti rmanec,…), plavajočih (plavajoči dristavec,…), do emergentnih (jezerski biček,…) in vrst z amfibijskin značajem (navadna streluša,...). Pokazalo se je, da se število taksonov povečuje dolvodno, in da je reka v zelo dobrem oziroma odličnem stanju glede na vrednotenje po RCE metodi. 5 SUMMARY The aim of the present research was to determine the distribution, abundance and frequency of macrophyte taxa in the Rak River. The Rak River is a karstic stream interesting for macrophyte studies. During the field work with students between 24 th and 28 th of June 2019, we surveyed macrophytes in the river. In each stretch, the macrophytes were recorded, with evaluation of their abundance from 1–5. Physical and chemical parameters were measured in the water in every stretch and the status of the physical and biological condition was assessed, according to the Riparian, Channel and Environmental Inventory. Diversity of macrophyte taxa is the highest at the lower part of the the Rak River, where the environmental parameters like light, type of substratum and the presence of nutrients, enable their luxury growth. The Rak River host rich macrophyte communities. As much as 37 taxa were found in the Rak River: four species of mosses, one fern species and 32 taxa of seed plant. Taxa were differently distributed along the river. In the highest number of stretches, we found taxa like Rorippa amphibia, Lythrum salicaria and Sium latifolium, while the highest relative plant mass was achieved beside R. amphibia also by Sagittaria sagittifolia and Potamogeton perfoliatus. The majority of the river stretches were classified into 1 st or 2 nd river RCE quality class, and only one, the last into 3 rd RCE class. The finding of 37 taxa and the classifying the stretches into RCE classes indicates relatively high quality condition of the Rak River. Raziskovalni program Biologija rastlin (P1-0212) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 6 LITERATURA a llan , J. D., 1995: Stream Ecology. Structure and function of running waters. Chapman & Hall. 388 pp. BliNDoW, I., h ar GEBy , A. & G., a nd Ersson , 2002: Seasonal changes of mechanisms maintaining clear water in a shallow lake with abundant Chara vegetation. Aquat. Bot. 72: 315–334. c ar Bi En Er , R., t rémoli Er Es , M., m Erci Er , J. L. & A., o rtsch Eit , 1990: Aquatic macrophyte communities as bioindicators of eutrophication in calcareous oligosaprobe stream waters (Upper Rhine plain, Alsace). Vegetatio 86: 71–88. d üll , r . & B., Düll-WUNDer, 2008: Moose enifach und sicher bestimmen. Quelle & Meyer Verlag, Wiebelsheim. 471 pp. EBk E, K. P., f Elt En , C. & L., d ör En , 2013: Impact of heterophylly on the sensitivity of Hladnikia 44: 53–65 (2019) 65 Myriophyllum aquaticum biotests. Sciences Europe 25: 6. f ranklin , P., M. d un Bar & P. WHiTeHeaD, 2008: Flow controls on lowland river macrophytes: A review. Sci.Total Environ. 400: 369–378. gaBerščik, a. & Z., Maz Ej , 1995: Photosynthetic performance and photoinhibition in two species of Potamogeton from lake Bohinj (Slovenia). Acta Bot. Gallica 142, 6: 667–672. GErm , m . 2013: Biologija vodnih rastlin, Učbenik. Ljubljana. 72 pp. h anc , Ž., h orv at , U., m Edv Edš Ek , M., MliNarič, E., PoTočNik erZiN, J. & S., VUkSaNoVić, 2018: Makrofiti. In: I., Hostnik (ed.): Poročilo terenskih vaj v Rakovem Škocjanu pri predmetu Ekosistemi, Msc Ekologija in biodiverziteta 2017/18. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. pp. 7–16. h aslam , S. M., 2006: River plants. The macrophytic vegetation of watercourses. Second revised edition. Forrest Text, Sŵn y Nant, Tresaith, Cardigan, Ceredigion. 450 pp. h utchinson , G. E., 1975: A Treatise on Limnology. V olume III. Limnological Botany. John Wiley Sons Inc., New York, London, Sydney, Toronto. 660 pp. j Enko , B., 2004: Obrambnogeografsko vrednotenje notranjskega podolja. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Kohl Er , A. & G. A. Janau Er , 1995: Zur Methodik der Untersuchung von aquatischen Makrophyten in Flie_gewassern. In: C., Steinberg, H., Bernhardt, H., Klapper (eds.): Handbuch Angewandte Limnologie. Ecomed Verlag, Landsberg am Lech. pp 3–22. m ads En , J. D., c ham BErs , P. A., j am Es , W. F., k och , E. & D. F., WeSTlake, 2001: The interaction between water movement, sediment dynamics and submersed macrophytes. Hydrobiologia 444(1–3): 71–84. MarTiNčič, A., WraBer, T., j o Gan , N., Podo Bnik , A., t urk , B., v r Eš , B., r a vnik , V ., f rajman , B., s tr Gulc k rajš Ek , S., Trčak, B., Bačič, T., f isch Er , M. A., El Er , K. & B. s urina , 2007: Mala flora Slovenije – ključ za določanje praprotnic in semenk. 4. izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljublljana. 967 pp. Pall , K. V . & G. A., j anau Er , 1995: Die Makrophytenvegetation von Fluβstauen am Beispiel der Donau zwischen Fluβ-km 2552,0 und 2511,8 in der Bundesrepublik Deutschland. Archiv für Hydrobiologie – Supplement 101(2): 91–109. PEt Ers En , R. C., 1992: The RCE: a Riparian, Channel, and Environmental Inventory for small streams in the agricultural landscape. Freshwater Biology 27: 295–306. Pr Eston , C. D., 1995: Ponweeds of Great Britain and Ireland. Botanical Society of the British Isles. London. 352 pp. s t Er Garš Ek , J., v asil Evska , T., DroBNič, S., VoNčNiNa gNeZDa, M., s ch Ein , V . & I., l ikar , 2009: Cvet skrivnosti, vodnik po rastlinskem svetu Cerkniškega jezera in okolice. Notranjski regijski park, Cerknica. 204 pp. šraj–kržič, N., GErm , M., UrBaNc–Berčič, O., k uhar , U., j anau Er , G. A. & A. gaBerščik, 2007: The quality of the aquatic environment and macrophytes of karstic watercourses. Plant Ecol. 192: 107–118. u r . l . lrs , 1949: Odločba o zavarovanju okolice Rakove kotline pri Rakeku na Notranjskem. Uradni list Ljudske republike Slovenije. 27/49. u r . l . rs , 2002a: Odlok o Notranjskem regijskem parku. Uradni list Republike Slovenije. 75/2002: 8330. u r . l . rs , 2002b: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list Republike Slovenije. 82/2002: 8893. WeSTlake, D. F., 1975: Macrophytes. In: A. D. Whitton (ed.): River Ecology. Blackwell Scientific publications, Oxford London, Edinburg, Melbourne. pp. 106–129.