Poštnina plačana v gotovini Leto LVIf. y Ljubljani, v toretc, dne 20. avgusta 1929 St. 187 Naročnina Dnevna Ir.dajn za državo SHS mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« St. 2 Dir Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 150 In 2D, večji oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2"50, veliki po 3 ln 4 Din. V uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem D naročilu popusi Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi nllcl št. Ojlll Uolcoplsl se ne vračalo, netranUlrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2328 Informativen Ust za slovenski narod Pod žezlom maršala (Pismo iz Poljske.) Varšava, avgusta 1929. O drugi največji slovanski državi se mnogokrat slišijo mnenja, ki zelo podcenjujejo moč in veličino poljske republike. Zgledi iz nesrečne zgodovine teh naših severnih bratov dajejo takim kritikom obilo hvaležnega materiala, pri tem pa se poslužujejo še drugih argumentov: o neprirodni geografični strukturi, o velikem številu manjšin, o velikih socialnih razlikah med posameznimi sloji in končno tudi o notranjepolitični konstelaciji. Glede na geografično strukturo gravitira velik del Poljske proti Baltiškemu morju, kamor pa ima še vedno pomanjkljive zveze, precejšen del pa proti Črnemu morju. Samo Karpati in r.a severu neprehodna močvirja tvorijo prirodne meje; napram Nemčiji in na severovzhodu pa so meje popolnoma odprte in tudi v narodnostnem oziru precej šibke. Manjšinsko vprašanje ni tako pereče kakor ga Poljski neprijazno inozemsko časopisje predstavlja. Od trideset milijonov prebivalcev je približno 87 odstotkov Slovanov, od tega 69 odstotkov Poljakov, 14 odst. Ukrajincev in 4 odst. Belorusov. Ostalo so tujerodne manjšine, med katerimi je največ Zidov (7.8 odst.) in Nemcev (3.5 odst.). Glede Ukrajincev in Belorusov je treba ugotoviti, da imajo v Poljski primeroma več svobode za kulturni in narodnostni razvoj kakor so ga imeli v Rusiji, in Avstriji, dasi je brezdvoma v interesu slo-vanstva želeti, da bi dobili popolno narodno avtonomijo in neomejeno svobodo kulturnega razmaha. Kar se tiče nemške manjšine, se iri-dentistično vzgaja in podpira iz inozemstva. Številčno pa jc tako malenkostna, da ne pride vpoštev. Mnogo težji so socialni problemi. Agrarna reforma ni izpeljana oziroma se še sploh ni pričela izvajati. Nad 60 odstotkov površin je v rokah veleposestnikov, države in cerkve. Ostalo imajo v rokah mali kmetje, srednje velikih posestnikov skoraj ni. Take razlike so utemeljene v zgodovinskem razvoju poljskega naroda. Med največje socialno zlo pa je šteti številno židovsko prebivalstvo, ki je po nekaterih mestih v večini. Tako jih je v Varšavi, ki ima nekaj nad en milijon prebivalcev, štiristo tisoč, v Vilni skoraj polovica, v Krakovu istotako. Kakor povsod, imajo tudi na Poljskem Židje v rokah trgovino, industrijo in banke, po deželi seveda še gostilne. Posebno številno so naseljeni v bivših ruskih in avstrijskih pokrajinah. Borba proti njim je zelo težavna, ker so dobro organizirani ne samo gospodarsko, marveč tudi politično. Vendar se sistematično dela na tem, da se njihov uipliv vsaj po deželi omeji s tem, da se naseljujejo domači obrtniki in trgovci, kmetu pa se daje cenen kredit, da bi ga rešili iz rok židovskega oderuštva. V pogledu na notranje politične razmere fe Poljska gotovo ena najbolj zanimivih držav v Evropi. Nad dvajset političnih strank se bori za prevlast. Zato ni čudno, če je bilo v tej državi največ vladnih kriz. Sedanja vlada je menda devetnajsta. Od lanskih volitev, ko je maršal Pilsudski, ki je brez dvoma jako in-teresanten pojav, zopet aktivno posegel v politični vrvež, so se razmere znatno spremenile. Ustanovljena je bila nova stranka tako zvana nestrankarska skupina za sodelovanje z vlado. Pri svojem prvem nastopu je ta skupina dobila nad eno tretjino poslancev. Zgubile pa so vse desničarske stranke, posebno narodni demokrati, proti katerim se je vlada najbolj borila. Istočasno pa so se znatno oja-čili socialisti in levičarske kmetske stranke, ki so združene pričele voditi najostrejšo opozicijo. Vlada jc izdelala svoj program, ki vsebuje samo izvršitev perečih gospodar, vprašanj, zanemarjanih od prejšnjih vlad. Ko jc srečno izvedla glavni problem stabilizacije poljske valute, pa so stranke v parlamentu prišle z obtožbo proti bivšemu finančnemu ministru in z drugimi čisto obstrukcijskimi predlogi, ki so onemogočili stvarno delo. Zato je bil sejm poslan na počitnice, ki trajajo že nad pol leta in bodo še trajale. Medtem pa vlada energično izvršuje gospodarsko konsolidacijo in more pokazati tudi na uspehe. Na drugi strani pa se sedaj vodi sistematična borba proti socialistom. Ti so imeli svoje najbolj vneto agitatorje in voditelje po raznih socialnih in delavskih ustanovah. Zato so bili kratkomalo odstavljeni ali upokojeni in odpuščeni vsi uradniki v delavskih bolniških blagajnah, zavarovalnih uradih in drugod, na njihovo mesto pa postavljeni i večinoma častniki. Delavstvo je pričelo zapu- j Predsednik vlade Živkovič in dr. Korošec v Belgradu Belgrad, 19. avg. Predsednik vlade in minister notranjih del general Peter Živkovič ter minister za šume in rudnike dr. Anton Korošec sta se na potu iz Topuskega v Slunj ustavila v Cetinjgradu ter tamkaj imela sestanek z županijskim šolskim upraviteljem ter prebivalci o tamošnjih razmerah. V Topuskem jc predsednik vlade obiskal ministra javnih del ing. Savkoviča, ki sc tamkaj zdravi. Razgo-varjal se je tudi z upraviteljem zdravilišča in s kopališkimi zdravniki, ki so gg. ministroma obrazložili veliko potrebo postavitve stavb, ki bi služile za zdravljenje kmečkega prebivalstva. V Glini sta gg. ministra obiskala sresko poglavarstvo ter nato odpotovala v Petrinjo. V Sisek sta prispela ob 20. Tu ju je sprejel ta- mošnji industrijec Pero Teslič ter jima razkazal najdišča plina in nafte. Ob 11. 57 sta oba gg. ministra stopila na brzovlak ter prispela 19. t. m. ob 6.40 v Belgrad. Belgrad, 19. avg. Na svojem inšpekcijskem potovanju po Hrvatskem sta sc predsednik vlade general Peter Živkovič in minister za šume in rude dr. Anton Korošec ustavila na Plitvičkih Jezerih ter tamkaj sprejela župana in nadgozdarja. V razgovoru glede pospeševanja in olepševanja Plitvičkih Jezer je bilo sklenjeno, da prispe v kratkem na Plit-vička Jezera posebna komisija, ki bo določila zemljišča za zgradbo sezonskih hotelov in ki si bo ogledala že tekoča dela na gradnji avtomobilske ceste, za katero so potrebni krediti že odobreni. Veličastna katoliška manifestacija na Hrvatskem Zagreb, 19. avg. (Tel. »Slov.«) Včerajšnji katoliški dan v Ivanič gradu je bil lepa manifestacija hrvatskega katoliškega ljudstva. Ta-mošnji Orli so pri tej priliki blagoslovili svojo novo zastavo. Na čelu zagrebških udeležencev, ki jih je bilo okoli 500, sta bila zagrebški nadškof dr. Bauer in predsednik kaioliške akcije dr. Markulin. Dr. Bauerja so pozdravili na postaji predstavniki katoliških organizacij in civilnih oblasti. Zagrebški nadškof je opravil liho sv. mašo in je po maši blagoslovil orlovsko zastavo in vodil veliko procesijo. Na slavnostnem zborovanju po cerkvenem opravilu jo govoril najprej nadškof, za njim podpredsednik katoliške akcije in univerzitetni profesor dr. Bakšič, ki je v svojem govoru podčrtal ozko zvezo med hrvaškim kulturnim življenjem in katoliško cerkvijo. Po njegovem govoru so zborovalci sprejeli resolucijo, v kateri se lepo izraža udanost hrvaškega ljudstva katoliški cerkvi. Župan je po zborovanju povabil nadškofa v občinsko hišo, kjer mu je izročil diplomo častnega meščanstva. Pri tej priliki je dr. Bauer sprejel deputacije iz raznih hrvaških krajev, ki so nadškofu čestitali in mu prinesli darove raznih katoliških organizacij. Vršil se je tudi slavnostni banket, ob 5 popoldne pa orlovska telovadba, ki jo je počastil s svojim obiskom sam nadškof dr. Bauer, Ki je na to pregledal še razstavo narodnih veziv in katoliškega tiska. Za ohranitev privatnih šol Belgrad, 19. avg. (Tel. Slov.«) Danes se je vršila seja vrhovn. zakonodajnega sveta in se je popoldne razpravljalo o posameznih členih srednješolskega zakona. Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se z nekim članom sveta, belgrajskini univerzitetnim profesorjem, ki mu je na vprašanje, kakšno stališče zavzema zlasti belgrajska javnost k privatnim šolam, odgovoril sledeče: Treba je imeti pred očmi, da je na vsak način potrebno, da bi se privatne šole obdržale ter da bi se v novem srednješolskem zakonu za to napravila posebna klavzula. Ministrstvo ima na razpolago poročila prosvetnih nadzornikov za dobo desetih O komercializaciji naših železnic Belgrad, 19. avg. (Tel. »Slov.«) Že skoro deset let se vleče vprašanje, kako naj bi naše železnice prišle do aktivnega položaja. Na dnevnem redu je bilo mnogo predlogov. V zadnjem času se je polagalo posebno važnost na to, da bi se z ureditvijo železniške službe kot take prišlo pri železnici do boljšega gmotnega položaja. Na drugi strani se je mnogo govorilo o tem, da bi se z nabavo izdatnega novega voznega parka pomagalo našemu gospodarstvu in bi tako tudi železnice mnogo let, ki so podali svoje mnenje ob priliki, ko so uradno nadzorovali privatne gimnazije. Objektivno se mora priznati, da so dale te do sedaj tudi po uradnih poročilih najboljše rezultate. Treba je nadalje vpoštevati tudi dejstvo, da so mnogi zelo priznani narodni delavci končali svoje študije na teh šolah. Istotako se ne sme prezreti, da so te zasebne šole vršile tekom svojega obstanka veliko narodno vzgojno delo ter jim je v tem smislu izreči polno priznanje. Zato stoji tudi naša javnost, vsaj v kolikor zadevo pozna, na stališču, da zasebnih gimnazij ni treba ukiniti, temveč jim pustiti svobodnega razmaha. pridobile na dohodkih. Zopet drugi so mnenja, da ne leži krivda v pomanjkanju voznega parka, ampak v tem, ker je ta slab. Zato bi bilo najprej treba vozila temeljito popraviti. Poleg tega sta bila že dvakrat na dnevnem redu predloga za komercijalizacijo železnic. Ministrstvo je bilo že dvakrat na tem, da pristopi k učinkoviti izvršitvi tega vprašanja, a vendar do izvršitve ni prišlo. Sedaj je ministrstvo odredilo ponovno, da se mu predloži ves dosedanji materijal glede komercijalizacije železnic s konkretnimi predlogi ter se pričakuje, da se bo na jesen razvila o tem vprašanju zopet živahna debata. ščati vrste socialistične stranke. En del se je pod vodstvom desetih poslancev pridružil vladni skupini, radikalnejši elementi, nezadovoljni z neodločnim vodstvom, pa so šli h komunistom, ki legalno ne obstojajo. Obenem je vlada za velike župane (vojvode), srezke poglavarje in župane postavila častnike. S tem je vstvar-jeno čudno stanje: na eni strani je parlament — v veliki večini proti vladi, pa vendar še vedno z vsemi pravicami in atributi demokratičnega zastopstva — na počitnicah; na drugi strani energična vlada in do podrobnosti izpeljan sistem notranje uprave, ki nima s parlamentarizmom prav nobene skupnosti, s katerim pa je večina poljskega ljudsitva — kakor se vsaj na zunaj zdi — zadovoljna. Trenutno vlada med obema skupinama premirje. Stranke zborujejo in zbirajo svoje moči ter se pripravljajo na jesensko zasedanje sejma. Vlada — oziroma maršal Pilsudski, ki stvarno vodi vse njeno delovanje — pa dola, izdaja uredbe jn vodi državno krmilo naprej. Prijatelji vlade zatrjujejo, da se ie poizkus maršala Pilsudskega popolnoma po.sre- čil. Že v tej kratki dobi so vidni gotovi uspehi. Valuta je ustaljena, izvoz se stalno dviga, tudi na drugih poljih se ustvarjajo pozitivne vrednote. Poznanjska razstava, ki je jasen dokaz bogastva, marljivosti in veličine republike, bi se v prejšnjih časih ne bila posrečila. Zgrajeno je mnogo novih železniških prog in cest, ki so čisto gospodarske vrednosti, gradi se velikansko pristanišče Gdinja ob baltiškem morju in je že deloma tudi sposobno za izvažanje in uvažanje. Uprava se vidno zboljšuje in s tem raste zadovoljstvo med ljudstvom, tudi med manjšinami. Vsepovsod se opaža večja radost in večja marljivost do dela za napredek države. Kar je bilo zamujenega v petih leitih — kajti Poljska se je še štiri leta po svetovni vojni morala boriti za svoje ozemlje in za učvrstitev meja, dočim so druge države že vživale sadove miru, — vse to je bilo potrebno z največjimi napori popravljati in zboljševati, da je mogel poljski narod ob desetletnici vstajenja svoje narodne države pokazati svetu svojo neizčrpno življenjsko silo. Narod s tako življenjsko silo, s tako ljubeznijo do države ima veliko bodočnost. Uprava le i račun: £/i_ xa lnserate.__________________, „„ SI. 39.011, Vraga ln Hunal št. 2Č.797 Zahvala kraljevske rodbine Belgrad, 19. avg. (Tel. »Slov.«) Nij. Vel. kralj in kraljica sta sprejela o priliki krsta kraljeviča Andreja, ki so je vršil 15. avgusta, iz naše državo in inozemstva mnogo čestitk, v katerih izraža narod ljubezen in radost ter tople želje za dolgo življenje in srečo vzvišenih roditeljev novokrščenega kraljeviča in kraljevega doma. Dvorska pisarna je na te čestitke izdala sledečo zahvalo: »Po nnjvišjem nalogu ima dvorska pisarna Nj. Vel. kralja čast, izjaviti zahvalo za poslane čestitke pocdincem in ustanovam. St. 7413 iz pisarne Nj. Vel. kralja v Belgradu 17. avgusta 1929.« Sodniška imenovanja Belgrad, 19. avg. (Tel. »Slov.«) Podpisan je ukaz, s katerim se imenujejo člani apclaeij skega sodišča v Ljubljani, in sicer sodniki okrožnega sodišča Janša Josip, Lajovic Anton in dr. Konda Jakob. Istotako jo podpisan ukaz, s katerim se razrešuje članstva pri sodišču za zaščito države sodnik dr. Edvard Pajnič ter se na njegovo mesto imenuje dr. Gradnik Alojz. Kongres knjigarnarjev Bolgrad, 19. avg. (Tel. sSlov.«) Danes sc je vršila v prostorih trgovske zbornice v Belgradu izredna skupščina knjigarnarjev iz vse države. Prisostvovalo je okoli 20, književnih podjetij. Ljubljana med njimi ni bila zastopana. Knjigarnarji so zahtevali v svojih razgovorih in poročilih, da profesorji, učitelji, trafikanti in ostali ne smejo prodajati knjig. Dolgo časa so razpravljali tudi o vzroku krize na našem književnem trgu ter o tem, ali naj se priporoča monopoiizacija učnih knjig ali ne. 0 tej zadnji stvari so bila mnenja odločno deljena ter ni bilo mogoče doseči sporazuma. Razpravljali so tudi o spremembi pravil, a se o tej stvari niso mogli sporazumeti ter so sklenili, naj so skliče poseben občni zbor, ki bo odločil o vprašanju novih pravil in enotne organizacije vseh jugoslovanskih književnih podjetij. Dosedanja uprava zveze knjigarnarjev je dobila absolutorij. Lov na tihotapca s saharinom Zagreb, 19. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj po-poldne je zagrebška policija zvedela, da se nahaja v Zagrebu neki tihotapec saharina, ki jo nameraval odpotovati z brzim vlakom v Belgrad. Detektivi so se spravili na delo, da zalotijo tihotapca, toda na brzovlaku niso mogli najti niti tihotapca niti saharina. Tik pred odhodom vi a]; a pa je prinesel neki postrešček kovčeg, ki je ličil na onega, katerega popis je imela policija v rokah. Detektivi so takoj odprli kovčeg in našli v njem 6 kg saharina. Tihotapca samega pa ni bilo od nikoder, ker je pravočasno zvedel za nevarnost in prepustil kovčeg saharina njegovi usodi. Betgrajske vesti 19. avgusta. Minister prometa inž. Radivojevič je no. coj ob 6.50 odpotoval na Bled. Vzgojiti ined učiteljstvom zadružne delavce je namen tečaja, ki se vrši v Splitu. To je že peti tovrstni tečaj, pred katerim so se drugi vršili v Cačku, Valjevu, Kraljevu itd. Dvo žrtvi je tekom včerajšnjega dno zahtevala pri kopanju v Belgradu Sava, oziroma Donava. Belgrad, 19. avg. (Tel. Slov.<) Nj. Vei kralj je na predlog namestnika ministra trgovine in industrije podpisal ukaz, s kalerirn sc postavlja za vršilca dolžnosti ravnatelja in za profesorja v 6. skupini L kategorije na drž. srednji tehnični šoli v Novem Sadu Rudolf Štok, profesor v isti skupini in kategoriji na srednji tehnični šoli v Ljubljani, s pravico do povračila potnih in selitvenih stroškov. Maks Kovač, učitelj na trgovski šoli v Ljubljani, je premeščen na trgovsko akademijo v Maribor. Stejkal Ivo je imenovan za Profesorja na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Na srednji tehnični šoli v Ljubljani je pomaknjen prof. Ivan Pejhala v 4-1, prof. dr. Valentin Rožič pa v 5-1. V trgovinski ministrstvo, odsek za tujski promet, prihaja mnogo uglednih inozemskih časnikarjev, ki se žele podrobno informirati o našem tujskem prometu. Tudi Angleži so bili v ministrstvu in so želeli spoznati pogoje za izkoriščanje naših lovišč in ribolova Domača slika iz tujine Veleč. g. dr. Alojzij Knhar, izseljeniški komisar v Parizu, je organiziral vzorno izseljeniško organizacijo po vsej Franciji in Belgiji za naše izseljence m jo z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo vodi, utrjuje in razširja. Podajamo v naslednjem razgovor našega dopisnika z njim. V severozahodnem deln Pariza leži 17. okraj r drevoredom Villiers. Sila prometna nlica, da "i o vek komaj z vso previdnostjo more sredi irvečih avtomobilov preko ceste. Tu je večnadstropna hiša, ki nosi grb naše države z napisom »Legation du Royaume de* Serbes, Cro-ates et Slovenes« (Poslaništvo SHS). Vedel sein, da je tam izseljeniški komisar Slovenec, spominjal sem se ga dobro še s svojih študentov-ikih let, ko je še kot mlad duhovnik silno im-poniral s svojim finim, prisrčnim nastopom in odkritim miljejem, vendar mi je bilo tesno, ko sem ga šel po več letih zopet obiskat. Vsakdo pozna gotovo dobro ta občutek, ki ga ima človek, ko ne ve, kaj mu bo srečanje prineslo s | kako imenitno osebo, ln da je izseljeniški ko- ! misar ene najbolj važnih oseb sploh v posla- j ništvu, se je lahko prepričal ne samo vsnk iz- j »eljenec, ampak sploh vsakdo, ki je imel količ- j kaj s poslaništvom posla. Da pa imajo take osebnosti obilo posla in da so vedno polno za- | sede-ne z obiski in zasipane s pisarniškim de- : lom, bodi povedano samo v dopolnilo občutkom in pomislekom, ki so me navdajali, ko sem vsto- ; oii v poslaništvo. i >li est occupe« (zaseden je, to je stranka i fe pri njeni), mi pojasnjuje sluga. »Funt, si ga j že polomil.« si mislim. »Kje bo imel on čas za j takole domače podrobnosti in malenkosti, ka- ' tršne ti prinašaš!« Pa sem se temeljito zmotil. Ko pride čez oekaj časa g. komisar ven v čakalnico — spremlja namreč svojega obiskovalca — se mi prav prisrčno nasmehne. Kakor da je človek doma, se nra zdi, kljub vsemu pariškemu šundru, ko vidi ljubega domačega človeka pred sabo. Brez vseli formalnosti — pomislite, v Pa- j rizu! — me prime pod roko in pelje skozi j dvoje uradnih prostorov; — mimogrede sem i wpnzil na vsakih vratih, skozi katere sva šla, i napis: »Entree interdite!« (Vstop prepovedan.) j Med potoma me kar obsuje z domučo govorico. . Kako blago de lo človeku, ki sliši vedno saino tnje zvoke! »Tako. zda j pa prideva v naš oddelek.« pra- j vi. Vstopim in ostrmim. Predstavljajte si sred- j njo šolsko sobo, ob vseh stenah do vrha zaba-sano r. omarami, arhivi, regsitratu rami, po sredi I pisalne mize, pet ali šest pisalnih strojev, ne- j kaj uradnikov in uradnic, ki pišejo, tipkajo, j iščejo akte, kolnejo — od zunaj pa hrup ulice < — šunder. da bi človek ušel. Sredi med njimi j pa mirno kraljuje s svojim prijaznim smehljajem g. komisar, nikoli nervozen, vedno miren, nslužen. smehljajoč se, vedno pazljiv, natančen, tvrisrčen. V kot, za pisalno mizo polno aktov, pošte, Knjig, štanrpiljk me pelje: »Sedite, prosim!« Nasloni se na mizo in brez obotavljanja jame nn mojo prošnjo razlagati svoje križe in težave. ki jih ima v svojem poslu. »Tu si oglejte zemljevide, tn statistike, tu materielno stanje, tu duhovno oskrbo naših izseljencev. Toda to vse so le mrtve črke. Kaj bi Vam pravil o vseh podrobnostih: o 30 naših delavskih društvih, ki so ustanovljena po celi Franciji, o petih slovenskih župnijah, o vsem podrobnem delu, ki je nujno in vendar tako drobno, da se ga niti ne opazi. Človek je vedno v sredi na jbolj težkih socialnih problemov,« se mi nasmehne. »Glavno seve je pri vseh izseljencih in menda pri vsakem človeku — kruh. Toda ravno v tem oziru so največje težave: delavec pride s podpisanim kontraktom že iz domovine; kon-trakt je podpisal, ne da bi poznal razmere tu, dostikrat ne da bi sploh točno vedel za vsebino in važnost kontrakta, ki ga priklene za celo leto na eno, določeno podjetje in v kontraktu določeno plačo, ki je navadno tako nizka, da komaj živi od nje. Vse je seve odvisno od podjetja, ki ga je sprejelo. So pa splošni zakoni, ki veljajo za vse enako in ti so: da mora delavec, ki svojevoljno zapusti delo, tekom osmih dni zapustiti Frnncijo, da takega ne sme sprejeti nobeno drugo podjetje pod strogimi kaznimi itd.« »Pa jih mnogo pobegne?« »Sorazmerno silno veliko. Včasih odidejo celi kontingenti. To je znak skrajno obupnim razmeram v dotičnem kraju. Ti so največji reveži, toda mi jim ne moremo uradno prav nič pomagati. Poskušamo sicer vedno znova, toda vedno isti odgovor: Prelomil je kontrakt — zakon hoče tako.« »Pa kako je to mogoče? Ali ni nikogar, ki bi kontroliral prej kontrakte, preden jih delavci sprejmejo?« Pri tem vprašanju postane sicer dobrovolj-ni g. komisar silno resen, skoro mračen, ko odgovarja: »Preveč ste vprašali. Izseljeniško družbe, ki posredujejo med ponudniki in delojemalci, so nošim izseljencem v pogubo. Ne samo, da jih na potovanju izrabijo, tudi kontrakta kot takega ne kontrolirajo.« — »Kontrola z naše strani?« — »Nujno potrebna je. Kajti izseljeniško vprašanje postaja danes za celo državo eno najvažnejšifi. Tu bomo morali z državne strani gotovo poseči odločilno vmes. Saj gre za žive, naše ljudi, za našo kri gre tu!« »Kaj mislite o naborih nu naših borzah dela? In kaj sploh o položaju doma?« »Kakor posnemam iz časopisov, smatrajo borze dela Francijo in Belgijo za oni kraj, ki jim odvzema brezposelne. Tudi i/, pripovedovanja semkaj poslanih delavcev sklepam, da slikajo tamkaj Frnncijo kot nekako obljubljeno deželo. Ponovno sem že opozarjal na to usodno metodo, ponovno povedal, da naša država ne sme in ne more zgubljati toliko dragocenih človeških moči v tujini, dn se morajo, nujno morajo najti izhodi, viri zaslužka doma, naša zemlja, ki je tako bogata, ga mora dati — vse zaman. Vse se je doslej preslišalo. In danes znova ponavljam na vse glas: Ne pospešujte izseljevanja! Ne samo, da je to dragocena izguba za narod, hidi posamezniku se tu navadno slabše godi nego domn. Samo en slučaj: Mož je podpisal kontrakt doma. dasi je imel zaslužek S Din na uro. Pn ga je premotil ali agent ali kak prijatelj, Bog ve kdo. in podpiše kontrakt in pride sem, dn služi zdaj 2.5 fr. na uro (okoli b Din)! Mož ima ženo, otroke doma — in še sam komaj živi. Pa to ni osamljen slučaj!« »Kot kaki delavci so zaposleni naši izseljenci?« »V vseh mogočih strokah in podjetjih jih nnjdete. Toda tudi v tem oziru se godi navadno uasirn ljudem -!nbo: 7 n j c n i deln na polju Minirajo potem no rudnikih, plavžih, tovarnah v 'atnhlota srnic n. stanujoč dostikrat v slabih ba- Odmev krvavih dogodkov Stavke kovinarjev — Hujskanje komunistov Dunaj, 19. avg. (Tel. >Slov.<) Krvavi dogodki v St. Lorenzenu na Gornj. Štajerskem so izvali največje vznemirjenje in soglasni apel vseh krogov, naj bi država vendar enkrat napravila konec dosedanjemu stanju neprestanih izzivanj iz desne in leve strani v Avstriji. Na Dunaju bivajoči člani Streeruwitzeve vlade so se danes posvetovali o odredbah, ki so potrebne, da se prepreči in{ onemogoči ponovitev takih krvavih dogodkov. Preiskava o dogodkih še ni končana. Navedbe socialnih demokratov in Heimwehrovcev si čisto nasprotujejo. »Neue Freie Presse« piše, da so dogodki zahtevali dosedaj 3 mrtvece, dočim pa znaša število ranjencev več kot 200. Težko ranjenih je do 60, od katerih so 4 v največji življenjski nevarnosti. Vsekakor je ugotovljeno, da so socialni demokrati svojo proslavo desetletnice obstoja republikanskega Schutzbunda prijavili najprej, dočim so Heim\vehrovci oči-vidno iz taktičnih razlogov najprej odpovedali sočasno manifestacijo v St. Lorenzenu, potem pa skrivnj zasedli zborovališče socialnih demokratov in jih s tem prisilili, da so zborovali pod milim nebom. To zborovanje pod milim nebom pa seveda ni bilo prijavljeno oblastem in je zato okrajno glavarstvo zahtevalo,'da se razide- Ko je neki orožnik hotel to odredbo okrajnega glavarstva izvršiti, so pa že odjeknili prvi streli in bitka se je začela. V vseh štajerskih industrijskih krajih vlada silno razburjenje. V Gradcu so že včeraj zvečer, ko so prišle prve vesti o dogodkih v St. Lorenzenu, nastali na raznih krajih pretepi med socialnimi demokrati in Heimvveh-rovci. Pri tem je bilo več oseb lahko ranjenih. Policiji se je posrečilo, da je povsod hitro napravila mir. V industrijskeh mestih Knittel-feldu in Judenburgu sta obe stranki neprestano pripravljeni na alarm, vendar pa močni orožniški oddelki stražijo oba tabora, tako da še ni prišlo do nemirov. Tudi na Dunaju je vest povzročila silno razburjenje. Dasi so so-cialnodemokratske organizacije razdeljevale zjutraj delavcem, ko so prihajali na delo, letake z opominom, naj ostanejo hladni in previdni, so vendar delavci v raznih velikih kovinskih obratih opustili delo. Delavskim zaupnikom se je končno posrečilo, da se je razburjenje nekoliko poleglo, ker so naglašali, da se bo danes popoldne sestalo vodstvo socialno-demokratske stranke, ki bo sklepalo o sklicanju velikega shoda zaupnikov, ki naj zvečer določijo nadaljnje postopanje. Komunisti poskušajo izrabiti položaj zase. Za jutri so sklicali na Dunaj in v štajerske industrijske krajč osem shodov, ki se pa ne bodo smeli vršiti, ker določa zakon, da se morajo taki shodi prijaviti tri dni prej. Razen tega so hujskali z letaki k stavki. Letaki so bili zaplenjeni. Z ozirom na majhno število njihovih pristašev se ni bati, da bi komunisti s svojim hujskanjem dosegli kak uspeh. Med mrtveci na strani Heimwehrovcev se nahaja tudi ing. Pichler od Alpinske montan-ske družbe. Po dosedanjih poizvedovanjih se i je dognalo, d aje bilo oddanih skupaj 180 ostrih i strelov. Prvi mrtvec je bil na strani socialnih demokratov. Govorilo se je, da so z obeh strani postavili v boj tudi strojne puške, ven- dar je neresnično, da bi se bila nahajala strojna puška tudi v cerkvenem stolpu v St Lorenzenu. Dosedanja preiskava je dognala, da so bile vesti pretirane, da sploh niso streljali s strojnimi puškami, niti ne z Manlicherjevimi puškami. Velika večina ranjencev je dobila rane sploh samo od samekresov. Iz števila ranjencev v obeh taborih se tudi lahko sklepa, da so bili socialni demokrati bolje oboroženi. Smatrati je, da se bodo radi tega dogodka hitro končale avstrijske parlamentarne počitnice. Socialni demokrati se bodo na današnjem shodu zaupnikov omejili na to, da se predloži vladi zelo ostra resolucija proti Heim-wehru. V »Arbeiter Zeitung« izjavljajo danes socialni demokrati, da je delavcem v St. Lorenzenu potisnil v roke orožje silobran in da smatrajo silobran za svojo sveto pravico. — Krščanskosocialna »Reichspost« se sklicuje na hujskanje s strani socialne demokracije proti Heimwehru in izjavlja, da je naloga vseh voditeljev ta, da najprej preprečijo, da bi se vlivalo novo olje v ogenj. Dunaj, 19. avg. (Tel. »Slov.«) Iz St. Lo-lenzena se poroča, da je današnji dan potekel mirno. V bolnišnicah sosednjih mest, tako v Brucku, se nahaja še okoli 70 resno ranjenih ljudi. Pri 10 še ni gotovo, ali bodo ostali pri življenju, vendar ni resnično, da bi že umrla dva Heimwehrovca. Vlada je v industrijskih krajih zbrala močne orožniške čete. Uradni komunike, ki ga bo nocoj izdala Sot od Murske Sobote pa do Dolnje Lendave je bila ena sama roža, s cvetjem zasuta in z zastavami in slavoloki okrašena cesta. Naravnost izreden, veličasten je bil sprejem v Dolnji Lendavi, kamor so se gostje pripeljali okrog 5 popoldne. Pred mestom jih je čakal zbrani narod, eno samo morje pisanih obrazov, veslih oči, navdušenih lic. Mestni župan je goste pozdravil z izredno toplini govorom. Zelo ganljiv je bil dalje prizor ob sprejemu, ko so male, v bela oblačila odete deklice z dekla maci jami pozdravljale visoke dostojanstvenike in jim podajale povezane šopke pisanih rož. l isti hip sem se ozrl okoli po ljudeh, pa vam resnično lahko povem, da sem videl mnogo solznih oči, ki so trepetale od veselega ganot-ja, od žive vere in navdušenja ob besedah malih nedolžnih otrok. Zlasti pa tedaj, ko je tudi g. Klekl sprejel iz rok male deklice šopek rož in mu je deklica potlej poljubila še roko. Sploh je bil sprejem v Dolnji Lendavi prizor, ki je redek, ki pa govori bolj, ko vse druge besede in brezplodna pisanja plačanih hujskačev onstran in umetno povzročenih užaljencev tostran. Z dvema godbama, z močno četo konjenikov, gasilccv, z Orli in Orlicami se je nato razvil sprevod v farno cerkev, kjer je opravil slovesne litanije in blagoslov domači g. župnik Jerič, bivši državni poslanec. Ni treba posebej poudarjati, da je bila tudi Lendava kot drugi kraji v zastavah. Navdušenje in klicanje jc bilo vsesplošno, ko se je nato pred hotelom Krona začelo kratko zborovanje. Govoril jc tudi domačin-kmet iz okolice, ki je po madjar-sko povedal in tolmačil vernost in udanost prebivalstva združeni domovini. Zvečer se je v hotelu Krona vršila še zaključna točka vse slovesnosti, »narodno giisto-vanje«, katerega so se udeležili vsi gostje in odličnejši zastopniki. Stregle so domače dame v narodnih oblačilih, izgovorjeno je bilo tudi več krepkih zdrnvic in pozdravov. V Murski Soboti se je popoldne vršila v senčnatem gaju poleg Sejiari jevega gradu javna telovadba prekmurskih orlovskih družin, ki jc povoljno izpadla ter so se je udeležile naravnost silne množice ljudstva. Tako je minul praznik Slovenske Krajine. Spontano, navdušeno, povsod v eni misli, v enem namenu in s poudarkom, da je Slovenska Krajina slovenska, enotna in da ji ni mar za vse drugo. Naše visokošolsko dijašivo Zopet se bliža jesen iu z njo križev pot marsikaterega študenta, ki se bo morda prvič kot abiturijent zatekel ali pa kot dosedanji slušatelj prišel nadaljevat na univerzo študije. Ustanovitev naše univerze v Ljubljani jc nujno vodilu k temu, da so si slovenski katoliški akademiki osnovali svoje Dijaško podporno društvo, to je akademsko menzo (v Muri janišču), ki ima socialno velevažen in zato vzvišen namen, da oskrbuje okrog sto revnih katoliških akademikov s ceno hrano. Ker pa je društvo navezano le na vplačila za hrano, ki pa morajo biti radi ubožnosti dijakov le nizka, se društvo leto za letom obrača na našo slovensko javnost s prošnjo, da po svoji moči prispeva za tako socialno nujno institucijo kot je naša akademska menza. Prepričani smo, da ne bo nikogar, ki bi se ne znal vmisliti v težak in grapav položa j slovenskega revnega visokošolca in bi ne prispeval svoj obulus za tako pomembno stvar (Miklošičeva cesta 5, Akademski dom, Ljubljana). Vsak-«lo naj bo prepričan, da vrši s tem eminentno narodno, socialno in kulturno delo spričo našega slovenskega znanstveno prosvetnega instituta kot je univerza! Naj bo uverjen, da mu je trajna hvaležnost številnih slovenskih katoliških visokošolcev zagotovljena! Odbor Dijaškega podpornega društva, Ljubljana. Zobni zdravnik - specijalist Dr. IVAN OBLAK zopet redno ordinira LJubljana > Miklošičeva c. pogosto muči žene in prikrajša jim marsikatero veselo uro. Tu pomagajo ASPIRIN- TABLETE priznane blažilke bolečin. Nosite jih vedno seboj! Zahtevajte samo originalni zavoj „«oj/>rt"z modro- / belo-rd ečo bonderolo. Okrevališče mestnih uslužbencev Ljubljana, 19. avgustu. Uradniki in drugi uslužbenci mestne občine, ki so vpisani v Bolniški blagajni mestnih uslužbencev, so letos uresničili svojo željo, ki so io gojili že dolga leta: preskrbeli so si lepo, udobno okrevališče. Žc pred desetimi leti je pričela Bolniška blagajna mestnih uslužbencev zbirati fond za zgradbo okrevališča. Mislila je v prvi vrsti na Jadran, če pa drugače ne bi šlo, pa tudi na kak zdrav gorenjski kraj. Njoba sredstva pa niso zadoščala za zgradbo kakega novega poslopja in zato jc morala gledati, kje bi se dalo kupiti kako obstoječe poslopje nn deželi. Ta prilika se ji je nudila spomladi, ko jc bilo na produ j posestvo dedičev dr. Lovra To-mnna v Kamni gorici. Bolniška blaga jna mestnih uslužbencev je kupila to posestvo pod zelo ugodnimi pogoji. Enonadstropno hišo jo dala preurediti, prcplcskati in deloma tudi prezidati, tako da je napravila iz nje udobno poslopje, popolnoma primerno za okrevališče mestnih uslužbencev. V hiši bo osem sob za člane bolniške blagajne, v katerih bo prostora za 16 oseb. V hiši je dalje obednica in čitalnica, kuhinja in kopalnica. V poslopju ie inštalirana električna in vodna napeljava. Kleti so zelo prostorne in primerne za shrambe, poleg hiše pa je gospodarsko poslopje, ki bo v kratkem tudi prezida-iio in v katerem sc bo napravilo še 12 novih sob. Okrog poslopju je velik purk v izmeri nad 3000 kvadratnih metrov in umetno zasajen. Park bo nudil obilo prilik za sprehode. Gostje v okrevališču tudi ne bodo pogrešali prilik za kopanje na prostem: pod parkom teče bister, dokaj velik potok in do Save je le kakih 20 minut po senčnati [loti. Bolniška blagajna pa namerava v do-glednem času napraviti v parku mal bazen. Kamna goricii sama nudi pozimi tudi obilo prilik za gojitev zimskega športa. Poznavalci smu-ških terenov namreč pravijo, da je okoli Kamne gorice naravnost idealen teren za gojitev smu-škega športa. Dosedaj se ti tereni okoli Kamne gorice niso priporočali, ker niso bila cmtičar-jem na razpolago primerna stanovanja. Odslej bo preokret tudi v tej smeri. Okrevališče bo namreč odprto vse leto in dostopno proti najnižji možni odškodnini. Tudi oskrbnik je že določen v osebi upokojenega inagistratnega uslužbenca g. Suhadolnika (p. d. Stihija), čigar izkušenost že sama jamči, da bo okrevališče oskrbovano v splošno zadovol jnost gostov. Skupno bo celotno okrevulišče, s kupno ceno in iKipravilnimi stroški vred, veljalo mestno bolniško blagajno okrog 250.000 Din. Okrevališče je predvsem namenjeno bolehnim in piočitka potrebnim mestnim uslužbencem, zlasti pa takim, ki bolehajo za posledicami kake operacije ali so na poti okrevanja po težki bolezni. Ne bo pa okrevališče sprejemalo oseb, bolehajočih za odprto tuberkulozo, kožnimi ali sličnimi in nalezljivimi boleznimi. Okrevališče bo nosilo ponosno ime »Jelov-ca«. Stoji namreč ravno pod Jelovco. Da bo Kanina gorica z novim okrevališčem mnogo pridobila, je jasno in se tega zavedajo tudi Kam-nogoričani sami, ki gredo bolniški blagajni povsod na roko. Zbrala se je skupina dijakov-Kamnogoričanov, ki bodo markirali vsa pot i s postaj Otoče, Radovljice in Podnarta, dalje pa E. Čirikov: Opuslošena duša Izpoved marksista (Konec.) Med tem je bil sklenjen mir. Premagana, razuzdana vojska je divje planila proti domu. Bolni, ranjeni in pohabljeni, pijani in pobesneli vojaki so poplavili mestne ulice. Plenili so trgovine z žganjem, prepevali, se pretepali, beračili in preteče stiskali pesti. Nekoč čedno, veselo mesto se je izpremenilo v umazano, podivjano taborišče. Na vsakem trgu je gorel ogenj, donela harmonika, so razlegalo tulenje... Preplašeni trgovci se niso upali odpreti trgovine. Meščani so ždeli doma, zapirali vrata in oknice. Na kolodvoru so neprenehoma streljali: tod so se dogajale najstrašnejše stvari. Starši so bili veseli, a me niso pustili ven. In vendar bi tako rad gledal množice z rdečimi zastavami, ki so prepevale vstaške pesmi. Čul sem, da je izbruhnila splošna stvaka. Venomer so se oglašali pri nas številni politični osumljenci, in s,o prenočili nepoznani ljudje. Slutil sem, da se vršijo izredni dogodki. >Mama, kaj pa bo?< »Revolucija se jo pričela !< »Zakaj pa greš ven? Ustrelili te bodo!« »Nam se ni treba bati: nismo buržuji!« Oče in mama sta bila vedno zunaj, jaz pa sem moral zdeti doma I Torej vse se je zgodilo tako, kakor je vnaprej napovedal oče! Kako ie pameten! Japonci so nas premagali, in res se jc pričela revolucija 1 .. Nisem zdržal v sobi. Ves dan sem stal za plotom in gledal skozi špranjo. Če je šel mimo stražnik, sem mu zaklical: »Doli s samovlado!« Zdaj ni ničesar odvrnil, samo namuznil se je... Nekoč zvečer 30 se zbrali pri nas znanci in pričeli govoriti, kam bo kdo kmalu odf>otoval. Oče je rekel, da odidemo v Petrograd! »Ali nam bodo dovolili, očka?« »Zdaj jih bomo mi vtaknili v ječe!« »Ali bo zdaj republika?« »Kmalu jo bomo imeli!« Bil sem nepopisno srečen in ponoči nisem zaspal: »Mamica ali čuješ? Že zopet streljajo!' »Le spi!« »Kako je bil bedast ta Pavlov, da se je obesili... Nemara je še mislil, da pride v raj za svoje trpljenje! Zdaj ga bodo črvi požrli...« »Bodi no tiho!« »Mamica! Če ni raja in pekla, in so vsi ljudje samo živali, kaj pa smo mi poleni?« »Kaj?« »Ali smo mi tudi živali?« »Vsi smo enaki. A socialisti so voditelji človeštva ...« >Marx je najpametnejši na svetu, mamica?« »Marx in Engels. Na Ruskem pa sta naša voditelja Plehanov in Ljenin.« »Kateri pa je pametnejši?« »Vsak ima svoje pristaše.« »Ze vem, ti in očka sta menjševika in mislite, kakor Plehanov. In drugi, ki so z Ljeninom, ti so boljševiki.« »Ze dobro! Le spi...« n'i Tako sem mislil v starosti 14 let, ko dozori človeška duša. Izgubil sem vsako zavpsl dobrega in slabega. Kakor moji starši, sem mislil, da vodi človeško in sploh vsako življenje samo razum, io-Čim ima čustvo zgolj podrejeno vlogo. In soe.ia'i-zem je jiomenil višek razumnosti. Ničesar nisem vedel o takozvaneni znanstvenem socializmu >n politični ekonomiji, temveč samo verjel komunističnim naukom, kakor jim veruje zdaj sovjetska množica. Tudi socializem sem občutil kakor veroizpoved. Saj je zapisal Liebknecht, Marxov prerok, da je marksizem najbolj sličen islamu. Tudi ta je bil tako dolgo nepremagljiv edino iz vzroka, ker je veroval v svoje poslanstvo in smatral za sovražnika vse, ki niso bili muslimani. Samo versko prepričanje me je potem naredilo za Ljenino-vega pristaša, dočim sta ostala oče in mati zvesta Plehanovu. Zašel sem v »boljševiško krivo vero« že v zadnjih gimnazijskih razredih, katere sem obiskoval v Petrogradu. V teh letih so se razcepili Marksovi pristaši v dva sovražna tabora. Kakor patriarh Nikon v XVII. stoletju je pričel Lenin popravljati Pismo, in je nastal razkol. Staroobred-nikl, sovražnki reform so dobili ime »menjševiki«, dočim so se imenovali pristaši novotarij »boljševiki«. Nastala je velika zmeda, spor in obupno sovraštvo: vsak je moral jiostati ali menjševik ali boljševik, tertium non datur! Kaj je tvorilo bistvo tega razkola? Saj je bilo čudno videti, kako se pobijata oba tabora v imenu enih in istih Marksovih načel, na katera sta se oba jiopolnoma iskreno neprenehoma sklicevala! Kje je bila resnica? Menda sla bili obe stranki enako krivi zablode, oziroma imeli enako prav. Edini Marks je bil namreč dvoličen, kakor rimski Janus, Njegov prvi, na desno obrnjeni obraz utemeljitelja »znanstvenega socializma«, je oznanjal evolucijo, dočim je oznanjal drugi, na levo obrnjeni obraz avtorja »Komunističnega manifesta« — revolucijo. Prvi mirni obraz brezstrastnega učenjaka je popolno naslprotje drugega, ki kaže razburjene in maščevalne |ioleze revolucionarja. Ni mogoče zediniti i oba stališča v eno: treba je zbrati eno ali drugo, j Mi, ognjevita, nestrpna in za znanost malo navdušena mladina, smo seveda izbrali Ljeninove krive nauke. Kot visokošolec sem postal boljševik. Oče je večkrat pobijal moje nazore s svojo tehtno mark-sistovsko logiko, a me ni mogel prepričati. Kdaj je še premagal razum srčno prepričanje? Od kraja je bil ves ta razkol samo > glasno. Sprejetih je bilo več predlogov, ki se tičejo ubožne oskrbe, pospeševanja kmetijstva sploh in sklep, da prevzame za bodoče okrajna blagajna stroške vzdrževanja poslopja za okrajno glavarstvo. Občni zbor je potekel povsem gladko in v polnem soglasju vseh zborovalcev. Odlikovanja povodom krsta kraljeviča Andreja V ljubljanski oblasti so odlikovani z redom sv. Save V. razreda, (nadaljevanje): Josip Burger, posestnik in župan v Hrašah, Henrik Lazarini, veleposestnik pri Sv. Valpurgi, Alojzij Šare, župnik v Šmartnu. Franc Bašar. župan v Stražišču, Anton Križnar, posestnik in trgovec v Stražišču, Ivan Ankele, župan pri Sv. Ani. Franc Pokorn, župnik v Zg. Besnici, Franc Klobočnik, trgovec v Tržiču, Kari Rueh, gostilničar v Trižču, dr. Kozma Ahačič, industrijalec v Tržiču, Kari Bocak, kleparski mojster v Tržiču, Ivan Jereb, župan na Praprotni polici, Franc Moli, župan v Oglju, Anton Markelj, sedlarski mojster v Tržiču, Alojzij Dermelj, župan in posestnik v Božtanju, Josip Kaplar, posestnik in župan na Bučki, Franc Selak, posestnik in gostilničar na ^učki, Josip Kordin, posestnik in gostilničar v Krški vasi, Janez Kačič, posestnik in župan v Župečl vasi, Matej Tomazin, kaplan v Cerkljah, Franc Boškovič, posestnik in župan v Mrzli vasi, Ivan Colarič, posestnik in župan v Orehovcu, La-voslav Bučar, posestnik in hotelir v Kostanjevici, Franc Rabus, posestnik in trgovec v Kostanjevici, Janez Filipič, župnik v Krškem, Franc Rumpret, predsednik in usnjar v Krškem, Alfonz Urbane, posestnik in župan v Senušah, Franc Bonič, usnjar v Krškem, Hubert Završnik, notar v Krškem, Ivan Deu, posestnik in gostilničar v Mokronogu, Franc Majcen, posestnik in gostilničar v Mokronogu, Ant. Strupeh, posestnik in gostilničar v Slepšeku, Ivan Haler, posestnik in gostilničar v Radečah, Avgust Jeglič, posestnik in čevljar v Radečah, Anton Pogačnik, posestnik in župan v Radečah, Anton Sotlar, posestnik in trgovec v Radečah, Franc Pire, posestnik in župan v Zalokah, Alojzij Šiška, posestnik in gostilničar v Selili, Alojzij Jane, posestnik in župan v Studencu, Franc Štojs, trgovec na Studencu, Hinko Medved, posestnik in župan pri Sv. Juriju, Martin Unetič, posestnik in župan na Vinjeni vrhu, Jožef Anžič. župnik v Škocjanu, Anton Marinčič, posestnik in župan v Škocjanu, Ivan Oberč, župan in posestnik v Osredju, Anton Ulm, veleposestnik na Klevevžu, Janez Cernik, župnik v št. Janžu, Ignacij Majcen, posestnik in župan v Št, Janžu, Anton Lesjak, župnik v Št. Jerneju, Franc Videj, posestnik in župan v Hrabovem, Peter Natlačen, župnik v Št. Rupertu, Franc Zupančič, posestnik in župan v Rakovniku, Franc Kobal, posestnik in župan v Gabrijelah, Franc Klemenčič, posestnik in župan v Trebeljnem, Janez Pangeršič, posestnik in župan na Obrežju, Janez Gnezda, župnik v Veliki dolini, Alojzij Šmid, veleposestnik v Jurkloštru, Josip Osolin, veletrgovec v Laškem, Ivan Trdina, mesar in hotelir v Laškem, Blaž Zupane, brivec in posestnik v Laškem, Peter Kovač, posestnik in župan na Rečici, Franc Koren, posestnik in mlinar v Loki pri Zidanem mostu, Franc Juvančič, posestnik in gostilničar na Zidanem mostu, Martin Topolej, župan in posestnik v Jogočah, Fran Drnovšek, posestnik in gostilničar pri Sveti Marjeti, Kari Veber, posestnik in župan ori Svetem Lenartu, Ignac Siter, župan v Trbovljah, Kari Malovrh, poslovodja rudniškega konzuma v Hrastniku. Jakob Gašparič, župnik v Trbovljah, ing. Janez Hamerla. višji rudarski nadzornik v Trbovljah, Iv. Berger, trgovec v Lokah, JosiD Kunej, poštar v pokoju v Trbovljah, Ivan Sorčan, šolski upravitelj v pok v Trbovljah. Franc Prašnikar, rudar v pok. v Trbovljah, Ivan Bregar, posestnik in gostilničar v Izlakah, Josip Zupančič, posestnik in župan v Vel čeSnjicah. Josip Šlepic. posestnik in župan v Starem trgu, Martin Drnovšek, posestnik in župan v Potoški vasi. Peter Zaviršek, posestnik in župan v Zavrtačali. Franc Slane, veleposestnik v Litiji. Ferdinand Tomnzin. posestnik in ekonom v Sniart-nem, Janez Hladnik, župnik v Št. Vidu pri Stični, Kari Lokar, posestnik in župan z Vrha pn Suhra-čah. Franc Kokalj, posestnik in župr.n na Hribu, Anton Zevnik, notar v Višnj igori, Franc Koricki, posestnik in župan v Višnji gori, Gvidon Birola. veleindustrijalec v Toplicah. Albin Grčrr. posest-nik in župan v Zagorju, Anton Kastelic, poses.nik in župan v Vel. Loki, Leopold Naghč, posestnik m župan na Selu, Knrl Kovač, veleindustnjalec^ v Starem trgu, Ludvik Kržič. posestnik, gostilničar in župan v Nadlesku. Ivan Tvern, posestnik m župan v Rovtah, Anton Juvančič, posestnik m župan na Rakeku, Alojzij Znidfiršič, posestnik in gosti lm-čar v Ložu. Josip Lapuh, trgovec v Dol. L^atcu. Gabrijel Oblak, veleindustrijalec in zupnn v «vlci, Ivan Ronko, posestnik in zid. mojster v Cerknici, i Franc Premrov. posestnik in industrijalec v M;.r-tinjaku, Anton Verli, posestnik in župan v Cerknici, Stanko Lenarčič, posestnik in župan v Novi vas,. Anton Meden, posestnik in župan v Begunjah, Ivan Petrič, posestnik in trgovec v Borovnici. Franc J el-kavrh posestnik in trgovk na Brezov,ci, Anton Tomelj, župnik na Črnučah, Ivan Miiller, župnik pri Devici Mariji v Polju. (Nadaljevanje prihodnjič.'! ir Pri žolčnih in boleznih na jetrih, žolč-nem kamnu in zlatenici, urejuje prebavo naravna »Franz-Josef «-grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična iskustva zatrjujejo, da je povsem učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josei« vodo, če se jemije zjutraj na tešče pomešana z malo tople vode. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zobni zitanife dr. 5. Fuher Poljanska 16, zopet redno ordinira. !i!!i:ii!!K!!:!iitiiiiin!i!!ti::i«iiii:::i!iiii:!'.:i:!!iii:::i!iit!!!!i!iiiin!iiiii!ii!ini: Koledar Torek, 20. avgusta: Bernard, opat in cerkveni učenikj Samuel, prerok. — Ob 10.42: ščip; po Herschlu: veliko dežja. Osebne vesti IZ ŽELEZNIŠKE SLUŽBE Imenovani so: skladiščnikom dosedanji skladiščni pazniki: Benulič Josip, zvan. II. kat., Kočevje; Godec Jernej, zvan. II. kat., kuril, izpostava Pragersko; Justin Anton, zvan. II. kat., Bled-jezero; Koprivec Ivan, zvan. II. kat., kuril. Ljubljana II. gor. kol.; Velkavrh Janez, zvan. IL kat., Ljubljana gor. kol.; sprevodnika: Filej Karel. zvan. I. kat., Metlika; Pa.hernik Franc, zvan. L kat., Maribor gl. kol.; pisarniška pomočnika: Vivod Anton, zvan. I. kat., Pragersko; Matuškovič Leopold, zvan. I. kat., Maribor gl. kol.; desetarji: Maček Anton, zvan. II. kat., Logatec; Stopar Josip, zvan. II. kat., prog. sekcija Celje; Zelenko Franc, zvan. 11. kat., prog. sekc. Ptuj; kretnik: Rudej Alojzij, zvan. IT. kat., Raj-henburg; progovni čuvaji: Jernejčič Ivan, zvan. 11. kat., prog. sekcija Zidani most; Fink Ivan, zvan. II. kat., prog. sekcija Novo mesto; Grabar Jurij, zvan. II. kat., prog. sekcija Ptuj; pisarniški sluga: Murovec Matija, zvan. II. kat., pro-lnetno-koinercijelno odeljenje; skladiščne sluge: Črnigoj Ludvik, zvan. I. kat., Bistrica-Boh. jezero; Habjan Frane, zvan. I. kat., Novo mesto; Sebek Rudolf, zvan. I. kat., Maribor gl. kol.; Bombač Martin, zvan. II. kat., Rakek; Ferschitz Alfred, zvan. II. kat., Tezno; Gorjanc Gabrijel, zvan. II. kat., Jesenice; Grilj Ivan, zvan. 11. kat. Zagorje; Jurjaševič Jakob, zvan. 11. kat., Ormož; Krajšck Ivan, zvan. II. kat., Hrastnik; Lenassi Ivan, zvan. II. kat., Ljubljana gl. kol.; Lovren-fič Gregor, zvnn. II. kat., Tržič; Miklavec Peter, zvan. if. kat., Postojna-zastopstvo; Mirtič Josip, zvan. II. kat.. Ljubljana gl. kol.; Ostrovnšnik Ivan, zvan. II. kat., Sevnica; Paul Ferdo, zvan. II. kat., Pragersko; Uršič Henrik, zvan. II. kat., Videm-Krško; Sajovic Mihael, zvan. II. kat., Kranj: Ilauptman Ivan, zvan. II. kat., Maribor gl. kol.; Kralj Josip, zvan. II. kat., Maribor gl. kol.; postajni sluga: Merhar Franc, služitelj 1. skupine, Bistrica-Bog. jezero; strokovnik: Kos Kancijan, služitelj 1. skupine, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; čuvaj: Mikolič Andrej, zvan. I. kat., Jesenice; — vozovnim nadzirnteljem: dosedanji strokovnik: Payer Anton, zvan. I. k., kuril, izpostava Jesenice; — strojnim kurjačem: dosedanja: nadkurjača: Bizilj Karel, zvan. II. kat., kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Stoje Jakob. zvan. II. kat., kurilniška izpostava Jesenice; kurjač: Krumpl Ivan, zvan. II. knt.. kurilnica Maribor; — preiniknlnim nadzirate!jem: dosedanji premikalni pazniki: Gril Matej. zvan. I. kat.. Ljubljana gor. kol.; Ostrožnik Andrej, zvan. I. kat., Ljubljana gor. kol.; Mnteža Josip, zvnn. II. kat., Jesenice; nadpremikači: Božič Ivan, zvan. T. knf., Ljubljana gor. kol.; Fatur Franc, zvan. I. kat.. Zalog: Pangršič Mihael, zv. I. kat., Zalog; Verbek Anton, zvan. 1. kat., Ljubljana tri. kol.: Pnlič Ignacij, zvan. TI. kat., Čnko-vec; Ribič Karel. zvan. TI. kat.. Ljubljana gl. kol.; Sever Albert, zvan TI. kat., Ljubljana gl. kol.: Stare Franc, zvan. II. kat., Bistrica-Boh. jezero; Švara Karel, zvan. II. kat.. Novo mesto; premikati: Bajcc Ivan. zvan. TI. kat., Rakek; Urbič Antou, zvan. II. kat., Rakek: Jelen Anton, zvan. II. kat., Celje: Kepa Karel, zvan. TT. kat., Trbovlje; — sfnlnim obrtnikom: dosedanji vozovni preglednik: Kovic Franc, zvan. I. knt., kurilnica Ljubljana TT. gor. kol.; — brzojaveem: dosedanji pisarnik: Klemene Frnnc, zvan. TT. k., Tezno; pisarniški pomočnik: Kremautz JosiR. zvan. I. kat.. Tezno: postajni pazniki: Bonap Anton. zvan. I. kat.. Zidani most; Golob Alojzij, zvan. T. kat.. Jesenice; Kolarič Karel, zvan. I. k., Maribor gl. kol.: Kašman Karel, zvan. I. knt., Maribor kor. kol.: Mesaric. Leopold, zvan. T. k., Maribor, gl. kol.; Pešec Ivan. zvan. I. kat., Zidani most; Blaž Štefan, zvan T. kat., Celje; Smešnik Josip. zvan. I. kat.. Zidani most: Drozg Ivan, zvan. II. kat.. Maribor gl. kol.: Frangež Matevž, zvan. 11. kat., Ljubljana gl. kol.; Hohl Anton, zvan. II. kat.. Maribor gl. kol.; Malij Franc, zvan. TT. kat., Tezno: Marin Franc, zvan. II. kat., Maribor gl. kol.: Ogrinc Viktor, zvan. II. knt., Pragersko; Erbežnik Josip, zvan. TT. k., Maribor kor. kol.: Oman Josip. zvan. TI. kat., Jesenice: Vičič Gabrijel, zvan. II. kat., Maribor gl. kol.; Vouk Mihael, zvan. II. kat., Pragersko; vozovni zapisovalec: Orozl Vinko, zvan. I. kat., Celje; nakladnik: Lipovšek Jurij, zvan, IT kat., Zidani most. povsod enako doma! Nacionalizem je samo preostanek neblage preteklosti!« Tako sem se spri s starši, ki so nenadno pričeli govoriti o državi, ljubezni do Rusije in slič-, nem, ko da niso izpulili iz moje otroške duše vsega tega »plevela«! V srcu naših staršev so pač oživela v trenutku velike nevarnosti gesla nekdanjih »narodnikov«, iskre, ki so plamtele pod marksi-stovskim pepelom. A mi, mlado pokoljenje, nismo imeli sličnih spominov: bili smo deležni drugačne, bolj »smotrene« vzgoje. Kdo nas je torej pahnil v prepad? Vi, vi sami! * Za slovo vam moram povedati resnico o veri, v kateri ste me vi nasilno krstili namesto Jezusovih naukov... Ta vera je kruta in neusmiljena, ne temelji na ljubezni, temveč na maščevalnosti. Zato uči njen prerok Liebknecht svoje pristaše, da so vsi nesocialisti sovražniki. Ce dviga Kristusov nauk človeka nad živalstvo, ga ponižuje Marksov nauk do navadne živeli. Oba nauka sta v bistvu nasprotna, ln zaman pusti pesnik Blok v svojih »Dvanajstih« korakati pred nami, boljševiki, Kristusa v belem vencu in z rdečo zastavo... Ali se spominjate, kako je skušal hudi duh Jezusa v puščavi? Ali se spominjate čudeža, katerega je skušnjavec od Njega zahteval? Rekel mu je: »Ako si Sin Božji, reci, naj bodo kamni kruh«. Kakor se vidi, je bil hudič dober sociolog: trdil je, kakor naši učitelji, da je socializem pravzaprav želodčno vprašanje. A Kristus mu je rekel: »Poberi se, satan, človek ne živi samo od kruha 1« Po Marksovih naukih je človek le zver, ki se bori za obstanek kakor vsako drugo bitje. Na svetu ni torej ne dobrega, ne zlega, ni pravičnosti in resnice, katero obrodi Kristusova životvorna ljubezen do bližnjega. Borbena živalska skupina, kateri je ime »delavski razred«, se ne briga v duhu »naravne nujnosti« za nobeno verstvo ali nravstve-nost... Na žaloet, sem vse to razumel prepozno. ker so hodili volki v ovčjih kožah. Razumel sem to šele zdaj, ko je šel novi Marksov islam pridobivat z ognjem in mečem vse, ki so drugega mišljenja. Vi, očetje, pravite nam, da nismo boljševiki pravi marksisti in socialisti. Mar nočete tudi vi vposta-viti svoje diktature proletarijata? Mi smo vas samo prehiteli in ljudem pokazali, kako izgleda ta diktatura. Ce nimate v sebi Boga, ne smete tudi misliti na božje kraljestvo! Obe poti ,naša in vaša, peljeta enako v kraljestvo Zveri! Iskali smo obče sreče in našli le trpljenje. Iskali smo pravičnost in smo se pogreznili v nasilnost. Iskali smo popolno prostost in vstvarili suženjstvo ... Samo zdaj sem razumel, da edino vera v Boga spremeni »najvišjo žival:-, »izboljšano opico« v človeka. Marks, ki človeštvu jemlje Boga, ga vrže nazaj med opice. 0, če bi mogel jaz zopet poiskati izgubljenega Kristusa! Vi, očetje, ste mi vzeli Boga v višavah, in ne verujem več v Marksa, vašega boga na zemlji... Ne verujem nikomur in ničemur več, ničesar nočem, ničesar ne pričakujem in nikogar nimam rad ... Preklinjam svojo rojtsno uro in pričakujem smrt. To je vse. Zbogom, napredne opice 1 Ta žalostna povest opustošene človeške duše je nastala na temelju rokopisa, ki ga mi je izročila gospa Valentina Tarhanova. Stregla je ranjencem v neki bolnici v mestu Rostovu ob Donu med meščansko vojno. Rekla mi je, da je spisal rokopis ujeti sovjetski politični komisar, izobražen mladenič z imenom K. Bele oblasti so ga pomilostile, in ni bil ustreljen, pod pogojem, da se bo vojskoval zoper boljševike. A K. se je smrtnonevamo ranil z revolverjem ln prišel v bolnico. Gospa Tarhanova, ki je stregla ranjencu, je pri njem bila dan poprej, nego je umrl. Mladenič ji je izročil -vatai. a..Ai a n^nfinin. nni trn nrtšlip Unte- .. , l .1' l\, .. , V. j . .11. v. f- ." — (- - —--- - J ----J o— r . ----- remukoli pisatelju Gospa ga je poslala meni. Praga, 21 decembra 1928. Evgen Čirikov. Druge vesti ir Katehetski dan se bliža. Torek. 27. avgusta, se zberejo zborovalci v semeniški dvorani ob devetih. Na skupščino je vabljena duhovščina ljubljanske in lavantinske škofije. Odbor opozarja zlasti na razgovor o Novem katekizmu. Predlogi naj se pošljejo čimprej prof. dr. Gr. Pečjaku. Kdor se hoče' udeležiti skupnega obeda v semenišču, naj se takoj javi tajniku A. Čadežu, Pred škofijo 6. Zakasnelih priglasov ne bo možno vpoštevati. ic Prosvetni dom na Čatežu pod Zaplazoin bo (.septembra blagoslovil koadjutor dr. Gre-gorij Rožman. Ob 10 dopoldne sprejem gostov, ob četrt na 11 sv. maša, nato blagoslov doma in slavnostno zborovanje. Po litanijah javna telovadba in vrtna veselica. Sodeluje železničar-ska godba »Sloga«. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. ir Strela je ndarila v nedeljo 18. avgusta ob 10 zvečer v Poljčanah v poslopje g. Doljša-ka. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. ijr štorklje. Letošnje leto je po Slovenski Krajini izredno veliko število štorkelj, zlasti v dolnjelendavskem okraju. Ako gre človek na travnike, vidi te dolgonoge ptiče, kako se sprehajajo po zek>ni travi in iščejo hrano. Rdeči kljuni jim štrlijo daleč naprej in velike svetle oči pazijo, da se jim kdo ne približa. Zanimivo jih je opazovati, ko se jih zbere več skupaj in snivajo, stoječ na eni nogi. Zlasti pa pogled na nje, ko se jih vozi po zraku celo nad štirideset skupaj, je lep, ker izgledajo kakor zrakoplovi. Štorklje so pri domačem prebivalstvu zelo priljubljene ptice in Bog ne daj, da bi jim storil kdo ka j zalega. if Podjeten kolesarski tat. Te dni je bila izvršena onkraj Save, v takozvanem >produ« blizu Nadgorice, tatvino kolesa. Posestnikov sin Tine Kajzer iz Tamočevega je šel v »prod« kosit. Z doma se je odpeljal čez Ježico in črnuški most na kolesu. Prišedši v »prod«, je položil kolo v bližnji grm in ga poki i! s kocein. Ko 1 oa »g med košnjo oddaljil kakih 50 korakov od kolesa, je to priliko izrabil podjeten kolesarski tat. ki je očividno prežal kje v grmovju, sedel na kolo in jadrno oddirjal. Veliko je bilo pre- senečenje mladem kosca, ko je neka i časa pozneje hotel popeljati kolo naprej, da ni ga imel bliže sebe, a kolesa ni bilo nikjer. Nesrečni fant se je podvizal do bližnje ceste, če ne bi morda opazil bežečepa tatu. Neki drugi kosci so Kajzerju povedali, da je pravkar dirkul po cesti n«Jti golorok kolesar, kot do ga žonejo vetrovi. Ukradeno kolo je bilo še jako dobro ohranjeno in vredno najmanj 1500 Din. •fc Novomeikfm osmoiolcem 1. 1904. Po petindvajsetih letih v torek, dne 27. t. m., popoldne sestanek pri očetu »štemburju« v Kandiji. it Če je kibic preveč navdušen. V Zagrebu sta v nedeljo igrala ostro nogometno tekmo kluba Ilirija in Sokol. Pri tej tekmi se je odigral dogodek, ki bo morda veljal življenje človeka. Ko je Ilirija dosegla izravnajoči gol, se je gledalec Martin štampar tako navdušil, da je v svoji radosti pograbil za prazno steklenico ter io vrgel med občinstvo. Steklenica je zadela Franja Pavišiča v glavo. Pavišič je bil težko ranjen in so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Policija je aretirala Štamparja in ga odvedla v zapor. if V Bosni iščejo petrolej. Tekom tega tedna odpotuje na planino Maievico v Bosni direktor drž. rudarskih podjetij dr. Velimir Jovanovič. Na Maje-vici se že nahaja komisija pod vodstvom belgraj-skega vseučiliškega profesorja dr. Luikoviča. Komisija preiskuje in določa kraje, kjer se bo vrtalo do ležišč nafte. Na )X)dlagi rezultata tega preiskovanja bo komisia določila kraje za vrtanje končnih rovov. ir Pod vlak se je vrgla. Pred dnevi se je pozno zvečer na odprti progi med postajama Jastre-barsko in Draganiči vrgla pod tovorni vlak, ki je vozil iz Karlovca proh Zagrebu, 20-letna Danica Bohaček. Bila je na mestu mrtva. Pri njej so našli poslovilno pismo, naslovljeno na njene stariše. Vzrok samoumora ni znan. ir Vlak skočil s tira. Pred dnevi je ob prihodu nekega tovornega vlaka na postajo Pnkraj pri Koprivnici skočilo šest zadnjih vagonov tega vlaka s tira. Vagoni so preprečevali prihod in odhod vlakov na tej postaji, tako da se je moral potniški promet proti Zagrebu in Koprivnici vršiti s prestopanjem. Na lice mesta je takoj prišla komisija. Delavcem se je posrečilo po nekaj urah odstraniti zapreko. Radi te nezgode so imeli vsi osebni in brzovlaki na tej progi po več ur zamude. Škoda je zelo velika. Uvedena je preiskava. ir Vinska konfercnca v Splitu. Dne 25. t. m. se bo vršila v Splitu vinska konferenca, ki je bila sklicana na inicijativo splitskega oblastnega odbora. Na konferenci se bodo pretresale vse potrebne mere, da se odstrani letošnja težka vinska kriza v Dalmaciji, ki postaja še težja, čimbolj se bliža čas trgatve. Kot znano, se v večini dalmatinskih vinorodnih krajev nahajajo še velike količine neprodanega vina lanske trgatve. -k Nova tovarna cemenia v Dalmaciji. Svoječasno ie bilo v naši javnosti mnogo govora o namenu neke belgijske industrijske skupine, da zgradi v Sučurcu pri Splitu veliko tovarno cemenia. Ta tovarna naj bi delala v družbi z nekaterimi domačimi ljudmi. Sedaj kaže, da se bliža ta načrt svojemu uresničenju, ker je omenjena belgijska skupina že pripravljena, da vloži v novo industrijo cementa nad 100 milijonov dinarjev. Tvrdka še ni protokolirana. -k Konj ubil dečka. Na travniku v zagrebškem predmestju je kmet Lovrenčič pascl svojega konja. Gosjiodar je konja čuval celo popoldne, ob 6 pa je odšel večerjat. Konja je pustil brez nadzorstva na travniku. V bližini so se igrali otroci in 7 letni Mijo je vzel nek drog ter ž njim jel dražiti konja. Naenkrat je konj udaril z zadnjimi nogami nazaj ter sunil malega fantka naravnost v prša. Deček se je zgrudil na travo, drugi otroci so poklicali njegovega očeta, toda ta jc svojega otroka našel že mrtvega na travi. •k Tragedija očeta na sinovem grobn. Na izraelskem pokopališču v Sisku so te dni našli na nekem grobu mrtvega človeka. Na majhnem lističu, ki se je na mrtvecu nahajal, je bilo zapisano njegovo ime. Ugotovilo se je, da gre za samomor iz žalosti. Pokojni se piše Neufeld ter je bil privatni uradnik. Imel je sina edmea, ki mu je pred par leti utonil v Savi pri Zagrebu. Njegovo truplo je Sava pri Sisku VTgla na površje ter so potem utopljenca pokopali v Sisku. Nesrečni oče ni mogel preboleti smrti svojega edinca, pa je prišel in se ubil na grobu svojega sina. Zdaj bodo nesrečneža pokopali poleg sina v isti grob. * Stenski zemljevid Evrope za šolske sobe. Priredil dr. Valter Bohinec, velikost 156X104 cm. Cena za nenalepljen zemljevid v 2 listih Din 80.—, nalepljen na platno s palicami Din 220.—. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Z izdajo tega zemljevida je ustreženo zlasti šolam, uradom, društvom, trgovskim podjetjem itd. kakor tudi posameznikom. Zemljevid je natančno izdelan in upošteva vse tozadevne izpremembe do najnovejšega časa. Na zemljividu so označane v glavnih potezah terenske formacije, najvažnejši vrhovi in reke (pri teh tudi njih plovnost). Jako nazorno pa je orisana v barvah politična razdelitev. Takega zemljevida doslej nimajo ne Srbi ne Hrvati. Šolam in drugim javnim lokalom je zemljevid nujno potreben, ... * Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Najuspešnejše in ceno zdravljenje v maju, juniju in septembru. Zahtevajte prospekte! •k Prvo ljubljansko grozdje, rdeče, je v kolodvorski ulici na vrtu g. kavarnarja in gostilničarja Leon Pogačnika, ki toči samo pristna vina, rdeča in bela iz kleti g. Jegliča v Krškem. Ljubljana Nočna služba lekarn Nočno službo imajo drevi: Sušnik, Marijin trg 5 in Kuralt, Gosposvetska cesta 10. © V uršulinskem samostann je umrla v nedeljo 18. avgusta sestra-lajika Marija Cirila Gro-Selj. Pokojnica je bila doma iz Doba. Umrla je v 78. lelu starosti in v 45. letu redovnih obljub Bog bodi milostljiv njeni duši! © Umrl je g. Janko Mladič, višji računski svetnik v pokoju. Pokopali ga bodo danes ob 5 pop. Blag mu spomin! O Skrbi mestne občine radi preskrbe s kurivom. Poročali smo svoječasno, da jo glavna železniška direkcija zvišala za letošnjo jesensko sezono prevozno tarifo za kurivo za 20%. Mestna občina, ki bi bila s tem oškodovana '/n okrog 70 tisoč dinarjev, je poslala prometnemu ministrstvu prošnjo, naj se jI dovoli tudi v jesenski sezoni stara tarifa, sklicevaje se nn to, da višji znesek za prevoz kuriva v njenem proračunu ni določen. Prometno ministrstvo te prošnje ni ugodno rešilo. Mestna občina si bo pomagala na ta način, dn si bo preskrbela po možnosti vse potrebno kurivo že do 1. septembra, ko stopi nova tarifa v veljavo. O Delavec izgubil pri nesreči dar govor«. Nenavadna, toda težka nesreča, sc j« pripetila včeraj na tako zvanem »cesarskem« vrtu za tobačno tovarno. 30letnemu delavcu »Probude« Ivami Trillerju je padel pri delu težek tram na glavo. Vidnih poškodb ni dobil, toda tem težje notranje, kajti zgubil je dar govora. Reševalcem ni mogel povedati svojega imena in jim ga je moral napisati. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. © Nesreča pri nogometni tekmi. V nedeljo popoldne se je pripetila na igrišču »Primorja« pri nogometni tekmi težja nesreča. 17 letni mizarski vajenec Franc Počkar je pri brcanju žoge padel ter si zlomil desno nogo. Rešilni voz ga je prepeljal v bolnišnico. © Vlom. Gostilničarka Marija Perlin na Vi-dovdanski cesti štev. 16 je prijavila, da je nekdo v nedeljo zvečer vlomil v njeno spalnico in odnesel srebrno uro ter lopo prešito odejo. Vlomilec je vrata odprl s tem, da je s kladivom odbil ključavnico. Gostilničarka je tatvine osumila nekega znanega ji moškega. © Varuj se tujih ženski Delavec Janez T. iz Zgornje Šiške je imel te dni hudo smolo. Napil se je že ob belem dnevu in ko se je hotel odpeljati naprej, je prisedlo k njemu neznano mu dekle, ki ga je'hitro pregovorilo, da jI je plačal večerjo v prvi gostilni, potem pa še podaril 10 Din. Janez je ostal sam v gostilni in pil dalje, pil in pil, toda kako se je to nehalo, sam ni vedel. Zjutraj se je znašel v skednju, kamor ga je pijanega zavlekel spat gostilničar. Ko je pregledal vsebino svoje listnice, je z žalostjo ugotovil, da je izginilo iz nje vseh 16 stotakov. Zapraviti toliko denarja ni mogel, kvečjemu kakih 200 Din. Vse ostalo pa mu je pobrala — kdo drugi — kot njegova znanka, ali bolje povedano neznanka, od prejšnjega večera. Janez pa je napravil še eno napako: tatvine ni takoj prijavil policiji, temveč je pričel kar sam iskati tatico. Cez nekaj dni jo je res srečal v Šiški in ji zaklical: »Ti, punca, čakaj no malo, se imava nekaj za zmeniti lc Toda dekle se mu je prav široko zasmejalo, skočilo k nekemu mladeniču na motorno kolo in izginilo. Janez je gledal za njo prav debelo. Samo toliko je še zvedel, da ji je ime Fani. Sedaj to Fani išče policija in išče jo tudi Janez. Ko jo bosta našla, menda od tistih 14 stotakov ne bo mnogo ostalo. © Iz policijske torbe. Dve ciganki sta počenjali in uganjali na Opekarski cesti nepopisen škandal. Bili sta popolnoma pijani. Kaznovani bosta radi beračenja, pijanosti in nedostojnega vedenja. — Leopoldu Podržaju je bilo v nedeljo izpred cerkve na Rakovniku med mašo ukradeno 1200 dinarjev vredno kolo. — Zahrbten napad je bil izvršen v nedeljo zvečer v Spodnji Šiški na neko vračajočo se družbo kopalcev. Eden od kopalcev je dobil strel z repetirno pištolo v lice. Ostal je v domači oskrbi. © Kemično snaženje oblek — Šimenc, Ko-*odvorska ulica 8. Čc te kaj takega pripeti st gospa Mtea smehlja. Raj pa more mala nebogftenka zato. Le hitro čisto obiek-co za njo in svež predpasnik za mamico, saj vse madeže odstrani brez truda le Celie Maribor □ Občni zbor Lavantinske »Vzajemnosti« bo 26. avgusta t. 1. ob 10 predpoldne v hiši mestnega župana g. Miha Brenčiča v Ptuju in ne, kakor ie bilo objavljeno, v Narodnem domu v Ptuju. □ Duhovne vaje za duhovnike lavantinske Škofije so se pričele včeraj, 19. avgusta v knezo-škofijskem dijaškem semenišču. Vodi jih mons. prof. dr. Jakob Ukmar iz Trsta. Udeležuje se vaj okoli 50 duhovnikov. Jeseni bodo duhovne vaje tudi v Rogaški Slatini. □ V Jarenini sta bila dne 18. avgusta slo-Vesnu odlikovana mil. g. kanonik in dekan Josip Čižek z redom sv. Save IV. vrste in župan Fr. Spari z zlato kolajno. Odlikovanje je izvršil okrajni načelnik dr. Marko Ipavic. Slavnost se je izvršila na okrašenem prostoru pri cerkvi ob navzočnosti župljanov in gostov. Popoldne je v čast slav-ljencema priredilo Prosvetno društvo s sodelovanjem pevskega društva »Maribor« dobro uspelo narodno veseiico. Udeležila sta se je tudi župan dr. Juvan in častni kanonik univerzitetni prof. dr. Lukman. □ Izlet na Plitviška jezera, ki ga je priredilo vodstvo mestnega avtobus prometa, je izvrstno uspel. Autobus z 18 udeleženci se je srečno vrnil dne 18. avgusta ob 11 ponoči. Na celi poti ni bilo ne enega defekta in nobene nezgode. Vodil je izlet g. Neralič, a šofer je bil g. Drofenik. □ Sprejem izvenmariborskih otrok v mestne osnovne in meščanske šole. Ker so se sosedne občine v principu izrekle za to, da bodo prispevale h gradnji in k vzdrževanju novega šolskega poslopja na desnem bregu Drave, je izpre-menil kraj. šolski odbor v Mariboru svoj prvotni sklep radi odklonitve izvenmariborskih učencev in nčenk ter je določil: 1. V prvi razred mestnih osnovnih in meščanskih šol se v šol. letu 1929-30 sploh ne sprejema izvenmariborskih učencev in nčenk razen onih, katerih starši dokažejo, da imajo stalno službo v mestu, da pa ne morejo tu dobiti stanovanja. — 2. V ostale razrede morejo biti izvenmariborski učenci sprejeti, kolikor bo prostora na razpolago. — 3. Za vsakega izvenmari-borskega otroka pod 2. je treba plačati pri mestni blagajni letni prispevek 400 Din ali nakrat ali pa v 8 mesečnih obrokih po 50 Din. Oprostitev od plačevanja ni. □ Pol nagi ljudie na cesti. Iz Studencev nam pišejo. Večkrat srečamo kar na javni cesti večje ali manjše število odraslih in manj odraslih kopalcev, opremljenih samo s kopalno obleko. Prihajajo od spodnjega dela proti zgornjemu. Studen-čani protestiramo proti takim neestetičnim obiskom in promeniranju. S tem se pohujšuje mladina; a tudi odraslim pasantom, ki imajo še količkaj sramežljivega čuta, ne narede prijetnih uti-aov. Prosimo višjo oblast, da to enkrat za vedno zabrani; saj ima moč in sredstva ter dolžnost. □ Med nalivom v noči od nedelje na pon-deljek je v mariborski okolici padala tudi toča, ki pa ni napravila posebne škode. □ Iz Maribora se je ob včerajšnji nevihti videl vrh visokega Kozjaka na zapadni strani Maribora velik požar. Gorela je neka kmetija v kotu med župnijami Kamnica, Selnica in Sv. Križ. □ Iz splošne bolnišnice so v soboto zbežale čez visoki plot tri znane slaboglasne ženske: Marija G., Katarina L. in Ivanka K. Odnesle so tudi bolniško obleko. Policija je eno od teh v nedeljo zvečer že aretirala. □ Borza dela v Maribora potrebuje nujno J gaterisla in t brivca. Izmed sodobnih književnih izdaj so priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60-—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. & V gledališkem tečaju predava drevi sanitetni referent g. dr. Anton Schwab o higijeni glasotvornih organov ter anatomiji slušnega organa. Nato sledi takoj režija »Ženitve«. -0" Blagoslovitev orlovskega prapora v št. Juriju ob juž. žel. ter proslava 20 letnice obstoja tamkajšnjega Orla se je prošlo nedeljo 18. avgusta izvršila v najlepšem redu ter ob velikem zanimanju prebivalstva ne le šentjurskega temveč tudi onega iz okoliških župnij. Po prihodu jutranjih vlakov se je od kolodvora razvil veličasten sprevod, na čelu mu železničarska godba iz Celja. Sprevod se je pomikal skozi trg, ki je bil lepo okrašen z zastavami (celo sicer orlovstvu ne baš prijazne hiše so jih imele), v župno cerkev, kjer je orlovstvo prisostvovalo službi božji in kjer je častni kanonik šentjurski blagoslovil novi prapor, izdelan po znanem načrtu arhitekta Plečnika. Popoldne se je vršil na lepo prirejenem telovadišču ob šoli posrečen telovadni nastop, ki mu je prisostvovalo okoli 800 oseb. & Na državni dekliški meščanski šoli v Celju se bo vršilo redno vpisovanje učenk 30. in 31. avgusta, vsakikrat od 8 do 12. Ponavljalni izpiti se začnejo 27. avgusta. 0 Celjski mestni občinski svet ima v nedeljo 25. avgusta ob 9. dopoldne sejo z edino točko dnevnega reda: Izvolitev dveh članov celjskega okrajnega cestnega odbora. 0 Iz celjske bolnišnice. V nedeljo 18. avgusta je tukaj umrla 71 letna Marija Salobir, zaseb-nica iz Vrhov 33 v teharski občini. — Včeraj so prepeljali v bolnišnico težko poškodovanega posestnika Štefana Doberšeka iz Babne gore pri Sv. Štefanu. Z možnarji so streljali, pa je preveč nabasan možnar razneslo in Doberšku so drobci mož-narja grdo razmesarili desno stran telesa. & Po odhodu cirkusa. Cirkus »Columbia^ je hvala Bogu odšel. Čeprav smo o njem napisali, kakšen da je in da lahko Celjani radi njega mirno spijo, je vendar imel sijajen obisk in smo Celjani za toliko pozornost, ki jo potujočemu cirkusu posvečamo, zares lahko ponosni. V slabem spominu bo cirkus ostal trem celjskim muzikantom, ki so spremljali s svojo »jazz-godbo« cirkuške predstave. Poslednji večer po zadnji predstavi bi morali dobiti še od podjetnika izplačanih 180 Din, pa jih niso dobili. V Trbovlje da se preseli cirkus in tam godbo rabi, pa da naj gredo muzikanti lepo ž njim v Trbovlje, kjer bodo že dobili plačano. Muzikanti niso bil istega mnenja in jih nikakor ni bila volja potovati s cirkusom po svetu, a podjetnik jim vseeno ni maral plačati. Pa so bili svečeniki glasbe prisiljeni zaprositi za pomoč oblast, ki bo skušala cirkuškega podjetnika na primeren način prijeti. 0 Nova mestna avtobusna zveza. Avtobus mesta Celja je otvoril novo zvezo in sicer z Dram-ljami. Na tej progi vozi manjši avtobus znamke Chevrolet dnevno dvakrat in sicer le ob delavnikih. Iz Celja odpelje voz zjutraj ob 5.50 in vozi skozi Teharje, Štore in Sv. Jurij ob j. ž. v Dramljp. Iz Dramelj se vrača ob 7 in sicer preko Blagovne in Teharja ter dospe v Celje ob 7.50. Drugič pelje iz Celja ob 12.50 preko Teharja in Blagovne ter dospe v Dramlje ob 13.05, vrača pa se od tam ob 14.18 in pride v Celje ob 15.16. Ta vozni red je le začasen in bo podjetje radevolje vpoštevalo glede njega vsak tehten predlog odnosno nasvet. 0 Tatvine koles se že kar sumljivo množijo. Ze enkrat smo prošli teden ugotovili nenormalno naraščanje tatvin koles. Danes moramo poročati zopet kar o treh takih tatvinah Dne 16. avgusta je slikarski pomočnik Stanko Kolobar pustil svoje kolo na dvorišču domače hiše Za kresijo. Kot kafra je izginilo. Bilo je črno pleskano, obroči na kolesih so bili rumeni, vredno pa je kakih 1500 dinarjev. — Oplotnik Josip, posestnik iz Grajske vasi, se je 16. avgusta dopoldne pripeljal po opravkih v Celje. Ko je šel v urad okrajnega načelstva, je pustil kolo v veži, ko pa se je vrnil, kolesji ni več našel. Bilo je znamke »Ipak«, opremljeno s štev. 281693, črno pleskano, skoro novo^ vredno 1750 Din. — Satler Ivan iz Založ pri Polzeli je prišel v nedeljo 18. avgusta v celjsko bolnišnico obiskal znanca-bolnika. Kolo je prislonil na bolniškem dvorišču k zidu blizu bolniške kuhinje. Mudil se je kaki dve uri pri bolniku na obisku. Med tem jo je nekdo z njegovim kolesom popihal. Bilo je tam ob zidu mnogo koles bolniških obiskovalcev, pa ravno Satlerjevo je moralo postati žrtev tatu, ko bi ga za daljno pot v Založe prav hudo potreboval. Kolo je znamke »Puch«, črno pleskano, z rumenimi ročaji in 1500 Din vredno. 0 Stojalo za fotoaparat je prošli petek opoldne našel cerkovnik Tratnik v Marijini cerkvi. Lastnik ga dobi na policiji. 0 Kanarček je priletel prošli četrtek v stanovanje Marije Orličnik na Savinjskem nabr. št. 1. Orličnik ga je sprejela «a svojega, dokler se ne oglasi lastnik. Hrastnik Na Brnici je umrl bivši vrtnar Plešek. — V ljubljanski bolnici je umrl vpokojeni rudar in posestnik Mihael Klajnšek. S tem je zadela Klajn-škovo družino že druga nesreča. Pred kratkim iim je namreč zgorel kozolec, Ptuj Dijaški dom v Ptuju sprejema dijake za vse razrede gimnazije. Gojenci so preskrbljeni s popolno hrano in stanovanjem, študirajo pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom. Zavod izkazuje vsa leta izvrstne učne uspehe pri gojencih, katerih lahko sprejme sto. Vodstvo požilja na željo prospekte. Opozarja se občinstvo zlasti na to, da so vse vesti o ukinitvi ptujske gimnazije popolnoma neosuoTane in bo prihodnje šolsko leto normalen pouk na nižjih in višjih razredih. SV. JURIJ OB TABORU. Pomoloma v različnih pratikah in Koledarjih za 7. septembra določeni živinski in kramarski seim se vrši že dve leti vselej na dan 7. septembra, če pa odpade ta dan na nedeljo, pa se vrši ta sejm vselej naslednji dan. Razen tega sejma ima Sv. Jurij ob Taboru še sledeče živinske in kramarske sejme: 29. januarja, 10. marca, 7. septembra in 21, novembra. Ker se ;e živinoreja v Vranskem okraju, posebno pa v občini, priznano močno razvila ter se gojilo lepe pasme, so sejmi v tej občini zelo dobro obiskani od sosednjih živinorejcev in mesarjev. Dopisi Jesenice Težka nezgoda. Tovarniški delavec Legat Alojzij je pozno ponoči prišel iz gostilne, tako zvane »kavarne«, nasproti spodnjemu koncu tovarne. Šel je nekaj časa po državni cesti, kar naenkrat pa pridrvi za njim avto, ga podere na tla, nato pa drvi naprej. Ponesrečeni Legat ima dvakrat zlomljeno nogo in izpahnjeno roko. V nezavestnem stanju so ga prinesli v tovarniško bolnico. Ali avto ni dajal nobenih znamenj, ali pa jih je Legat preslišal, kdo ve in bo tudi težko ugotoviti. Tudi za številko avtomobila ni bilo in najbrže tudi ne bo mogoče zvedeti. Da ni na Jesenicah in Savi še več avtomobilskih nezgod, se je le čuditi. Lepa, gladka državna cesta je seveda za vsakega avto-mobilista vabljiva in zato vsak izrabi priliko, da baš skozi naše mesto preizkuša brzino svojega vozila, ne meneč se za pasante in uboge stanovalce ob cesti, ki morajo v tej vročini imeti noč in dan zaprta okna, sicer bi se udušili v prahu. Na tako zvanem »Travniku« na Borovljah je pri gradnji nove hiše g. Šorliia ponesrečil neki tesar, katerega ime do trenutka, ko to pišemo, ni bilo mogoče ugotoviti. Pri postavljanju ostrešja je padel raz zid na kup kamenja ter se pri padcu težko poškodoval, si nalomil rebra ter potolkel glavo. Ker si je pri padcu močno pretresel možgane, je ves čas v nezavesti ter za vsak transport v bolnico nezmožen. Doma je iz Grabča pri Gorjah. Pleskarji, ki že okoli dva meseca barvajo železniški most preko savške ceste in Save, so našli na mostu neki defekt, vsled česar že par dni vsi vlaki vozijo čez most z brzino petih kilometrov. Tržič Vpisovanje v deško in dekliško meščansko Solo se vrši v nedeljo, 1. in v ponedeljek 2. septembra od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Pri vpisu je treba plačati prispevek za zdravstveni fond v znesku 20 Din. Tega prispevka so oproščeni tisti, ki prineso potrdilo od županstva, da so ubožni. Ponavljalni in zasebni izpiti se vrše v ponedeljek 26. avgusta po razporedu, ki je na oglasni deski. Priglašeni kandidati naj se javijo ta dan ob pol 8. uri v ravnateljevi pisarni, kjer dobe še podrobna navodila. Novo mesto Porotne razprave pri okrožnem sodišču v Novem mestu se prično dne 2. septembra 1929. Pred poroto se bodo zagovarjali: dne 2. sept. Brodnik Martin radi hudodelstva težke telesne poškodbe s posledico trajnega oslabljenja vida na desnem očesu: dne 3. sept Ahlin Albin radi hudodelstva uboja; dne 4. sekt. Koricky Marija istotako radi hudodelstva uboja; dne 5. septembra pa bodo sedeli pred poroto sloviti roparji in tatovi Jakopin Ignacij, Kolenc Franc, Mali Martin, Mali Avgust in Vrhovšek Janez. Zagovarjali se bodo radi neštetih tatvin in ropov, ki so jih vritlš v raznih krajih Dolenjske. Za prihodnje porotno zasedanje so izžrebani ' sledeči porotniki: Boltezar Ivan. nos., Mala Gora 3, Kočevje; Malnarič Ivan, posestnik, Krupa 3, Črnomelj; Picek Ciril, trgovec, Ribnica 81, Šuštarič Ivan, pos. in trg. Črnomelj, Štibernik Martin pos. in trg. Luče 41, Višnja gora, Zupančič Anton, posestnik, Polje 3, Višnja gora, Erbežnik Franc, pos., Gor. Polje žt. 4, Novo mesto, Debelak Franc, pos., Mali log 11, Loški potok, Brsan Franc, posestnik, Orehovec 22, Kostanjevica, Hribar Ernest, pos., Jesenice 11, Kostanjevica, Kastelic Anton, pos., Dol. Podšumberk, Trebnje, Vidic Franc, pos. in župan, Polica 4, Višnja gora, Zaje Franc, pos., Vel. Dole 7, Višnja gora, Kambič Jože, pos. in gost., Metlika 22, Kerin Franc, pos. in gost., Sv. Križ 43 pri Kostanjevici, Markelj Anton, pos., Rudeči kal 8, Višnja gora, Pelko Gašper, gostilničar, Toplice 2, Novo mesto, Malešič Julij, pos., Gradac 21, Metlika, Stopar Farne, pos. in mlinar, Metnaj 2, Višnja gora, Peteh Mate, pos., Vel. Sela 10, Črnomelj, Andolšek Matej, pos., Vel. Poljane 32, Ribnica, Klun Ignacij, pos., Gorenja vas 16, Ribnica, Mlakar Anton, posestnik, Hudobrezje 4, Krško, Novak Anton, pos., Mala vas 14, Velike Lašče, Kapler Josip, pos. in župan, Bučka 9, Krško, Pacek Janez, pos. Vel. Podlog 12, Krško, Weibl Viktor, trgovec, Metlika 14, Pušlar Alojzij, pos., Pod-smreka 3, Višnja gora, lic Karol, pos. in gost., Go-riča vas 41, Ribnica, Deu Ivan, pos. in gost., Mokronog 56, Cvelbar Franc, pos. in gost., Mršeča vas 2, Krško, Piškur Franc, pos., Statenberg 1, Mokronog, Hočevar Ivan, gostilničar v Vel. Laščah 24, Frajdiga Franc, pos., Sodražica 50, Luzar Franc, pos., Grublje 12, Kostanjevica, Konca Anton, pos., Sodinja vas 15, Črnomelj. — Kot namestniki pa: Karaš Ivan, brivec, Kandija 95, Darovec Matija, posestnik, Ločna 15, Turk Anton, pos., Vel. škrjanče 2, Preželj Jakob, ključavničar, Novo mesto 124, Podbevšek Miha, čevljar, Gotna vas 54, Pavlin Matija, posestnik, Češča vas 17, Turk Josip, trgovec, Novo mesto 220, Judež Jože, pos., Vei. Cikava 3, Kastelic Ivan, pek, Novo mesto 105. Metlika Vinogradi. 2e čriček prepeva, se grozdje mehča, veselo odmeva, ta pesem gora. Nastopil je namreč tisti čas, ko je tako prijetno ob mesečnih večerih sanjati med vinskimi goricami in te v resnici to petje znanilca mehkega grozdja uspava .....bi bil ■ ' v nekako nirvano in ko človek poet, bi moral tam peti. Letošnja letina je nenavaden pojav, pa v dobrem pomenu besed, ko je po dolgi ostri zimi vse tako lepo uspelo in še uspeva, Tudi grozdje, ki bo kvantitativno malo manj obrodilo, bo pa kvalitativno mnogo boljše od lanskega. To se kaže že sedaj, popolnoma se bo pa pokazalo, ako bo Se jesen lepa in topla. Ti lepi avgustori dnevi ,v katerih solnce kar žge, zelo dobro dene jo vinskim goricam in grozdju. Saj je pa tudi potreba, da pridemo do kakih dohodkov. Vzorno klet so začeli graditi. Res malo kasno je že, pa vendar upamo, da bo mogla Vinarska in kletarska zadruga ie letošnje leto nastopiti in vsaj male začetke pokazati. Ogled se je vršil pretekli teden, na ie celotna komisija bila mnenia. da ie prostor za to klet zelo srečno izbran. Delo jc prevzel tukajšnji mojster A. Battelino, materijal pa bo zadruga sama preskrbela. Bog jim daj srečol Sah ŠAHOVSKI TURNIR V KARLOVIH VARIH Dr. Vidmar je premagal gdčno Menšikovo po 88 potezah. V našem nedeljskem j>oročilu je bilo pomotoma napisano, da je dosegel naš rojak sa-mo remis. Končno stanje pa je bilo navedeno pravilno. Viseče partije so bile v soboto končane s tem rezultatom: dr. Vidmar je premagal Mcnšikovo, Rubinstein je premagal Spielmannn, partiji Coile—-Becker in Rubinstein—Yates pa sta bili remis. Stanje po 14. kolu je torej bilo: Capablanca, Spielmann 10, dr. Vidmar 9 in pol, Niemzovvitsch 9 in Rubinstein 8 in pol. 15. kolo: Gilg je izgubil proti Trcybalu. Colle Eroti Euweju, partija dr. Vidmar—dr. Becker ni ila doigrana, Spielmann je premagal gdčno Menšikovo, Maroszv Yntcsa, Bogoljubov Tho-masn, Niemzovvitsch Siimischa in Capablanca Marshnlla. Remis pa so bile partije: Tartakovver—Canal, Mattison -Grunfeld. Partija Rubinstein—Johner je ostala nedoigrana. — Pripomniti je še, da se je v 15. kolu odigrala najkrajša partija turnirja. Proti Euweju se je udal Colle po 13. potezi. Stanje po 15. kolu: Capablanca. Spielmann 11, Niemzowitsch 10, dr. Vidmar 9 in pol (1). Euvve 9, Rubinstein 8 in pol (t), Bogoljubov, Griinfeld 8 in tx>I. Maroszy 7 in pol, dr. Becker 7 (1), Colle, Tartukower, Canal, dr. Trevbal, Mattison 7, Samisch 6 in pol. fohner 6 (1), Gilg, Marshall 6, Yates 5 in pol, Thomas 4, Menšikova 3. Naše diiaštvo Vsi oni abiturijenti, ki refletkirajo jeseni na akademsko memo (v Marijanišču), naj nemudoma dopošljejo svoje počitniške naslove, da se jim nanje pošljejo nabiralne pole, na katere se bo društvo pri zniževanju relutuma predvsem oziralo. — Opozarjamo, da vsa dosedanja skupna javljenja po organizacijah, ki smo jih prejeli pred začetkom počitnic po sklepu odbora niso mogla priti v poštev, ker so bila nejasna. Zato nujno prosimo vse dotične abiturijente, da svoj naslov )>oiwrnn jx>šljeje na naslov: Dijaško podporno društvo, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. Prireditve in društvene vesti Pevski zbor Glasbene Matice. Danes ob 20 skupna vaja in sestanek. — Odbor, Poizvedovanja Najdeno. Lastnik suknjiča, ki ga je 18. t. m. pozabil v romarskem vlaku s sv. Višanj, naj se zglasi pri hišniku Narodn. muzeja v Ljubljani. — V Retečah se je preteklo nedeljo našla moška žepna ura. Več se izve v upravi »Slovenca«. Izgubljena je bila 17. avgusta rajava listnica z 280Din na poti od Kranja do Ljubljane. Pošteni najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi v oglasnem oddelku »Slovenca«. Rujav moški suknjič sem pozabil v romarskem vlaku iz bv. Višarij. Pošten najditelj naj ga proti event. nagradi izroči oziroma sporoči na naslov Slovenska prosvetna zveoa. Ljubljana, Miklošičeva cesta. Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40-—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljeni. WJQJD vrvema »Zeppelin« na svetovnem poletu; dne 19. t. m. je pristal v Toki ju Miramare Miramare, grad avstrijskega nadvojvode Maksimiljana, čegar tragična usoda je prizadela tudi znatno število Slovencev in Hrvatov, je veljal prejo kat ena najbolj romantičnih točk sveta. Tudi danes še napravlja s svojimi zobčastimi, kakor alabaster belimi nadzidki, dvigajoč se iz sinjega zaliva, obkroženega s temnimi cipresami — čaroben vtis. To pa ne s svojo arhitektonsko obliko, saj je njegov stavbenik brez vsake lastne fantazije postavil General Bliicher (v. Galen), vrhovni poveljnik nove ruske daljnovzhodne armade. na skalno steno v Tržaškem zalivu enostavno kopijo angleškega gradu Windsorcastle. Toda s svojo okolico vred izvaja ta igračka na gledalca vendarle pretresljiv čar, to pa zaradi tragičnih senc, ki kakor koprena leže nad njegovimi belimi zidovi. Miramare — ime, ki so si ga mogli izmisliti samo romantiki romantične dobe — predstavlja kraljevski sen, ki je bil kmalu do-sanjan. Komaj dograjen in s knežjim sijajem — ki pa vedno spominja na gledišče in kulise — opremljen, je grozljivo kmalu postal mrtvaški spomenik svojemu zgraditelju. In sedaj že dolga desetletja leže na njem po njegovih prostorih sence osamelosti, brezsmotrnosti in otožnosti. Z dragocenostmi, ki so povečini redkosti, je dal Maksimiljan natrpati te sobe, dvorane, spalnice in predsobe. Toda kljub vsemu sijaju in kljub prečudno lepemu razgledu po morju, ki se fantastično sinje blesti skozi vsa okna, veje po vseh teh prostorih smrtno žalosten čut hladnosti, izumetničenega razkošja, lepote brez duše, Nerazumljivo je, kako so mogli Habsbur-žani po tragični smrti prvega grajskega gospoda še prebivati v tem mrtvaškem muzeju, v tem gradiču, ki se zdi kakor začaran grad iz minolih dob. Maščeval se je še nad vsakim izmed njih: nad Francem Ferdinandom, ki se je od tu odpeljal v Sarajevo, kakor tudi nad Karlom, ki je preživel v Miramaru najlepša poletja svoje otroške dobe, umrl pa je na Madeiri... Danes je postal Miramare, ki ga stražijo italijanski kastelani, tudi uradno muzej, Jrar je dejansko bil v tistem trenotku, ko je lahka ladjica odpeljala Maksimilijana na »Novaro«, ki je čakala nanj na odprtem morju. Ta avstrijska vojna ladja je ponesla nadvojvodo v njegovo mehikansko pustolovstvo in Ta a je pripeljala nazaj njegovo od puškinih krogelj preluknjano truplo. Ko hodimo danes po teh prostorih, ki jih italijanski uslužbenci krase vsak dan s svežimi cvetlicami, in si ogledujemo redke dobre in številne slabe slike, ki predstavljajo same postaje sijajne cesarske pravljice s tragičnim koncem, čutimo na vsakem koraku, kako zelo je postala Avstrija romantičnega nadvojvode in njegov Queretaro — samo še zgodovina. Davno izsanjana in nalilo tu še žalostno, pošastno živeče sanje Čudovito idilična je grajska luka, v kateri se zrcalijo pisana ribiška jadra. To j- mir. Morje se blišči v svoji nepopisni sinjini v majceni lučici. Ribiči suše svoje mrež?, v kopališču in po obalnih čereh pa vryi veselo življenje. Na najvšiji skali se dviga gradič iznad črnih cipres. Ob vhodu v park dobimo za pet lir vstopnico, s katero smemo v grad. Sluga nosi na plavem našivu italijansko kraljevo krono in strogo pazi na to, da nihče nespoštljivo oblečen ne prestopi praga. Kdor v leh vročih dneh pusti suknjič doma, ga sluga neizprosno zavrne; .7. zadrege si je moči pomagati na ta način, da si pri bližnjem gostilničarju izposodimo suknjič. V terasah dvigajoči se park je poln rož in glicinij; lovor, oljke in palme pa je letošnja zima neusmiljeno opustošila. Samo orjaške stare ciprese se z večno živo mračnostjo dvigajo v nebo. Lastnik nekega zavoda za kemično čiščenje oblek je dal v parku pred svojo hišo na lastne stroške prebarvati vse klopi. Ljudje so se spraševali: »Odkod tolika nesebičnost?« — »Kakšna nesebičnost,« je rekel nekdo, »ko je pa te dni dobil v delo sedem ženskih oblek in 18 hlač!« Lov na krokodile Vsak lov na zveri je kolikor toliko nevaren, prav posebno pa to velja o lovu na krokodile. W. Scharnley pripoveduje: V rekah in zalivih severne in zapadne Avstralije mestoma mrgoli krokodilov. Ob rekah hoditi je zelo nevarno, kajti v pesku in grmovju se skrivajo prekanjene živali in preže na plen. Cele dneve znajo potuhnjeno mirovati in se niti ne zganejo; kakor hitro pa se pokaže v bližini kale pes, kenguru ali črnka, ki prihaja po vodo, postanejo takoj bodri. Z neverjetno prekanjenostjo zna lena zver preračunali pravi trenotek za napad: z dolgim, luslrinastim repom udari svojo žrtev iznenada in jo pobije na tla, v naslednjih tre-notkih pa jo že meljejo strašni zobje požrešne zveri. Vsak izkušen gozdovnik in lovec se zato izumika bregovom rek in ne bo prenočeval v njih bližini pa naj so še tako vabljivi. Le domačini, ki hodijo pobirat krokodilja jajca, se upajo na ta smrtonosna mesta. Ti ljudje — in med njimi je neverjetno veliko žensk — slove po svoji drznosti. Od mladega opazujejo značaj in navade teh neoperjenih zmajev, njih napadalna sredstva in višek njihove nesramnosti. Zato jih znajo ukaniti. Krokodiljemu gnezdu se ni mogoče približati, ker samica budno pazi nanje. Čas za drzno podjetje je samo tedaj, ko si gre samica, prisiljena po lakoti, iskat hrane. Plen je obilen: 60—70 jajc, debelih kakor gosja jajca. Predrznost krokodilov ne pozna meja; teden za tednom ugrabljajo, kar jim pride v bližino: danes govedo, jutri konja, potem črnsko dete ali odraščenega. Kadar je domačinom zopet enkrat dovolj, napovedo požrešnim pošastim vojno. Takega lova smo se zadnjič udeležili tudi belokožci iz Windhama (v zalivu Cambridge), to pa tem raje, ker se je bil napovedal tudi neki posebno izkušen lovec, ki je imel nalog, da ujame za zoološki vrt v Perthu doraščenega samca, ker je bilo Vera Menšik, ki je na šahovski tekmi v Karlovih varih porazila Samischa. Ropar z otroškim obrazom Nedavno jo izvršil Baby Face (Otroški obraz), vodja in organizator največje ameriške zločinske družbe, nov velik rop. V eks-presnem železniškem vozu je oropal bančnega uradnika in odnesel plen v višini pol milijona dolarjev. Baby Face se imenuje s pravim imenom Willy Doody in slovi kot največji zločinec Chicaga. Policiji so še ni nikoli posrečilo, da bi ga dobila v pest. Toda za vsako bolezen rasite kako zelišče... V Doodyjevi druižbi se je svoj čas nahajal neki moški, Id mu pa tovariši niso prav zaupali ter so ga na nekom velikem roparskem pohodu ustrelili. Žena tega moža je sklenila, da se maščuje. Znala je priti v osebne stike z Doodyjem in ga zvabila celo v svoje stanovanje, obenem pa obvestila policijo. Komaj si je ukročeni volk prvič oblekel domači jopič, ki ga preje nikdar ni imel na sebi, se je pojavila cela vojska kriminalne policije in prevarjenega roparja varno odvedla v zapor. Klopš (levo) in Lusser, ki bosta najbrže proglašena za razredna zmagovalca v evropskem poletu. Čeh Klepš je vodil letalo Avia BH II Antilopa, Nemec Lusser pa Klem L 25. Avto »Monos«, ki se vodi brez krmila in za katerega ni potreben šoferski list. To je naj-novejši tip malega avta; porabi zelo malo kuriva in je jako poceni. Njegova hitrost znaša 50 km na uro. i ujeti samici tamkaj očividno neznansko dolgčas. Krokodila je v vodi zelo težko ustreliti, živega ujeti pa je silno nevarno. Lov se je vršil na naslednji način: Na bregu smo nastavili past in pritrdili vanjo kos sveže govedine. Že prvo noč nas je prebudilo grozno rjovenje; zjutraj smo našli v pasti mladega, komaj osem čevljev dolgega krokodila. Žival je bila docela upehana, saj se je vso noo borila in napenjala, da bi ušla, pri tem se ji je pa zanjka le še tembolj zajedala v telo. Kljub temu je zver hlastala proti nam s čeljustmi in mala očesca so se zlobno bleščala. Za zoološki vrt je bila žival premajhna, zato smo jo končali s strelom. Nato smo znova nastavili past s svežim govejim mesom, toda nad teden dni ni bilo nobene živali blizu. Preskrbeti smo si morali za vado psa, ki je očividno za krokodila posebna slaščica. Toda ni tako lahko dobiti psa, dasi jih je po črnskih seliščih toliko ikakor krokodilov po rekah. A Avstralec domačin ljubi dvoje: svoje otroke in pa pse. Kraj, kjer se streže po življenju njegovim psom, smatra za njemu samemu nevaren in ga nemudoma zapusti. Tiste dni pa se je bila med psi pojavila steklina in konjač je več psov pobil. Tako smo dobili vado za krokodile. In res nam ni bilo treba dolgo čakati: močno pljuskanje in udarjanje pod obrežnim grmovjem nas je naslednje jutro že od daleč prepričalo, da smo nekaj ujeli. V zanjki se je vil pet in pol metra dolg samec. Dasi je divjal že ure in mu jo vrv že do polovice tičala v koži, je bila zver še vendar skrajno bojevita in popadljiva. Skušala nas je doseči z orjaškim repom, kar so ji pa branili debeli koli, ki smo jih bili zabili ob obeh straneh pasti. V bližini pasCi smo bili že preje pripravili nekak ribnik, močno ograjen, kamor smo sedaj potegnili krokodila. To je bil silno težak posel in štirideset mož mu je bilo komaj kos. Krokodila smo pustili v ribniku teden dni in mu ves ta čas prinašali najboljšo krmo: kozo, ovco. Toda krokodil se ni ničesar dotaknil in dva dni pred prihodom parnika je poginil. Takoj nato smo zvedeli, da je poginila tudi samica v zoološkem vrtu in tako smo na-daljni lov opustili. Na vsak način smo domačine rešili vsaj enega krvoločnega sovražnika. Zvestoba mačke do domače hiše Znano je, da se mačka trdno drži hiše, v kateri je zrastla. Pravkar objavljajo ameriški listi nov dokaz za to: Veleposesitnica George Birdsey v državi Washington je odpotovala v Evropo, domačo mačko pa je oddala za čas svoje odsotnosti v rejo neki svoji prijateljici v mestecu Auburu, 80 milj oddaljeno od njenega doma. Toda mačka je že naslednji dan izginila in tri dni kasneje se je pojavila v domači hiši. Prehodila je torej pot 128 lan zračne črte, ki je bila pa dejansko seveda mnogo daljša, ker si jo morala žival iskati hrano. Potniki II. razreda opazujejo z vlaka zračno tekmo evropskega poleta. Eden izmed potnikov meni: »Da, da, tako bomo kmalu leteli tudi mi.« — Zraven stoječ deček pa se začudi: »Ali ste tudi Vi plačali samo tretji razred?« Obiski na angleških vojnih ladjah o priliki »mornaričnega tednac — V eni izmed angleških luk se vrši redno vsako leto »mornarični teden«, ko jo vsakomur dovoljen obisk na vojnih ladjah. Za duha in srce Kantova verska filozofija Ne po krivem nosi Kant naziv zastavonoše »modernega duha«. V istini niso bile smernice nobenega izmed novejših filozofov tako odločilnega pomena za najrazličnejše panoge vede in za duhovno lice poslednjega stoletja, kakor smernice konigsber-škega filozofa. To isto velja tudi za njegovo versko filozofijo. Njemu je pripisati ne le delitev vere in vede, ne le sodobno čuvstveno religijo, ne Ie modernizem, vsaj v temeljnih črtah, temveč po njegovem nauku je vsa nabožnost trpela marsikatero lzprc-membo in škodo. Premislimo le njegovo avtonomno moralo, njegovo odklonilno stališče napram kultu ter napram vsemu nadnaravnemu. V razumevanje vseh teh zvez je bila že davno živa potreba po monografiji o Kantovi verski filozofiji. B. Jan sen S. J. nam jo je podaril. Pravkar je izšlo njegovo delo pod naslovom: Die Religionsphilosophie Kants v Ferd. Diimmlers Verlagu, Berlin in Bonn. Pisatelj se že posveča desetletja raziskovanju Kantovih naukov. Sad tega truda je globoko, izčiščeno in zrelo delo. V prvem delu, ki je zgodovinskega značaja, nam odkriva zvezo Kantove verske filozofije z duhovnim stanjem tedanjega časa, zasleduje njega pravzroke v Kantovem značaju in v njegovem filozofskem razvoju ter nanje opozarja v vsem njegovem filozofskem sistemu. V drugem delu sledi kritika in primerjava s sholastično versko »philosophia perennis«. Ta primerjava zraste v sijajno utemeljitev m zagovor krščanskega stališča. Dasi priznava Kantove duhovne sposobnosti, se vendar avtor ne straši razgaliti njegovih slabosti ter postaviti tako slepemu zaupanju v njegov nauk uspešen jez. Kdor želi biti svitlo in temeljito poučen o Kantu, kdor se želi orientirati zlasti v fsoglavitnih verskih razlikah med »modernim« in krščanskim svetom, zlepa ne najde boljšega vodnika, kot je navedena knjiga. Na razmeroma pičlem prostoru nudi več kot tucat drugih. * Album o Bosni. Nekaj sarajevskih umetnikov in časnikarjev izda te dni »Monumentalni nmjetnički album Bosne i Hercegovine«. Format 65 krat 45. Vezan bo v les z originalnimi bosen-skimi rezbarijami. Zaponke srebrne z motivi bosenske zlatarske umetnosti. Vsebina: monografija o Bosni in Hercegovini in 50 umetniških slik talentiranega Bosanca Romana Petroviča. Knjiga zase! (D. P.) Srbska opera. Agilni srbski kompozitor Pe-tar Konjovič, katerega »Knez od Zete< se je z velikim uspehom izvajala koncem letošnje oper-ske sezone v belgrajskem gledališču, je končal novo opersko delo »Koštana«. Prirejeno je prosto po istoimenski Stankovičevi drami. Verjetno je, da se bo delo še letos izvajalo na belgrajskem odru. (D. P.) Nemški kulturni delavec v Belgradu. V Belgrad je dopotoval sloviti nemški književnik Otto Rohmbach. V naši državi bo ostal dalj časa. Iz prestolnice namerava v Sarajevo in v Črno goro, kjer bo študiral folkloT. Pripravlja knjigo o naši zemlji. (D. P.) Pravni problemi nnše prošlosti. V izdaji Srpske Kralj. Akademije Nauka je mladi znanstvenik dr. ilija Jelič, ki se največ peča s prav-no-etnološkimi problemi, izdal zanimivo delo: Vasojevički zakon od dvanaest tač&ka. Vasoje-riči so črnogorsko pleme in folklorno zelo zanimivi. O njih je mnogo jrisal lani v Politiki Gt. Božovič. Knjiga obravnava njihovo domače pravo in stare svoboščine, ki so jih uživali pri Turkih in Benečanih. Ponekod daje videz Dušanovega Zakonika. Isti pisec je prej napisal dvoje važnejših del: Krvna osveta in O brakolomstvn. * V Zbirki zakonov je izšel 30. snopič, ki prinaša poleg manjših zakonov tudi: Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, Zakon o notranji upravi, Zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih in Zakon o osebnih imenih. Knjiga, ki obsega 152 strani, velja s poštnino vred Din 29. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. * Praški slovanski institut. Slovanski institut v Pragi obstoji od 1.1922 in ima nalogo sodelovati • pri znanstvenem ter gospodarskem zbfižanju Slovanov. Njegov sedanji predsednik je svetovnoznani arheolog prof. L. Niederle. Na čelu kulturnega oddelka stoji prof. J. Polivka in na čelu ekonomskega oddelka ravnatelj Živnostenske banke, dr, J. Preiss. Zdaj je objavil Institut svoje prvo letno poročilo: »Rocenka slovanskčho ustavu«. (184 strani in 7 pol slik. Cena 20 Kč.) Poročilo vsebuje podatke o dragoceni knjižnici z 120 tisoč zvezki, redkimi knjigami in rokopisi. Tudi slovenski oddelek redno kupuje vse nove knjige. Knjižnica dobiva nad 500 mesečnikov in dnevnikov. V letih 1925—28 je imela 10.140 obiskov. Cehoslovaško zunanje ministrstvo v Pragi podpira petorico slovanskih arhivov, o katerih so tudi navedeni kratki podatki. Sploh je poročilo iako zanimivo, kot dokaz smotrenega zanimanja Čehoslo-vakov za življenje celokupnega slovanstva. Pisateljska nevoščljivost. E. Remarqueova knjiga »Na zapadni fronti nič novega« bo svojemu pred kratkim neznanem avtorju menda prinesla Nobiovo nagrado za mirovno propagando. Se žolčni, zasme-hovalni B. Shavv jo je priznal za »največji kulturni uspeh povojne dobe«. A vendar je na svetu človek, kateremu Remarqueovi lovorji ne dajo spati. Ta mož je znani francoski, sovjetom naklonjeni romanist Henry Barbusse. Spisal je vojni roman »Ogenj«, ki ga imamo tudi v slovenščini. Hvaležni boljševiki so pustili svoje kritike to delo primerjati z Homerjem in Dantejem. Barbusse ima svoje glasilo »Monde«, literaren list, in ta organ je napovedal odločno vojno nemškemu pisatelju. Sicer ima njegovo delo kljub vsem napakam svojo književno vrednost in pretresljivo iskreno zastopa iste težnje, kakor tudi »Monde«. A zasenčilo je uspeh »Ognja« in takoj znižalo zanimanje za Barbussov roman pri kupcih. Zato prinaša vsaka številka »Monda« kratko in odločno uvodno izjavo: »Barbussov roman ,Ogenj' je slejko-prej v svetovni književnosti najboljše delo o svetovni vojni!« Kritik Poulaiile v dolgi razpravi podrobno našteva vse prednosti »Ognja« napram Re-marqueu, »ki je vendar ostal do konca nemški pisatelj.« Naposled piše tudi »Mondov« lastnik in urednik, »Ognjev« avtor prav visoko, o neki knjigi nikomur neznanega avtorja, ki samo skromno ponavlja vse, kar sem jaz napisal že prej«. HANKA. spisal A. Marby, Ljudske knjižnice 24. zvezek. — V »Hanki< imamo Slovenci edini roman, ki nas vpelje v življenje malega lužiškvsrbskega plemena, ki ves obdan od mogočnega nemškega naroda, ohranja svoj jezik in svoje šege. Broš. 22, vez. 30 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. gospodarstvo ZADRU2NA RAZSTAVA V LJUBLJANI. Olavni Zadružni Savez, — ki je središnjica zadružnih zvez v Jugoslaviji — praznuje letos desetletnico svojega obstoja. Z ozirom na to je sklenil njegov redni občni zbor, da se vrši v Ljubljani Zadružni kongres, na katerem naj se zbero vsi zadru-garji Jugoslavije v svrho pregleda doslej izvršenega zadružnega dela in v svrho začrtanja programa za prihodnje. Ljubljano so določili zato, ker je zadružništvo v Sloveniji najstarejše in sorazmerno najbolj razvito. Prireditev se vrši v času, ko bo na ljubljanskem Velesejmu otvorjena »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra. Slovenske zadružne zveze, ki so članice Glavnega Zadružnega Saveza — Zadružni zvezi v Ljubljani in Celju, Zveža slovenskih zadrug v Ljubljani ter Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani — pri-rede sporazumno ob tej priliki na Velesejmu »Zadružno razstavo«, ki naj tvori začetek zadružnih razstav. Zadružna razstava ima namen seznaniti zlasti udeležence zadružn. kongresa s slovenskim zadružništvom ter prikazati na sploh važnost in pomen zadružništva na Slovenskem. Glavne veje naše hišne obrti in industrije so: čipkarstvo, tkalstvo, lončarstvo v zvezi z izdelovanjem pletenin, keramika, pletarstvo in suha roba. Izdelki vseh teh panog bodo razstavljeni na razstavi hišnih obrtov in industrije ob letošnji velesejmski prireditvi »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra. Borza 20. avgusta 1929. DENAR Devizni promet je bil danes srednji. Tečaji so bili deloma nekoliko čvrstejši. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah. Ljubljana. — (V oklepajih zaključni tečaji): Amsterdam 2282.75 bi., Berlin 1355.50—1358.50 (1357), Bruselj 792.11 blago. Curih 1094.40—1097.40 (1095.00), Dunaj 801.02—804.02 (802.52), London 275,82-276.62 (276.22), Ne\vyork 56.87 b]., Pariz 223 01 bi., Praga 168.20-169 (168.60), Trst 297.85 bi., Budimpešta 994.41 bi., Zagreb. Amsterdam 2279.75—2285.75, Berlin 1355.50—1358.50, Budimpešta 991.92—994.92, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 801.02 —804.02, London 275.82—276.62, Ne\vyork 56.77—56.97, Pariz 222.01 do 224.01, Praga 168.20—169, Trst 296.80—298.80. Belgrajska in novosadska horza danes nista delovali. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.80, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.23, London 25.2075, Madrid 76.25, Newyork 519.90, Pariz 20.35, Praga 15.385, Sofija 3.75, Trst 27.18, Varšava 58.30. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska pos. 170 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kreditni zavod 170 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Kranj. ind. 245 zaklj., Ruše 275—285. Zagreli, Drž. pap.: vojna škoda ar. 407—407.50 (406.50—407), kasa 407-407.50. termini: 11. -108.50 do 419, 12. 421.50—422.75, 7 odst. inv. pos. 89.50 d., agrari 54—55. Bančni pap.: Hipo 202 den., Pol jo 15.75—16, Hrv. 50 den., Kred. 93 den., Jugo 81 do 82, Lj. Kr. 123 den., Medjun. 56 den., Nar. 8300 do 8600, Prašted. 855- 859 (855), Srpska 255 den., Zem. 127—135, Etno 164 den_ Ind. pap.: Gi-ttmann 185—195, Slavonia 120 bi.. Slaveks 97—100, Danica 120 den., Drava 490—450, Šečerana 420—430, Osj. Ijev. 210 den., Brod. vag. 120—145, Union 125 do 130, Isis 13—15 (15). Raguseo 430 bi.. Trbovlje 434 do 460, Nar. šum. 40- 50, Piv. Sar. 205 den., Nar. mlin 20 den., Oceania 20 den., Jadr. plov. 570. Belgrajska in novosadska borza danes nista delovali. Dunaj. Don. sav. jadr. 83, Wiener Bonkverein 22, Bodencredit 100, Creditanst. 52.50, Esoopteges. 21.50, Aussiger Chemische 250, Guttmann 22.50, Slavex 11.75, Alpirie 42.75, Trboveljska 57, Kranj, ind. 31, Rima Murany 114. Žito Radi pravoslavnega praznika danes novosadska borza ni poslovala, toda tudi izvenborzni promet ni bil velik. Ne glede na to se pa situacija nikakor ni poslabšala, ampak pod vplivom neprestano višjih notacij na čikaški borzi, se tudi pri nas cene učvrščujejo. Tako velja pšenica danes 207.50—210 bačka nakladalna postaja, koruza notira enako. V ostalih predmetih ni izprememb. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. postaja, plačljivo 30 dni, dobava promptna): pšenica bačka 1% 80 kg stara 267.50 do 270, nova 265—267.50, koruza laplatska za avgust. september 295—297.50, koruza bačka, mL tar. 260—262.50, nav. voznina 267.50—270, ječmen bč. 217.50—220, oves bč. 240-245, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 395—397.50. Zaključeni so bili trije vagoni pšenice. Tendenca čvrstejša. Budimpešta. — Tendenca oslabljena. Pšenica: oktober 24.28—23.96. zaključ. 23.96—23.97, marec 26.66—26.36, zaklj. 26.36—26.37. Rž: oktober 18.95 do 18.66, zaklj. 18.66—18.67, marec 21.14—20.75, zaklj. 20.74—20.75. Koruza: maj 20.10—19.91, zaključek 19.90—19.92. Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni trije vagoni drv in en vagon testonov, skupaj 4 vagoni. Tendenca neizpremenjena. Iščejo se trami: 1000 m3 uso Trieste od 8-8 do 27-20 4—12 m fko vag. Sušak. Živina Dunajski goveji sejem: (Poročilo tvrdke Edv. Snborsky in Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 2794 glav živine, in sicer 1771 volov, 638 bikov, 378 krav in 7 bivolov. Iz Jugoslavije je bilo vsega 296 glav. Razen tega je prišlo na kontumačni trg 119 volov iz Romunije. Cene: Voli najboljši 2.20, I. 1.80—2, II. 1.60—1.70, III. 1.20-1.50, krave 1. 1.30—1.45, II. 1.15—1.25, biki 1.30—1.65, klavna živina 0.65 do 0.85. Tendenca srednja, cene so v splošnem padle za 5—10 grošev. Hmelj Kakor smo že napovedali, se je 17. t. m. vršil v Friedrichshafenu kongres hmeljarjev, kateremu so prisostvovali zastopniki ČSR, Poljske in Francije. Podane so bile sjedeče cenitve letine: (v tisoč stotov, v oklepajih podatki za L 1B28): Bavarska 193.5 (181), Virtemberška 28 - 30 (20), vsa Nemčija 215-231 (206), ČSR 209—232 (188), Juposla-. vija 123-130 (130), Poljska 58 (50). in Avstrija 1 [ (2.5). Za celo srednjeevropsko hmeljarsko okrožje i znaša torej cenitev 677.5—728 (626) tisoč stotov. i Obiranje hmelja v žateškem okrožju se prične ta teden. V Žatcu je kupčija skoro popolnoma prenehala. Žateški hmelj notira 450— 550 Kč. Za tranzitni hmelj ni zanimanja. Šport Na vojvodinskem hmeljskem trgu se s starim hmeljem ne trguje več; novi pa se plačuje po 20 Din za kg. Skupno računajo, da bo letina dala letos 30% manj kakor lani. Tudi kvaliteta je slabša kakor lani. Skupno računajo, da je pod hmeljem 10.500 kat. oralov t. j. 6100 ha. Po drugih poročilih (ravn. hmelj, društva Milivoj Malič) pa računa z istim donosom kakor lani, ker so izgledi bolj optimistični, Tržne cene v Ljubljani in v Mariboru Sredi meseca avgusta t. 1. so bile v Ljubljani in v Mariboru sledeče tržne cene (vse v Din za kg; prva številka pomeni ceno v Ljubljani, druga v Mariboru): Meso: govedina 12—20, 12—20, teletina 20 do 25, 20—25, prašičje 20—27, 15—27, sveža slanina 25 do 26, 24—27, mast 30—32, 30-32, gnjat 30—35, 30—36, koštrunovo 14—15, —, konjsko 6—8, 8 do 10; klobase: krakovske 40, 36—40, silfalade 28 do 32, hrenovke 30—32, 30—35, kranjske 32—35, 36—40; perutnina: 1 kom. piščanec 15—20, 12-35, kokoš 25-30, 35—10, raca 25, 25-30, dom. zajec 6—15, 10—15, gos —, 45—80; ribe: morske —, 16—24, (ostalo samo v Ljubljani): karp 25—30, ščuka 35—40, jiostrv živa 80, mrtva 60, klin 20, mrena 20—25, pečenke 10. Mleko: 2.50-3, 2.50-8, sir. maslo 40, 36—48, čajno 44—48, 50—60, boh. sir 34—40, — jajce kom. 1.25-1.50, 1.25-1.50. Kruh: beli 4.50, 4.50, črni 4, 4, ržen 4, 4. Sadje: jabolka 3-9, 4-8, hruške 3-12, 3 do 8, orehi luščeni 40—42. 48, orehi —, 12—14, 1 oranža 2—4, 3—6, limona 1.50—2, 1.25—2, češplje 4 do 8, 6-12. Špecerlja: kava 32—76, 50—75, pražena 56 do 100, čaj 80, 80—150, sol debela 2.50, mleta 2.75, 2.75, testenine 9—12, 10—12, kavna primes 18, 18 do 20, riž 8—10, 6—12, kis navadni 2.50, 2—4, vinski 4.50, 4—6, sladkor krist. 13, 12.50, kocke 15, 14. Moka: 0 4 -4.50, 3.90—4, 2 3.75—4, 3.80—3.90, kaša 5.50-6, 4.50— 5, otrobi 2.50, 1.80—2, pšenični zdrob 5—6, 4.50—5, koruzni 4.50—5, 4—1.50, koruzna moka 4—4.50, 2.50—3, ajdova 6—8, 5—6. Zelenjava: (v Mariboru 1 komad, glava, v Ljubljani l kg); solata glavnata 4—5, 0.50, endivija 4—5, 0.25—1, zgodnje zelje 1.50. 0.50—4, ohrovt 2-3, 0.50-2.50, karfijola 8—10, 0.50—2, 1 kg paradižnikov 3—4, 2—3, zelena paprika 16, 6—8, kumare 2—3, 0.25—1.50, grah liter 8—10, luščen 2, čebula kg 2—3, 4, časen kg 12, 16, krompir kg 1 do 1.50, 1.25—2. Lucerna. Letina v Italiji je letos manjša kot lani. Zaenkrat zahtevajo izvozniki 22 dolarjev fko ital. meja, za okt. in nov., ponudba po tej ceni pa je majhna. V Italiji pa se pričakuje, da se bo letos cena italijanske lucerne zopet približala ceni francoskega blaga. Rdeča detelja. Po dveh slabih letinah beleži Italija letos dobro letino. Predvidna izvozna cena bo 80 — 32 dolarjev fko meja za oktober in nov. Esparsettt. Oferte v novem blagu za avgust in september so nizke. _ Turistika NOVA POTA SPD V TRIGLAVSKEM POGORJU. Izmed pomembnejših težjih vrhov v okolici Triglava, je edino ta tako zavarovan, da je dostopen vsem planincem. Na željo premnogih obiskovalcev naših planin, da se zgrade nova pota v tem predelu na dosedaj nedostopne vrhove, je SPD odločilo še to leto nadelati več novih potov v divni okolici Staničeve koče. Prihodnjo nedeljo 25. t. m. bo otvoritev pota na Rjavino. Je to visokogorska pot, vseskozi in-teresantna, z lepim razgledom v skoro popolnoma nepoznanem terenu. Vrh kota se odcepi ta nova pot levo po strmih skalah v steno Rjavine ter po stebru, ki loči glavni severni vrh od južnega, v škr-bino in dalje po grebenu mimo dveh naravnih oken (skozi spodnje okno prehod v steno in lep razgled v dolino), na vrh Rjavine. Razgled od tod je razven na jug ravnotako obsežen kakor iz Triglava. Iz vrha vodi pot po robu škrbine na južni vrh ter skozi po grebenu do Staničeve koče. Da je bila Rjavina dosedaj težko dostopna priča knjiga, v katero se je vpisalo od leta 1908 dalje le nekaj desetin posetnikov. Vsa težja mesta na potu so dobro zavarovana s klini in žico. Vsa nova pot je dolga 2 uri v eni ali drugi smeri. Še letos bo dograjena tudi veleinteresantna, zelo težka pot po sev. vzh, steni in grebenu Urbanove Špice čez Urbanov vrh do Staničeve koče. Vstop bo iz Kota po steni na vrh ter po celem grebenu, ki je neverjetno oster in prepadast do Urbanovega vrha ter dalje lahko do Staničeve koče. Popravila ter zavarovala se bo letos tudi pot na Cmir, raz katerega je najlepši pogled na Triglav, skupino Škrlatice ter v dolino Vrata z Aljaževim domom. Že gotova je tudi lahka, nič strma, pa jako zanimiva pot po Krmi do Staničeve koče, uporabna tudi za ježo. Po tej poti oskrbuje Staničevo kočo nosač — konj. Važna je ta pot za zimski po-set, ker bo v zimi deloma markirana z pobarvanimi palicami. Zapustila nas je za vedno naša ljuba hči in teta, gospa HariJa Krame roi. Bizjak danes 19. avgusta ob 7 zjutraj, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 21. t. m. ob 10 dopoldne na domače pokopališče. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin. Šmartno ob Paki, 19. avgusta 1929. Ana Bizjak, mati. Ivan in Ferdinand, brata Vsi nastali cnrndnlki. NACIONALNI LAHKO ATLETSKI MEETING V ZAGREBU. V soboto, 17. in v nedeljo, 18. t. m. se je vršil na igrišču HŠK Concordije nacionalni lahkoatletski meeting, katerega so se udeležili atleti Concordije, Haška, Marathona in ljubljanske Ilirije. Organizacija mcetinga je bila brezhibna. Izmed rezultatov bi bilo posebno povdariti Ferkovičev novi jugos'ovan-ski rekord v metu kladiva in Praunspergerjev rekord v teku na 400 m z zaprekami, ki pa radi nezadostnega števila saveznih sodnikov ne bo priznana. Senzacija prvega dne je bila zmaga Kumerja (Mara-thon) nad državnim prvakom in rekorderjem Preda-ničem v teku na 1500 m. Rezultati so naslednji: Sobota, 17. t. m.: Met kroglje: 1. dr. Narančič (Cone.) 12.60; 2. Ferkovič (Hašk) 11.59; 3. Gaspar (Cone.) 11.17 m. — Tek 100 m: 1. Hellebrandt (H.) 11.6; 2. Sehreiber (H.); 3. Pavšič (Ilirija). Zmaga se odloči šele v finalu. — Skok v vis.: 1. Buratovič (C.) 1.75 m; 2. Kal!ay II. (H.) 1.65; 3. Vallo (C.) 1.00. — Met kladiva: 1. Ferkovič (H.) 38.80 (nov jug. rek.); 2. Gašpar (C.) 36.29; 3. Manojlovič (C.) 34.76. — 110 zapreke: 1. Praunsperger (C.) 17.4; 2. Buratovič (C.); 3. Kallay II. (H.). - Troskok: 1. Režek (Ilirija) 13.11 m; 2. Miokovič (C.) 12.61; 3. Outrata (II.) 12.51. Režek je zopet pokazal, da je naš najboljši skakač v troskoku, kljub temu, da je bil dan popreje na meetingu v Ptuju blesiran. — Tek 1500 m: 1. Kumer (Marathon) 4:20:6; 2. Predanič (C.); 3. Hladnik (H.) Nedelja, 18. t. m. 200 m finale: 1. Pavšič (II.) 23.8; 2. Sehreiber (II.); 3. Madjarevič (C.). Pri tej disciplini ni startal favorit Stepišnik radi spahnjene noge. Pavšič je sigurno zmagal. — 400 m zapreke: Praunsperger(C.) 61:6, bolje od jugosl. rekorda; 2. Ferkovič (H.). — Met kopja: 1. Hellebrandt (H.) 52.80 m; Gašpar (C.); 3. K.illay II. (H.). - Skok v daljavo: 1. Hellebrandt (II.) 6.53 m; 2. Outrata (II.) 6.17; 3. Miokovič (C.) 6.05. - 800 m: 1. Tučan (H.) 2.07; 2. Predanič (C.); 3. Ritlig II. (H.) -Disk: 1. dr. Narančič (C.) 39.72; Z Manojlovič (C.) 39.41; 3. Gašpar (C.) 33.87. - Skok ob palici: 1. Ferkovič (H.) 3.40 m; 2. Buratovič (C.) 3.30 m; 3. Kallay II. (H.) 3.00 m. - 10.000 m: 1. Kumer (M.) 37.34; 2. Šporn (II.); 3. Tinta (II.). Kumer je zmagal po napeti borbi s Špornom šele v zadnji rundi v močnem finishu. Tempo v prvi polovici je bil zelo hiter in so prvi trije zmagovalci dosegli na 5000 m izboren čas 17:07. — Šved. štaleta (400 300 200 100): 1. Concordia 2.08'/.-,; 2. Hašk I.; 3. Hašk II. Concordia je dobila zmago že s prvim tekačem Madiarevičem in je pritekla na cilj ca 30 m pred Haškom. « Nedeljski sportui dogodki. Nedeljska medmestna tekma Ljubljana : Maribor je prinesla našemu moštvu nepričakovano sigurno zmago s 6 : 1 (3 : 0). Ta zmaga je tem pomembnejša, ker je mariborski šport čisto enakovreden našemu. Zmago je odločil boliši notranji trio Ljubljane. Rezultat bi bil še večji, da «e jc Svetic bolj razume! s svojimi zvezami. Slabša je bila krilska vrsta, izborna pa obramba, zlasti Ve-rovšek, ki ni pustil triu Maribora do sape. Maribor ni bil tako slab, kakor pove rezuitat, celo premoč je imel parkrat, ni se mu pa vsled neodločnosti notranjega tria posrečilo, da bi dosegel ugodnejši rezultat, Za tek mo z Gradcem jc postavljeno naslednje moštvo: Koren, Verovšek, Svctič, Zcmljak, Slamič, Pišek, Uršič, Doberle, Oman, Svetič, Jug, rezerva Košenina. Juniorske tekme za prehodni pokal Ilirije med Primorjem in Ilirijo je po ostri tekmi končala s 3 : 2 za juniorje Ilirije. S to zmago pridejo juni-i orji kot prvaki ljubljanskega okrožja v finale z j Mariborom kot zmagovalcem mariborskega okrožja. Gradjanski je po prvem uspehu" v Nemčiji izgubil zaporedoma kar dve tekmi. V AVormsu jc V. F. R. Vormatii podlegel po izredno ostri igri s 3 : 0 in kakor poročajo, deloma tudi po zaslugi slabega pristranskega sodnika. V Wiesbadenu so pa istoimenemu klubu podlegli po izenačeni igri s 1 : 0. VELIKI KLUBI Največji deseteri klubi Srednjenemške nogometne zveze štejejo sledeče število članov: 1. Dresdner Sport!-lub 1295; 2. Chemnitzer Balispiel - Klub 1250; 3. Wacker-Leipzig 1248; 4. Postsportvereinigung-Dresden 1164; 5. Guts Muts-Dresden 1131; 6. Viktoria Ofi-Magdeburg 1069 - 7. V. .1, L. flO-Halle 1067; 8. Dresdensia-Dresden 1053; 9. V. J. B.-Leipzig 1045; 10. Fortnna Leipzig 936'. Radio Drugi programi t Torek, 20. avgusta. Belgrad: 12.10 Plošče. 13.15 Dnevne vesti. 17.30 Čitanje iz zbirke Vuksaviča: Glasba časa. 17.555 Radio-kvartet. 20 Srbsko-nemški dvogovori: Franičevič in Turek. 20.25 Srbske narodne, igra ciganska godba. 21 Čas. Dnevne vesti. 21.10 Prenos koncerta balalajk iz restavracije »Ruska lira«. 22.10 Nepriobčeni fragmenti iz življenja velikih pisateljev (Dostojevskij, Tolstoj, Zola, Dickens itd.). Predava Kosta Jovanovič. 22.35 Radio-kvartet. — Zagreb: 13.15 Plošče. 20.30 Iz preteklih časov. Lahek večerni koncert radi-kvarteta. — Varšava: 17.25 Šport in telesna vzgoja. 18 Ljudski koncert. 19.20 Mednarodni kabaret. 20.30 Solistični koncert. — Dunaj: 11 Dopoldanska glasba. 16 Popoldanski koncert. 19 Predavanje o zajcih in njih kožuhih. 19.30 Veslaški šport v Avstriji. 20 Čas — vreme. 20.05 Hofmanove pripovedke — Opera. — Brno: 12.25 Koncert iz Bratislave. 16.30 Popoldanski koncert iz Prage. 22.30 Orkestralna glasba. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 17.35 Večerni koncert. 20 Poletni koncert. Nato poročila. — Berlin: 16 Mesečni športni pregled. 16.30 Knjižna ura. 17 Orkestralni konccrt. 19.30 Šlagerji — modemi. 20 Zabavna glasba. — Kato-vice: 16.20 Popoldanski koncert. 18 Ljudska glasba. 20.30 Večerni koncert. 22 Poročila. — Toulouse: 12.45 Koncert radio-kluba. 20.30 Koncert (harmonika in orkester). 21 Fragmenti iz oper. 21.45 Plesna glasba. — Stuttgart: 16.15 Zabavni koncert radio-orkestra. 18.45 Oblike šolskih reform. 20 Wochenende. Vesela sluhoigra. 21 Vesel simfonični koncert. 22.15 Pesmi in šlagerji. _ Praga: 12.20 Opoldanski koncert iz Bratislave. 16.30 Koncert iz Brna. 20 Ljudski zabavni večer. 21 Koncert. 22 Poročila. — M. Ostrava: 12.20 Orkestralni koncert. 19.05 Reproducirana glasba. 20.05 Orkestralni koncert. 20.30 Komorna glasba. 22 Poročila. 22.20 Ljudska glasba. — Leipzig: 12 Plošče. 16.30 Komorna tf1n*Kn. 20 Poročila. Nato klavir štiri ročno. — Brealau: 16.30 Operetni popoldan. 18 M. Rub: Skrivnost dobre volje. 20.15 Orkestralne sprem«mb«. 22 Časopisni pr«gl«dL MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas • ': S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo Šofer vesten, zanesljiv, pripraven za vsako delo, išče službe. - Ponudbe pod »Primorec«. Mesto oskrbnika išče mlad absolvent kmetijske dvoletne šole, izkušen v vseh panogah kmetijstva. — Naslov v upravi »Slov.« Maribor. Kot praktikant v gozdarski stroki išče mesta 18 leten pošten mladenič, ki govori in piše tudi nekoliko italijanski. Pisma na upravo pod »Marljiv«. Kuharica srednje starosti, skrbna, pridna in poštena, želi službe v župnišču, kjer bi sama opravljala vse gospodinjske posle. Naslov v upravi lista pod št. 8865. Trgovska učenka stara 16 let, s 4 razr. meščanske šole, zmožna slovenskega in nemškega jezika, sc želi izučiti v večji trgovini mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 8S64. Mlinar, pomočnika mladega, treznega in poštenega, iščem. Vstop takoj. Oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Bizjak Alojzij, Moste, p. Žirovnica, Gorenjsko. Trgovski vajenec kmetskih staršev, pošten in s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj. Ponudbe pod šifro: »Trgovina z mešan, blagom« štev. 8764 upravi. Krojaški vajenec za damsko in moško delo - se sprejme s 1. septembrom. - Lavoslav Čadež, Tržič na Gorenjskem. Mlinar, pomočnika pridnega in zanesljivega, sprejmem takoj. - Anton Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zid. mostu. Kobilo lepo, svetlorujavo, z belo grivo in belim repom, liso, 174 cm visoko, 3 do pet let staro, kupim. — S Tičar, Jczdarska 19, Maribor. Lanene tropine in druga krmila nudi najceneje A. VftIK. IJUBLJANA Kesljeva cesta 24. veletrgovina žita iri mlev skih izdelkov Gospodinja se sprejme k samostojnemu obrtniku na deželi v lepem kraju, katera posodi za povišanje obrta 3000 Din. Nastop takoj. -Ponudbe na upravo Slov. pod »Pripravljena« 3000. Potniki in potnice za zelo ugoden predmet z 20% provizijo, se sprejmejo za vse kraje v državi. Gaj-ret, Zemun, Pašičev trg 5. Trgov, učenca krepkega, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj. - Klun Janko, trgovina z mešanim blagom v Prevaljah. Pozor, šivilje! Modno krojaštvo za gospode in dame sprejme na deželi dobro izvežba-no šiviljo za obleke, plašče in perilo, katera založi za tri mcsecc 3000 Din. Eksistenca zasigura-na. Nastop takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Eksistenca 3000«. Sprejmem vajenca poštenih staršev hrana stanovanje v hiši. Anton Grahek, pekarija, Črnomelj. Pekovski vajenec se sprejme takoj. — M. Kranjc, Radeče 41, pri Zidanem mostu Bukove hlode vsako količino kupim po-čenši od 20 cm na tankem kraju in od 2.50 m dolžine naprej ab vagon nakladalne postaje. Dobaviti od 15. septembra naprej. Ponudbe prosim na upravo Slov. št. 8357. Vsakovrstno zlat® bnsHsis po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir. Ljubljana VColfova ulica št 3. Prodamo Remington 92 novi pisalni stroj, slovenska tastatura, 92 znakov, voz 42 cm dolg, velike črke, tabulator, za statistično delo, piše pismen-ke 8 jezikov. — Naslov Kožar, Žalec. Pletilni stroj št 8/60, nov, naprodaj. -Naslov pove uprava Slo-"cnca pod št, 8826. Obleko in čevlje rabljeno, se poceni proda. Maribor, Vrazova ul. 9/III, vrata 8. Pisalni s*roj čisto nov, prodam za Din 1500.— — Pletilni stroj »Ideal« za nogavice itd., skoraj nov, pa 7.a 2500 Dir.. ■ Jančigaj, Zg. Šiška, Celovška cesta. Puhasto perje kg po 38 Din razpošiliam po povzetju riaimani 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič. ke-mička čistiona perja Zagreb Ilica 82 Bencin motor malo rabljen. 16 HP. zn. Langen & Wolf, prodam po zelo ugodni ccni. Jos. Oražem, Moste pri Ljublj. Vsemogočni jc dne 14. avgusta 1929 po dolgi, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti, poklical k sebi dragega soproga, očeta, starega očeta in brata gospoda Franca Aumana višjega davčnega upravitelja v p. K večnemu počitku smo ga položili dne 16. t. m. Zahvaljujemo se darovalcem cvetja, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti; posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini in častitim usmiljenim sestram, ŽALUJOČI OSTALI. Kislo zelje novo, prvovrstno, v vsaki množini, dobavlja po zelo nizki ceni. - J. Oražem, trgovina kislega zelja, Moste pri Ljubljani. Češplje za žganjekuho in hruške (tepke) dobavlja vagon-ske množine po najnižji ceni Franc Štojs, trgovina meš. blaga in poljskih pridelkov — Studenec pri Sevnici. Posestva Visokopritlična hiša s 5 sobami in pritikli-nami, podkletena ter 1800 m'J stavbnega zemljišča, ki se nahaja ob poslopju ob prometni cesti, pripraven za vsako trgovino ali obrt, se proda. — Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 8828. Dijakinja se sprejme na stanovanje z vso oskrbo. Na razpolago je tudi glasovir. Naslov v upravi pod št, 8963 Dvodružinsko hišo z lepim vrtom in vodovodom se vsled razdelitve dedščine zelo ugodno proda. Hiša je pripravna tudi za vsakega obrtnika, leži na lepem kraju ob Dunajski cesti. Pojasnila se dobe: »Stan in dom« (vila Hrovat), parter levo. Foto - Holynski Ljubljana, Dunajska c. 6. Od 25. do 31. teden reklame! 6 razglcdnic in 1 kabinet 70 Din Pokrajin, razglednice izdeluje poceni in dobro fotoatelje Meyer, Maribor, Gosposka ulica 39. 20°/o kronske bone » kupuje proti gotovemu plačilu Pučka štediona, Osijek, Desatičina 27. Lep trgovski lokal v Kranju na glavnem trgu, pripraven za manu-fakturo, se odda s 1. oktobrom t, 1. Pismene ponudbe na upravo »Slov.« do 1. sept. pod »Lokal 9«. Suh lokal pripraven tudi za skladišče, se v sredini Ljubljane takoj poceni odda. Pojasnila daje G. Jurasek, Ključavničarska 3/II, Lj. Svila vseh vrst kakor tudi TRPINOVO PLATNO po ceni se dobi v TEKSTILNEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinjska ulica štev. 15 Šoferska šola prva oblastv. koncesijon,. Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih. s pričetkom vsakega prvega. Mizarski vajenec se sprejme. Ludvik Jaklič Gosposvetska c. 18, Ljubljana. aaaBHBanuaiaBaiH Casjez/gfo pa tudi dobra rek ičma v •SLOVENCU' 2 dijaka nižješolca se sprejmeta v popolno oskrbo. Strogo nadzorstvo. Kraj Ljubljana, blizu II. drž. realne gimnazije. — Naslov v upravi. Dva dijaka mlajša, sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8943. Dober nakup /.viša Vaš promet, zato obiščite LIPSH1 JESENSKI VEIESEIH 1929 splošni, tehničmin stavbeni velesejm 25.—31. VIII. tekstilni velesejm . .... 25.-28. VIII. velesejm šprtnih predmetov . . . 25.—29. VIII. Vsa pojasnila se dobe pn častnih zastopnikih za ljubljansko oblast: SlegU. L|UD!tQIIO. Gledališka 8, tel. 2925 — za mariborsko oblast: dr. Sclielcttenbauer. Trg Svobode Maribor » > a-o -9 rr Q a--j3 j; «Q N CM rJ o > - , .X" IN Q a * oc_)a W - N ^ cQ d cu _j co S S 8(mQ NO .■CO^ OtJ --- do |OS - aS w [7! C — —, 1 .BOSN n.2 « nr!« 41 I" sSoS 1 -Križ«, toda bila je čisto posvetna. Vse te povesti in vso to znanost je nosil Peterček kakor drva in čutil je, da je to samo nepotrebno breme zanj. Včasih je imel srečo, da se je sestal z modrooko Marijo, ki se je vračala iz krščanske šole. Kako zelo bi želel, da bi znova lilo in da bi čakala na konec dežja zopet v isti veži. Toda mala Marija se ni upala spregovoriti besede, zakaj našla je bila okrvavljeni rožni venec ter si predstavljala prizor, o katerem so sosedje že govorili, kako sirovo je Kari Durand tepel otroka. K sreči je nekaj dni po Novem letu stric malega Peterčka ležal bolan na hripi v postelji, in ker je zelo hudo snežilo, se Marija ni bala, da bo kuharica prišla Peterčka iskat. »Našla sem,« mu je dejala, ko ga je srečala, »rožni venec, ki sem ti ga dala. Visel je na živi meji na rožnem grmu, na katerem sem bila lani odtrgala vrtnico zate.« »Imam jo še vedno,« ji je odgovoril. »Toda zakaj si mi vrnil rožni venec?« »Nisem ga vrnil, vrgel sem ga samo zato v vaš vrt, da bo na varnem.« »In,« je nadaljevala, »tvoji prsti so krvaveli nad njim?« Zardel je, ne da bi odgovoril, sramoval se je svojega strica in uganil je, da ji je vsa zadeva znana. Ona pa ni nadalje spraševala. Ni več tako močno snežilo, toda ona je vstopila v vežo, kjer sta bila prvič čakala in on ji je sledil. »Ti si sirota?« ga je vprašala. »Da,« je odgovoril. Pri tem otroškem vprašanju je bila tako resna, da jo je kar milo pogledal. Napol je zaprla oči in zdelo se je, kot da bi njena majhna usta zamolčala skrivnost. Odprla jih je po dolgem molku: »Ali je kdo na svetu, ki te ljubi?« »Da, zlasti gospodična Dominika.« Začudena je malo namršila obrvi ter vprašala: »Kdo pa je to?« Tedaj je mali Peterček narisal Dominikino sliko in povedal, kako dobra je zanj. Ni izpustil ničesar, kar se je bilo dogodilo, odkar sta se bila prvič sestala v Lurdu, tudi cvetlice, ki mu jo je bila dala, ni pozabil, niti obiska, ki ga je napravila njegovemu očetu, niti tega, da ga je dala v šolo k redovnikom. Marija je pozorno in resno poslušala ter si skušala s pol zaprtimi očmi predstavljati Dominiko. Predstavljala si je, da je sestra angelov, oblečena morda tako kot so usmiljenke. Vprašala je malega Peterčka: »Ali ima peruti?« »Ne, nima jih.« »Ali je hčerka kakšnega princa?« Govorila je tako skrivnostno, da je bil ves navdušen. Preden je odgovarjal, je že čutil, da polaga mala Marija veliko važnost na besede, ki jih je od njega pričakovala. Tega vprašanja si ni bil še nikoli stavil, in zato ji je lahko odgovoril: »Gotovo mora biti hčerka princa.« »Kakšna je barva njene obleke?« »Na hotelskem balkonu sem jo videl, ko je imela obleko rdečo kot plamen.« »O tem ne dvomim, to je barva apostolov.« »Da, res je, to je barva apostolov.« »Peter!« »Kaj?« »Ali me imaš rad?« »Da, bolj te imam rad kot vse drugo na svetu, saj veš to.« »Jaz te imam tudi rada in poročila se bom s teboj.« Ostal je žalosten ter ji jc odgovoril: »Tega nisem vreden. Ne hodim več k maši. Ne sprejemam več svetega obhajila. Moj stric noče. da hi hodil v cerkev.