GDK: 907.2+(497.12) Turizem, rekreacija in gozd na krasu Tourism, Recreation and Forest in the Karst Živan VESELIČ, Tone LESNIK* Izvleček Veselič, ž., Lesnik, T.: Turizem, rekreacija in gozd na krasu. Gozdarski vestnik, št. 3/1995. V slovenščini, cit. nt. 10. Prispevek govori o turizmu in rekreaciji na splošno ter o motivih za turizem in rekreacijo v gozdu. Navedene so temeljne usmeritve za razvoj obeh dejavnoti v gozdu ter podrobnejše usmeritve za razvoj turizma in rekreacije v gozdovih sloven- skega kraškega sveta. Ključne besede: turizem, rekreacija, kras, fun- kcije gozdov, raba gozdov UVOD INTRODUCTION Zaradi povečevanja produktivnosti dela ostaja delovnim ljudem vse več časa za turizem in rekreacijo. Turizem postaja vse pomembnejša gospodarska dejavnost, lju- dje vse več časa posvečajo tudi bolj ali manj aktivni rekreaciji. Vedno pogosteje zahajajo tudi v gozdove, kar od gozdarjev zahteva, da prisluhnejo turističnemu in re- kreativnemu utripu in s svojo strokovnostjo prispevajo k usmerjanju takšne turistične in rekreativna rabe gozdov, ki bi pomenila sprejemljiv kompromis med željami ljudi po obeh dejavnostih ter zagotavljanjem vseh drugih vlog gozdov in gozdnega prostora. V prispevku se ukvarjava predvsem z usmerjanjem različnih rab gozda in goz- dnega prostora, med katerimi je tudi raba obojega v turistične in rekreativna namene. Samo obliko sodelovanja gozdarjev pri ne- posrednem izvajanju turističnih in rekreativ- nih dejavnosti sva pri tem pustila ob strani. Tako kot doslej bomo gozdarji tudi v prihod- nje zainteresirani za sodelovanje pri vseh dejavnostih v gozdovih, ki jim bo glavni ali * Mag. ž. V., dipl. inž. gozd., T. L., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, 61000 Ljub- ljana, Večna pot 2, SLO Synopsis Veselič, ž., Lesnik, T. Tourism, Recreation and Forest in the Karst. Gozdarski vestnik, No. 3/ 1995. ln Slovene, lit. quot. 10. The article talks of tourism and recreation in general as well as of the motives for tourism and recreation in the forest. Basic guidelines as to the development of both activities in the forest and more detailed ones for the development oftourism and recreation in the forests of the Slovenian karst area are sta ted. Key words: tourism, recreation, karst, forest functions, forest utilization. pa spremljajoč motiv spoznavanje gozda in življenja v njem ter osveščanje javnosti o vlogah gozdov ter potrebi po njihovem va- rovanju. Zaradi kratkega delovanja Zavoda za gozdove Slovenije (šele od 1. maja 1994) ter velikih organizacijskih sprememb v slovenskem gozdarstvu v celoti pa bi v tem trenutku verjetno tudi težko v podrob- nosti dorekli vse možne oblike sodelovanja gozdarjev pri neposrednem izvajanju turi- stične in rekreativne dejavnosti. 2 O TURIZMU IN REKREACIJI 2 ON TOURISM AND RECREATION Turizem in rekreacija sta različni dejavno- sti, ki na nekoliko različen način pa vendar podobno obremenjujeta prostor. Z rekrea- cijo naj bi se človek telesno in duševno sprostil in okrepil, pri turizmu pa gre za potovanja in začasno bivanje v tujih krajih zaradi oddiha ... , kar naj bi po nekaterih navedbah celo trajalo vsaj 24 ur. V vsakem primeru gre pri rekreaciji za nabiranje novih moči bližje domu, pretežno v krajevnih ali območnih okvirih, pri turizmu pa za potova- nja ljudi v bolj oddaljene kraje. Glede obremenitve prostora se turizem in rekreacija pomembno razlikujeta v tem, da je turistični tok ljudi praviloma usmerjen Gozd V 53, 1995 135 Turizem, rekreacija in gozd na Krasu k posameznim zanimivejšim točkam ali pre- delom, pri iskanju primerne (zelo raznol ike) rekreacije pa se ljudje bolj enakomerno, čeprav seveda še zdaleč ne enakomerno, razpršijo po njihovemu domu bližnjih prede- lih. V odnosu do okolja je primerno pri obeh obnoviti nekaj že znanih dejstev. 2.1 Turizem 2.1 Tourism O odnosu med turizmom in okoljem je v zadnjih letih po svetu organiziranih zelo veliko strokovnih srečanj in posvetovanj. Med njima je ozka zveza - ni turizma brez primernega okolja, velikokrat so prav na- ravne zanimivosti cilj turistov. Kako zlasti v takšnih primerih okolje ohraniti, da ne po- stane žrtev turizma? To je vprašanje, ki intenzivno zaposluje turistične in naravo- varstvene delavce. Problem je še posebej pereč, kjer je glavna odlika nekega okolja v njegovi prvobitni ohranjenosti in naravno- sli - tudi ali predvsem zaradi neobljudeno- sti. V strokovnih krogih sta se ob obravnavah te problematike uveljavila dva termina: "traj- nostni turizem" in "ekoturizem". V novinar- skih zapisih je večkrat zaslediti tudi pojem "mehki turizem". V zvezi z zagotavljanjem trajnostnega razvoja turizma v naravnem okolju govorimo o pojmu "nosilne zmogljivo- sti" okolja oziroma ekosistema za turistično obremenitev. Pojem ekoturizma je ožji od pojma trajnostnega turizma. Po definiciji IUCN (Mednarodna zveza za zavarovanje narave) gre v primeru ekoturizma za "seg- ment turizma, ki vključuje potovanje v sora- zmerno ohranjenem naravnem okolju z na- menom opazovanja, študija in uživanja po- krajine in njenega rastlinskega in žival- skega sveta kot tudi kulturnih značilnosti tega okolja" (Čerovsky 1992). Lahko ugotavljamo veliko podobnost med konceptoma sodobnega gozdarstva, ki temelji na sonaravnosti, večnamenskosti in trajnosti vseh vlog gozda, ter trajnos- tnega turizma. 136 Gozd V 53, 1995 2.2 Rekreacija 2.2 Recreation Pri rekreaciji je še pomembneje kot pri turizmu dejavnosti deliti glede na to, ali je gozd sestavni del vsebine neke dejavnosti oziroma motiv zanjo ali pa samo okolje te dejavnosti, ki bi jo lahko ljudje načeloma opravljali tudi zunaj gozda - čeprav seveda ne gre zanemariti pozitivnega fiziološkega učinka gozdnega okolja. Neprimerno pa je k rekreaciji v gozdu šteti dejavnosti, ki se jim mora gozd šele umakniti, da se lahko razvijejo, kot je na primer smučanje (Anko 1990). 3 TURIZEM IN REKREACIJA V GOZDU 3 TOURISM AND RECREATION IN THE FOREST Poglejmo odgovore na vprašanje, kateri motivi vodijo ljudi, da si izberejo za rekrea- cijo gozdno okolje. Bernard Stritih (1990) ugotavlja: - Človek v gozdu lahko še najde okolje, ki je najbolj podobno okolju, v katerem se je začel njegov prazgodovinski razvoj. - V gozdu se človek približa preprostosti svoje biti. - Gozd je posebno ugoden ambient ne le za oddih in sprostitev, ampak tudi za globlja doživetja. Pirnat {1990) podrobneje razčlenjuje de- javnike fizičnega in psihičnega ugodja, ki ga ljudje doživljajo v gozdu. Med dejavniki f iz ičnega ugodja navaja izravnano mikrokli- mo, čistejši zrak, manjši hrup ter možnost telesnega razgibavanja in nabiranja goz- dnih sadežev, med dejavniki psihičnega ugodja pa stik s prvobitnimi prvinami nara- ve, simbolno iskanje virov življenja, zadovo- ljevanje atavističnih nagonov (lov, nabiralni- štvo), odsotnost ubijajočega tempa civiliza- cije in estetsko ugodje. Podobno razmišljajo o motivih, ki vodijo ljudi na rekreacijo v gozd tudi nemški avtorji {Tavčar 1990), posebej pa poudarjajo obču­ tek osebne svobode, saj je po njihovem mnenju za mnoge ljudi gozd edini kraj, kjer se lahko počutijo svobodne, nenadzoro- vane in neopazovane. Turizem, rekreacija in gozd na Krasu Čeprav je Valvasor menil, da gozd ne pristoji človeku, in čeprav se večina ljudi v skrivnostnem in tujem okolju obsežnejših gozdov počuti nelagodno, si od vsakda- njega nemirnega življenja preobremenjeni ljudje vse pogosteje prav v gozdu poiščejo poslednjo oazo miru. Tako za turizem kot za rekreacijo v gozdu oziroma gozdnem prostoru (prostoru, ki je ekološko ali funkcionalno povezan z go- zdom) velja, da sta tu, da obstajata in da bo pritisk ljudi na gozd vse večji, tudi zaradi novih oblik rekreacij kot posledice novih tehničnih sredstev (npr. gorska kolesa) ter izpopolnjenih sredstev za orientacijo v pro- storu (karte, tehnična sredstva). V Sloveniji lahko večji obisk gozda in gozdnega pro- stora pričakujemo tudi zaradi objektivno zmanjšanih možnosti za obmorski turizem v primerjavi s prejšnjimi razmerami. 4 USKLAJEVANJE RAZLIČNIH RAB GOZDA IN GOZDNEGA PROSTORA TER TEMELJNE USMERITVE ZA RAZVOJ TURIZMA IN REKREACIJE V GOZDU 4 BRINGING INTO LINE VARIOUS FOREST FUNCTIONS AND FOREST SPACE AND THE BASIC TENDENCIES REGARDING THE DEVELOPMENT OF TOURISM AND RECREATION IN THE FOREST Gozd pa seveda ni namenjen samo turi- zmu in rekreaciji, ampak ima še številne druge vloge. Zakon o gozdovih govori o ekoloških, socialnih (sem spadata tudi turi- stična in rekreativna vloga) in proizvodnih vlogah gozda. Poleg alpskega sveta so na občutljivem kraškem svetu, kjer brez goz- dne vegetacije rastišča hitro degradirajo, degradira pa tudi vsa krajina, še posebej pomembne ekološke vloge, predvsem va- rovanje (gozdnih) zemljišč. Turistična in rekreacijska vloga gozda sta pogosto prijazni gozdarjem, ker se go- zdarji z njuno pomočjo uspešno zbližamo z javnostjo, javnost prek njiju spoznava gozd in njegov pomen, kar je vse v prid boljšemu ravnanju ljudi z gozdom in vso naravo, torej gozdarjem v pomoč, življenje samega gozdnega ekosistema pa turizem in rekreacija vselej molita in sta neprijazna tudi do večine drugih vlog gozdov (npr. do ohranjanja virov pitne vode, zagotavljanja miru gozdnim živalim, ki so pomembne za vzdrževanje biološkega ravnotežja tudi zu- naj gozda, idr.). še posebej moteč je, oziroma bi bil, zelo množičen turizem v predelih, kjer želimo zaradi živali ohraniti popolno naravnost živ- ljenjskih razmer, torej tudi "gozdni" mir. Nekatere oblike turizma oziroma rekreacije so za gozd v vsakem primeru neprimerne (npr. dirke s terenskimi avtomobili in motorji po gozdnih cestah, vlakah in brezpotjih). Takšne oblike rekreacije je treba organizi- rati na posebej pripravljenih poligonih, lahko delno tudi v gozdnem predelu, če ga zavestno žrtvujemo tem namenom. V tak- šnih predelih je gozdno drevje seveda zgolj kulisa in ne gradnik gozdnega ekosistema. Zlasti pri takšnih oblikah rekreacije je treba pomisliti tudi na lastništvo oziroma pri nas na dejstvo, da je velika večina sloven- skih gozdov zasebnih (pred denacionaliza- cijo 65 %, po njej 75-80 %). Naš Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93) sicer dovo- ljuje v zasebnem gozdu prost dostop in gibanje drugim osebam ter v skladu s predpisi čebelarjenje, lov in rekreativno na- biranje plodov, zelnatih rastlin, gob in pro- stoživečih živali (5. člen), zato tudi država prispeva k stroškom gospodarjenja z go- zdom in k vzdrževanju gozdnih cest, vendar bi utegnilo priti do konfliktov, če bi obisko- valci gozdov z neodgovornim ravnanjem povzročali škodo na sestojih ali rastiščih. Kdor usmerja ljudi v gozd in gozdni prostor, mora zato posvetiti ustrezno pozor- nost tudi njihovemu osveščanju, da jih pou- či, kaj je primerno gozdnemu okolju in kaj ni. Naloga gozdarjev je, da, upoštevajoč tudi spoznanja drugih strok, čim bolje spo- znamo vloge gozdov v posameznih prede- lih - določimo poudarjenost posameznih funkcij gozdov v njih - in s poznavanjem občutljivosti in ranljivosti gozdnih združb in njihovih rastišč usmerjamo ne le razvoj gozdov in izkoriščanje njihovih proizvodnih potencialov, ampak uživanje vseh njihovih dobrin, torej tudi turizma in rekreacije v gozdu in gozdnem prostoru. GozdV 53, 1995 137 Turizem, rekreacija in gozd na Krasu V ta namen prostor najceloviteje obrav- navamo in razčleni mo ob izdelavi 1 O-letnih gozdnogospodarskih načrtov oziroma ob izdelavi njihovih prostorskih delov, ki bodo imeli značaj prostorskoureditvenih aktov in bodo tudi sprejemani po postopku spreje- manja teh aktov. Ker je Zakon o urejanju prostora in graditvi (naslov osnutka) še v sprejemanju, ti postopki pravno formalno še niso dorečeni. Pri razmišljanju o pravilni in smotrni rabi prostora, in to vsega, ne le gozdnega, moramo razmišljati od velikega k majhne- mu, kar v prenesenem pomenu, primer- nemu vsebinski obravnavi prostora, pome- ni: od bistvenega k manj bistvenemu (fakul- tativnemu) oziroma od ekskluzivnega k splošnemu. Drugače povedano: izjemne vrednote v prostoru, ki edine lahko služijo nekemu namenu, je treba ohranjati predvsem za ta namen. Ne gre jih obremenjevati z rabami oziroma dejavnostmi, ki jih lahko izvajamo kjerkoli. Z vidika temeljne naloge (sodobne- ga) človeka - ohranjati biološko pestrost in vse oblike življenja na našem planetu - imajo naravovarstveni cilji oziroma zagotav- ljanje obojega prednost pred zagotavlja- njem materialnih dobrin. Na mnogih površinah pa je treba z ustre- zno mero subtilnosti med seboj usklajevati več bolj ali manj enakovrednih rab prostora. Ob načrtovanju razvoja turizma in rekrea- cije v gozdu in gozdnem prostoru moramo upoštevati tudi dejstvo, da sta z naravo gozda in vseh njegovih vlog usklajeni dejav- nosti lahko tudi pomemben dejavnik v raz- voju podeželja. 5 KRAŠKI SVET TER TURIZEM IN REKREACIJA V GOZDU 5 KARST AREA AND TOURISM AND RECREATION IN THE FOREST Kraški svet zavzema v Sloveniji 9.000 km2, kar je 44 % njene površine (Mihevc 1992- po P. Habiču 1992). Odlikujejo ga karbonatne kamnine, iz katerih voda z raz- tapljanjem skozi tisočletja oblikuje številne in zelo značilne oblike kraškega površja in podzemlja. Velika prepustnost karbonatnih 138 Gozd V 53, 1995 kamnin kraškega sveta ima za posledico odsotnost površinskih vod, neenakomerno preperevanje apnenca, ki tu zelo prevladu- je, pa veliko skalovitost površja. Razvoj tal poteka zlasti na kompaktnejših apnencih silno počasi , saj je topljenje izredno poča­ sen pedogenetski proces, netopnega ostanka pa je v teh kamninah praviloma zelo malo (manj kot 1 %). Vse navedeno poleg podnebja določa osnovne pogoje za razvoj rastja in tudi opozarja na občutljivost kraškega sveta ter na težko in dolgotrajno popravilo ran, ki jih tu storimo rastju in vsej naravi. Zelo težko je v nekaj stavkih orisati goz- dno vegetacijo klimatsko in reliefno zelo raznolikega kraškega sveta v Sloveniji. V predgorskem pasu, predvsem v preddinar- skem svetu pa tudi v gorskem pasu mu dajejo značilen videz obsežni bukovi go- zdovi, gorski pas dinarskega krasa in pre- dalpskega sveta prekrivajo obsežni jelovo- bukovi gozdovi. Altimontanski pas tvorijo v Alpah mešani gozdovi bukve in smreke s primesjo macesna, v dinarskih gozdovih pa ta pas poraščajo (višinski) bukovi gozdovi, ki tod tudi oblikujejo zgornjo gozdno mejo. Razen na nizkem krasu, kjer so bili go- zdovi v preteklih stoletjih praktično povsem izkrčeni , zdaj pa se postopno vračajo - zaradi uspešne sadnje črnega bora in na- ravnega zaraščanja - so gozdovi na kra- škem svetu zaradi težje prehodnosti in pomanjkanja vode ter zato manjše naselje- nosti med najbolj ohranjenimi pri nas. Ko govorimo o turizmu in rekreaciji v gozdovih slovenskega kraškega sveta, mo- ramo razmišljati po prej predstavljenem vzorcu - od ekskluzivnega k splošnemu. Ne glede na nekatere že objavljene bolj zapletene delitve gozdov po primernosti v turistične in rekreativna namene (Jeršič · 1990, Pirnat 1990, žonta 1990), bi lahko na osnovi takšnega razmišljanja v pogledu turistične in rekreativna vloge pregledno razčlenili kraške gozdove predvsem v tri skupine. 5.1 Obsežni gozdovi visokega krasa 5.1 Vas! Forests of the High Karst Ti gozdovi so zaradi nenaseljenosti in ekološke čistosti v slovenskem prostoru Turizem, rekreacija in gozd na Krasu posebna vrednota, tako v krajinskem in ekološkem pogledu (ohranjeno rastje in živalski svet) kot zaradi njihove Vloge pri zagotavljanju zdrave pitne vode. Tu mislimo na primer na večji del gozdov Triglavskega narodnega parka, na gozdove Trnovske planote, Nanosa in Hrušice, Javornikov in Snežnika, Kočevskega Roga in druge. Omenjene ekološke vloge lahko v Sloveniji opravljajo samo ti gozdovi, na vsem kra- škem svetu pa samo ta območja zagotav- ljajo odtok resnično zdrave vode v kraško podzemlje. Vse te gozdove moramo, ne glede na posebno zaščito manjših predelov znotraj njih zaradi posebnih navarovarstve- nih razlogov, čim bolj varovati v celoti, da ostanejo po sestavi rastja in živalskega sveta čim bolj naravni, poleg tega pa jih z vsemi sredstvi varovati pred onesnaževa- njem. Razen turizma in rekreacije, ki bi jima bil motiv tak ohranjen gozd, bi morali v območju gozdov z navedenimi kvalitetami in vlogami vse oblike turizma in rekreacije omejevati. še posebej strogi režimi za obi- skovanje bi morali biti v izločenih t. i. mirnih conah in različnih rezervatih. V zvezi s temi gozdovi in njihovimi tako poudarjenimi vlogami ne moremo mimo vprašanja t. i. lovskega turizma, ki poteka prek površine vseh gozdov in moti življenje gozda, ne le z navzočnostjo lovcev, ampak tudi z neposrednim poseganjem (z odstre- lom) v populacije divjih živali. Če uravnava- nje populacij divjih živali z odstrelom sledi strokovno ustrezno določenim usmeritvam, moramo to poseganje v gospodarskih go- zdovih dopustiti, podobno kot strokovno poseganje v gozdove s sečnjo, navzočnost lovcev pa zelo malo obremenjuje gozdove, znatno manj kot jih obremenjujemo z vsemi gozdnogospodarskimi opravili. Omenjeni gozdovi imajo tudi zelo po- membno proizvodno vlogo, saj tod prevla- dujejo za rast gozdnega drevja ugodna rastišča, vendar gozdnogojitveni ukrepi, ki na sonaraven način zagotavljajo trajno iz- polnjevanje te vloge gozda, v celoti zago- tavljajo varovanje virov čiste pitne vode. Posebna previdnost pa je pri izpolnjevanju proizvodne vloge teh gozdov seveda po- trebna ob uporabi gozdne mehanizacije. 5.2 Primestni gozdovi 5.2 Suburban Forests Primestne gozdove zaradi bližine naselij obišče največ ljudi in jih rekreacija najbolj obremenjuje. Nekatere od teh gozdov bi bilo primerno posebej opremiti za posame- zne oblike rekreacije, pač skladno z interesi ljudi in njihovimi potrebami po rekreaciji. Priporočljivo bi bilo, če bi primestne gozdo- ve, še posebej tiste, ki bi jih bilo treba v rekreativna namene v večji meri dodatno opremiti, v primeru, da so v zasebni lasti, lokalne skupnosti odkupile in se tako izog- nile morebitnim zapletom z lastniki gozdov. V to skupino gozdov lahko štejemo tudi gozdove v neposredni bližini pomembnejših turističnih točk. V teh primerih gre za pou- darjeno turistično vlogo. Kako globoko v gozd dopustiti povečan vpliv ljudi, ki obiš- čejo določeno turistično točko, je odvisno predvsem od narave in vlog gozdov, ki jo obdajajo. V primeru poudarjena navarovar- stvene vloge želimo vpliv ljudi v gozd in gozdni prostor omejiti, v primeru, ko turi- stična točka leži v manj občutljivem goz- dnem okolju, pa bomo morda z gozdovi v okolici turistične točke ravnali podobno kot s primestnimi gozdovi. 5.3 Vsi drugi gozdovi in gozdiči 5.3 All the other Forests and Groves Sem sva uvrstila gozdove, ki pri ohranja- nju naše naravne dediščine (v širšem smi- slu) sicer nimajo tolikšnega pomena kot obsežni strnjeni in nenaseljeni gozdni kom- pleksi, opravljajo pa v krajini pomembne vloge, še posebej v tem, da kot zadnji ostanek naravnejšega sveta pomagajo vzdrževati ravnotežje vsemu spremenje- nemu v krajini - zaradi zazidava, gradnje infrastrukturnih objektov, kmetijstva in dru- gih rab. če jih ne onesnažimo z divjimi odlagališči smeti, in to se resnično ne bi več smelo dogajati, gotovo veliko prispe- vajo tudi k čistosti kraških vodnih virov, saj je vse kraško podzemlje zelo povezano in zbira vodo od vsepovsod (P. Habič i99i). Tudi ti gozdovi opravljajo določeno re- kreativno vlogo, ki pa ni tako izražena, da bi zahtevala posebne prilagoditve gospo- darjenja z gozdovi. V nasprotju z gozdovi GozdV 53, 1995 139 Turizem, rekreacija in gozd na Krasu v osrčju obsežnih gozdov visokega krasa njihova občasna prevelika obljudenost (npr. zaradi gobarjenja, nabiranja drugih gozdnih sadežev) tudi ne moti preveč. Po Zakonu o gozdovih gozdarji usmer- jamo razvoj gozdov in gozdnega prostora, določamo najvišjo možno stopnjo izkorišča­ nja gozdov ter pogoje za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove. Primerno bi bilo, da bi se oblike množičnejšega turizma in rekreacije ter oblike obojega, ki bi utegnile motiti gozdni ekosistem ali fun- kcije gozdov, določile za poseg v prostor in bi zanje moral organizator pridobiti sogla- sje Zavoda za gozdove Slovenije. To bi poenostavilo prizadevanja za usklajevanje vseh rab gozdov in gozdnega prostora. VIRI 1. Anko, B. 1990. Rekreacija, turizem, gozdar- stvo. (Zbornik seminarja Rekreacijska vloga go- zda), Ljubljana, s. 15-24 2. Čerovsky, J. 1992. Tourism, Environment .and Education - a Global View. (Conf. proc. Educating for Sustainable Tourism), Ljubljana, s. 13-16 3. Habič, P. 1991. Kraški izviri Unice in njihovo zaledje. (Zbornik Posveta o varovanju pitne vode na Krasu), Postojna. 4. Jeršič, M. 1990. Sodobni rekreacijski motivi kot dejavnik preobrazbe pokrajine. (Zbornik semi- narja Rekreacijska vloga gozda), Ljubljana, s. 92-106 5. Mihevc, A. 1992. Cave Tourism and the Problems of the Cave Protection in Slovenia. (Conf. proc. Educating for Sustainable Tourism), s. 11 3-116 6. Pirnat, J. 1990. Izhodišča za vrednotenje rekreacijske vloge gozda. (Zbornik seminarja Re- kreacijska vloga gozda), Ljubljana, s. 146-154 7. Stritih, B. 1990. Doživljajske in vedenjske komponente rekreacije v gozdu. (Zbornik semi- narja RekreacijskaVlOga gozda), Ljubljana, s. 70-82 8. Tavčar, M. 1990. Rekreacija v gozdu- most do javnosti. (Zbornik seminarja Rekreacijska vloga ,.90zda), Ljubljana, s. 140-145 9. Zonta, l. 1990. Normativizem in tehnična komponenta rekreacije v gozdu. (Zbornik semi- narja Rekreacijska vloga gozda), Ljubljana, s. 34-56 1 O. Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/ 1993) Surove rastiščne razmere so svojstven čar kraškega gozda (foto: Elizabeta Habič) 140 Gozd V 53, 1995