proletarci vseh bežel,združxte sei ZAVAROVALNICA SAVA mn Hb i 4 r"5 mmm |\ J / / ^ A _________. Poslovile enoIeBLJCEU!ČAKOVCEEc!A JESEN^Ce!' KOPER. KOPRIVNICA. KRANJ KRŠKO. MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE In LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka ./V/S/S/VAAAAsAAAAvAAAAAvAAAvA. DELAVSKA I ENOTNOST1 P^l SEPTEMBRA ŠT. 38, LETO XXVIS □ 'R~\etnajsti september bo z zlatimi črkami za vedno zapisan v l—r knjigi zgodovine slovenskega železarstva: tega dne — bil X je ponedeljek — so se jeseniški, ravenski in štorski žele-zarji z veliko večino glasov na referendumu izrekli zg Ustanovitev združenega podjetja slovenske železarne. S tem so krenili z ramo ob rami na skupno pot, na kateri sicer še vedno ns bo manjkalo težav, ki pa jih bodo združeni vsekakor premagovali mnogo laže, kot pa so jih do sedaj, ko so se z njimi bojevali v vsaki železarni zase. Referendum, na katerem so se slovenski železarji odločali o Nadaljnji poti razvoja naše črne metalurgije, je bil hkrati ko-določene faze in začetek procesa nadaljnje faze združevanja Materialnih in umskih sposobnosti slovenskih železarjev: konec ^ smislu dveletnih priprav za združitev in začetek v smislu njihove enotne proizvodne tvornosti. In čeprav je to, kar je še Pred njimi, seveda veliko pomembnejše kot to, kar so ze do-Segli, pa je vendarle odločitev slovenskih železarjev o skupni Poti v prihodnost tako pomembna, da ji moramo dati priznanje, ki ji vsekakor gre. Vsak dogodek moramo postaviti v čas, ko je do njega prišlo, M šele potem lahko pravilno ovrednotimo njegov pomen. Cas, P katerem so se slovenski železarji izrekli za združitev pa ni Ob začetku enotnega pohoda železarjev Scrmo sedanji trenutek naše črne metalurgije, terjiveč tudi sedanji trenutek naše družbene in gospodarske reforme. Smo v Prelomnem obdobju reforme in to se rta svoj način odraža seue-da tudi v (mi metalurgiji: težav res ne manjka in v teh težavah marsikje tudi kompas nadaljnje poti giblje v smeri, ki ni v skladu s proklamiranimi cilji reforme. V tem ima tudi sedanja odločitev slovenskih železarjev pomen, ki daleč presega Meje naših železarskih centrov. Njihova odločitev o skupni pon v Prihodnost je hkrati pomenila tudi odločen »da« za nadalje-l'dnje boja za uresničitev tistih ciljev, ki smo si jih zastavili ? reformo in ki bi jih na najkrajši način lahko označili z na-slp-dnjimi besedami: sodobno, umno, gospodarjenje ob sočasnem Poglabljanju samoupravljanja. S tem so slovenski železarji izkričala svojo samoupravljalsko zrelost in svojo delavsko som-fa-rhost, hokrati pa so dali zgled vsem tistim samoupravljavcem, k* so na podobnih križpotjih, a se do danes še niso opogumili, *. - - Prav zato. ker je v poprečju notranja delitev dohodka racionalna in primerna, ni mogoče tolerirati pojavov take delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki niso primerni niti z ekonomskega niti s socialno-političnega vidika.« Spričo teh dejstev, ki jim v nobenem primeru ne kaže oporekati, se je republiški izvršni svet poslu-žil možnosti, ki jo daje novi temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka, ko uveljavlja pravne osno-(Nadaljevanje na 2. strani) ' v ■Hi Načrti slone na potrebah tržišča _______3 STRAN 8 Prijeten oddih za vsak žep STRAN 10 7 dni v sindikatih REZERVIRANI STOLPEC MARIBORSKI SINDIKATI RAZPRAVLJAJO O PREDLOGU ZA IZDAJO ZAKONA O PROGRESIVNEM DAVKU NA PRESEŽNE OSEBNE DOHODKE Karel Primožič direktor tovarne baterij »Zmaj«, Ljubljana • Katera so tista vprašanja, ki vam ob izvrševanju vaših dolžnosti povzročajo največ skrbi in zavoljo katerih ne morete mirno spati? vprašanja izhaja, da je sedanja gospodarska situacija tako a kritična in da imamo gospodarstveniki — še posebej pa direk- g tor ji podjetij — tako velike dolžnosti in odgovornosti, da ne bi a smeli spati. S tem se strinjam, vendar vašo trditev tudi dopol- ' njujem. Menim, da ne bi smeli mirno spati predvsem kreatorji ekonomskega sistema ter vsi tisti kadri, ki so po položaju in B družbenem statusu, nosilec ekonomsko-tehničnega napredka. M Izkušnje me sicer opozarjajo, da smo v naši povojni zgodo- g Vini vsako četrto ali peto leto izdajali »pakete« družbeno-eko- « nomskih ukrepov in da je vsaki tri ali štiriletni ekonomski prosperiteti sledila eno do dvoletna gospodarska stagnacija, kakršno zahodna terminologija poimenuje z ekonomsko krizo. Lela H 1965 smo uzakonili družbeno-ekonomsko reformo, ki naj bi do- ■ končno pometla z ekonomskim subjektivizmom in eksperimenti- g ranjem z nacionalnim gospodarstvom ter hkrati ustvarila take _ pogoje gospodarjenja, ob katerih bi sposobnost in zavzetost kolektivov prišla do polne veljave. Od tako deklariranih inten- 0 cij reforme pa smo dosegli razmeroma malo. Zaradi tega, ker ■ novi ekonomski sistem ni bil dograjen; zato, ker ne izvajamo g načel družbeno-eknomske reforme, so se k posledicam pred- g reformskega obdobja pridružiti še novi družbeno-ekonomski pro- _ blemi. Njihov obseg je po mojem mišljenju tolikšen, da resno ogroža nadaljnji razvoj naše reforme. Vezava sredstev v nepo- ® kritih izgubah v fiktivnih bilančnih postavkah, v nekurantnih ■ ali prekomernih zalogah in v nepokritih investicijah povzroča. e da banke nimajo sredstev za kreditiranje tistih organizacij, ki g se razvijajo v skladu z intencijami gospodarske in družbene _ reforme. Kot direktor tovarne ZMAJ o vsem tem veliko razmišljam * in, priznam, zaradi tega tudi slabo spim! Drugače tudi biti ne O more, saj splošno nelikvidnost — zaradi neažurnega dela go- g spodarskih sodišč — vse bolj čuti tudi naše podjetje. Druga g skrb, ki me tare, pa je kreditna politika., Čeprav ima ZMAJ _ izredno perspektiven in rentabilen proizvodni program, čeprav imamo uvedene ali '-a uvajamo najsodobnejše metode gospodar- B jenja, čeprav smo likvidirali vse fiktivne bilančne postavke in ■ imamo, tudi dobro kadrovsko strukturo, vseeno ne moremo do- g biti zadostnih kreditnih sredstev za dokončno modernizacijo B in povečani obseg proizvodnje ... Ivan Maršič direktor podjetja za izdelavo modne obutve »Rožnik«, Ljubljana O S preselitvijo v nove prostore- so za vaše podjetje odpadle marsikatere težave. Bržčas pa se še vedno srečujete z nekaterimi problemi. Katere bi, kot direktor, postavili na prvo mesto? Danes je prva faza modernizacije podjetja zaključena. Delovni kolektiv ima 1250 kvadratnih metrov novih površin in nekaj novih sodobnih strojev. Med njimi moramo omeniti predvsem 10 hitrih šivalnih strojev, sodoben avtomatični stroj za natezanje čevljev in nov električni tekoči trak. Potrebovali bi seveda še nekatere druge stroje, vendar, saj poznate težave s krediti. Pri gradnji novih prostorov smo morali veliko večino potrebnih sredstev zbrati sami. Zato dajemo več kot 30 % svojega dohodka na sklade. Če hočemo namreč uspešno izpeljati tudi drugi del modernizacije podjetja, se moramo še nekaj časa odpovedovati višjim osebnim dohodkom. Od spomladi do danes je zaposlilo na novo naše podjetje kar 35 delavcev, v glavnem, žensk, ki jih zdaj priučujemo. Do konca leta nameravamo vzeti pod svojo streho še blizu 40 nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev, ki se bodo morali šele priučiti oziroma prilagoditi zahtevam našega delovnega programa. Razumljivo je, da imamo s priučevanjem nekaj težav. Precejšnje skrbi nam ■ dalje povzroča pomanjkanje modnih materialov. Težava je v tem, da smo majhno podjetje, ki si ne more privoščiti večjega naročila, tovarne usnja pa niso zainteresirane za ponudbe, od katerih same nimajo večjih koristi. Tako se borimo, da pridemo do modnih materialov, ki so osnova za našo maloserijsko proizvodnjo modne ženske obutve. Za primer naj povem, da se danes vse bolj uveljavlja obutev iz »kroko« usnja. Na nedavnem sejmu v Firencah je bilo kar 50 odstotkov razstavljenih modelov iz tega materiala. Ker želimo tudi sami vštric z: modo, smo danes prisiljeni iskati »kroko« usnje in, seveda tudi druge potrebne materiale na tujem trgu. Predvsem v Nemčiji, Italiji... Ob koncu naj omenim še neredno plačevanje računov nekaterih naših odjemalcev. Ker nam nekatera podjetja že od letošnjega februarja niso poravnala računov, smo bili seveda primorani, da z njimi prekinemo poslovne odnose... iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiimiminmimmimmiiimunim, mmmmmmmmmii MODNA HIŠA V LJUBLJANI IN MARIBORU JE ZA SKORAJŠNJO JESENSKO-ZIMSKO SEZONO DOBRO PRIPRAVLJENA. OGLEDATE SI LAHKO NOVE VOLNENE TKANINE ZA DAMSKE PLAŠČE, KOSTIME, KAMGARNE V NOVIH DE-SENIH ZA MOŠKE OBLEKE. MODNO KOLEKCIJO DAMSKIH PLAŠČEV, HLAČNIH KOMPLETOV TER VRSTO DRUGIH ARTIKLOV ZA JESEN IN ZIMO PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK E jiinmi»iiniiiiimmmmmmimmmmmmmMmmmmmimimimmmmmmmiiim NE DAVEK, TEMVEČ USMERJANJE DELITVE Predlog za izdajo zakona o sredstvih SR Slovenije za posege v gospodarstvu in predlog za izdajo zakona o progresivnem davku na presežne osebne dohodke vzbujata v javnosti, zlasti med gospodarskimi delovnimi kolektivi zavzete razprave. O obeh zakonskih predlogih je pred dnevi razpravljal tudi ObSS Maribor; razprave so se udeležili poleg občinskih in republiških sindikalnih funkcionarjev gospodarski strokovnjaki iz delovnih kolektivov. Razpravljavci, še prej pa komisija za gospodarstvo ObSS Maribor z vsebino predlogov niso soglašali. Ugotavljali so, da vsebina zakonskih predlogov ustvarja vtis, da ne gre za družbeno urejanje delitve dohodka, ampak le za novo obdavčenje dohodka, torej za izrazito fiskalne ukrepe. Kljub mnogim pripombam na politiko neke vrste novih davščin gospodarstva pa so udeleženci mariborskega razgovora poudarili, da zaradi neustrezne vsebine predlogov ne kaže na splošno ovreči predlogov republiškega izvršnega sveta, ampak je naloga sindikatov, da ustvarjalno sodelujejo pri sestavi ustreznega zakona. Pomanjkljivosti predloga za izdajo zakona o sredstvih SR Slovenije za posege v gospodarstvo so po mišljenju komisije in tudi nekaterih razpravljavcev v tem, da razpoložljivo gradivo ne vsebuje podatkov o višini in uporabi po dosedanjih virih doslej zbranih sredstev ter predvidevanj, koliko sredstev bi zbrali na osnovi novega zakona. Prav tako niso precizirani viri novih sredstev in podatki o novih obremenitvah gospodarstva. Nejasna je tudi usoda dosedanjih sredstev skupnih rezerv, ki se oblikujejo na ravni občin. Zaradi vsega tega je komisija za gospodarstvo mariborskega sindikalnega sveta menila, da bi bilo smotrno sprejeti zakon o sredstvih SRS za posege v gospodarstvu le v primeru, če gre samo za združitev dosedanjih virov in če ohranimo dosedanjo obremenitev gospodarskih organizacij ; kolikor pa gre za dodatno izločevanje sredstev iz delovnih organizacij za intervencije republike, pa na osnovi razpoložljivega gradiva predlog ni sprejemljiv. Večino razprave so na mariborskem posvetu namenili predlogu za izdajo zakona o progresivnem davku na presežne osebne dohodke. Tudi vsebina tega predloga je zelo pomanjkljiva, ne glede na osnovno vprašanje. ali je progresivno obdavčevanje presežnih osebnih dohodkov na način, kot ga predlaga izvršni svet, sploh sprejemljivo. Mnogi razpravljavci, zlasti predstavniki delovnih organizacij so ugotovili, da predlog ne vsebuje nekaterih osnovnih podatkov, po katerih bi delovne organizacije lahko preračunale različne predlagane variante. Takšni izračuni bi bili potrebni — ne zaradi špekulativnih namer, da bi se po najugodnejši varian odločili za najnižje davščine — ampak zaradi realnega planironja v prihodnjem poslovnem letu. Tako realno planiranje ni pomembno le za delovne organizacije, ampak v enaki meri za narodno gospodarstvo. Bilo bi narobe, da bi zaradi takih pomanjkljivosti morali kasneje ugotavljati negativne posledice novih gospodarskih ukrepov. Gradivo precizira le davčne lestvice brez osnovnih podatkov. Zato se je težko na pamet opredeliti za katerokoli inačico. 2e predlagatelj zakona ugotavlja, da ni mogoče natančno določiti, kateri dohodek .je mogoče pripisati delovnim skupnostim kot rezultat njihovega dela; izkušnje kažejo, da obstajajo anomalije v delitvenih odnosih, zato bi morali vkljub nekaterim težavam vendarle poiskati me- rila, po katerih bi ugotavljali realno materialno osnovo v gospodarskih organizacijah. Sele tedaj bi predlagatelju verjeli, da želi uveljaviti družbeno urejanje delitve dohodka, so menili razpravljavci v Mariboru. Gradivo pa daje nasproten vtis. da gre za posege v dohodek v fiskalnem smislu, torej za nalaganje novih, bremen gospodarstvu. To ni v skladu z znanimi pobudami republiških predstavniških teles, ki so doslej vselej poudarjale, da je potrebno pustiti čedalje več ustvarjenega dohodka delovnim organizacijam. Po mnenju razpravljavcev pa teži predlog prav v drugo skrajnost. Po mnenju sindikatov v Mariboru bodo delovne organizacije, ki po taki ali drugačni zaslugi ustvarjajo visok dohodek, še vedno delile visoke osebne dohodke ne glede na povečane dajatve Prav tako je nesprejemljiv predlog, da naj velja kot osnova za določanje višine sredstev kvalifikacijska struktura. To bi pomenilo, so dejali v Mariboru, povratek k 'starim minimalnim in tarifnim postavkam in 1; precenjevanju formalnih kvalifikacij. Na podlagi take izmenjave mnenj so v Mariboru menili, da ne1 potrebujemo zakona o progresivnem obdavčevanju, ampak zdkon o usmerjanju notranje delitve dohodka. To usmerjanje pa bi moralo ostati v pristojnosti gospodarskih organizacij. Dogovoriti bi se morali za minimalno stopnjo akumulacije in minimalne osebne dohodke; oboje bi preds avljalo nujno potrebni dohodek delovne organizacije. Tako bi ugotovili, katera delovna organizacija ne ustvarja nujno potrebnega dohodka in katera ustvarja več. Sele na tej osnovi bi se naj dogovorili o vsebini zakona, ki bi določal, kako naj gConodarstvo usmerja sredstva oblikovanih rezervnih skladov. S temi predlogi mariborski sindikati niso zaključili razprave. Komisija za gospodarstvo pri ObSS bo s pomočjo strokovnjakov nekaterih mariborskih institucij in delovnih organizacij še nadalje proučevala predloge izvršnega sveta in svoje pripombe posredovala ustreznim republiškim organom. I. V. Celjski prolipredlog (Nadaljevanje s 1. strani) ve za družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, za usklajevanje posamičnih in skupnih interesov delovnih ljudi v delitvi. Na kratko povedano; republiški izvršni svet zdaj predlaga, da bi i uvedbo zakona o progresivnem davku na presežne osebne dohodke ter na osnovi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov uveljavili več reda v delitvi in v nagrajevanju, odpravili neupravičene razlike v dohodkih in tako uveljavili večje družbeno usmerjanje delitve dohodka. Skratka, uveljavili naj bi sistem progresivnega obdavčenja za osebne dohodke izločenih sredstev, ki presegajo bodisi s sporazumom bodisi z zakonom določeno višino osebnih dohodkov. t.v ir Predlagatelj zakona o progresiv-davku na presežne osebne dohodke pravi: namen ukrepov je torej dokaj jasen; z njimi naj bi se, če že ne odpravljale, pa vsaj omiljevale ekonomsko in socialno-politične posledice neprimerne delitve, kakršne lahko nastanejo z izkoriščanjem monopolnega položaja, ugodnejših pogojev za pridobivanje dohodka, ki so bolj ali manj neodvisni od delovnih organizacij, ali pa zaradi neučinkovitega delovanja načel delitve po delu. Nato pa predlagatelj pristavlja: čeprav se družbena intervencija v notranjo delitev uvaja v obliki davka, vendarle ne gre za davek v fiskalnem smislu, temveč za Instrument gospodarske politike, ki naj vpliva, da bodo delovne organizacije ostajale pri noiranji delitvi v takšnih odnosih, ki bodo krepili poslovno moč in sposobnost delovnih rganizacij. Ko so pred dnevi sindikati v Celju obravnavali predlog za izdajo zakona o progresivnem davku na presežne osebne dohodke, so pozdravili predlagateljevo namero. Takle je bil njihov zaključek: pristop k urejanju nereda v nagrajevanju ocenjujemo kot pozitivno akcijo, ki jo je potrebno podpreti in uveljaviti, posebno še zato, ker se sindikat že dlje zavzema za ureditev perečih problemov na tem področju. O tem, kako uresničiti ta osnovni namen, so sindikati v Celju nekoliko drugačnega mišljenja. Tako pravijo: kljub hotenju predlagatelja, naj bi s progresivnim davkom na presežne dohodke dobili instrument družbenega usmerjanja delitve, gre v globljem smislu vendarle za fiskalen instrument. Razen tega: ali se bo podjetje v visoki konjunkturi ali v monopolnem položaju res odreklo izplačilu nadpoprečno visokih osebnih dohodkov, samo da bi zadržalo nekaj milijonov na lastnih skladih? Ali je smotrna uvedba še tretje obdavčitve osebnih dohodko’'7? Ali ne bo pomenila predlagana tehnika obračunavanja progresivnega davka novo finančno in knjigovodsko obremenitev gospodarstva? Ali ne bi uvedba progresivnega davka na presežna osebne dohodke zavrla integracijske procese v jugoslovanskem gospodarskem prostoru? Kakšni bi bili odnosi med dvema integriranima podjetjema iz dveh republik, če bi, denimo, prvo moralo plačevati tak davek, drugo pa ne, ker ga pač druga republika ne bi uvedla? V celjskih sindikatih še pristavljajo: za posamezne variante osnov za odmero in obračunavanje progresivnega davka na presežne osebne dohodke se ni mogoče izreči tudi zato, ker manjkajo podatki o tem, kakšna sredstva bi tako zajeli v slovenskem gospodarstvu. Zajemali pa bi jih, saj predlagatelj zakona predvideva, da bi se tako zbrana sredstva stekala v republiškem skladu za intervencijo v gospodarstvu. To pa kljub vsemu pomeni, da bi sredstva odtegovali gospodarstvu, ne da bi kaj bistveno izenačili pogoje poslovanja in gospodarjenja. Namesto da bi se približevali z reformo sprejetemu cilju, da bi naj bila delitev med družbo in gospodarstvom v razmerju 30:70, bi se od tega načela le še odmaknili. Pomislek celjskih sindikatov velja tudi temu, da bi s tolikšnimi sredstvi v skladu za intervencije v gospodarstvu upravljal ozek krog ljudi; kdo namreč nam lahko zagotovi, da se ta sredstva ne bodo prelila v investicije, denimo v infrastrukturo; kdo lahko zagotovi, da ne bo pri porabi teh sredstev odločilnejši vpliv republiške uprave kot gospodarstva? Celjski sindikati zato vztrajajo pri zahtevi, da naj bi ne odtegovali novih sredstev iz gospodarstva. Pustiti sredstva iz progresivnega davka na osebne dohodke podjetju, ki ga tak davek zadene, pa spet v svojem bistvu sploh ne more biti ukrep, ki bi lahko kaj prida razrešil, predvsem pa ne bi v ničemer vplival na izenačevanje pogojev gospodarjenja. In slednjič, čemu naj bi progresivni davek na presežne osebne dohodke plačevalo samo gospodarstvo, ko pa so tudi v negospodarski sferi nekatere delovne organizacije v konjunkturi, v monopolnem položaju, ko so tudi za te dejavnosti značilni ekscesi v delitvi? Zato celjski sindikati predlagajo: £ politiko osebnih dohodkov je potrebno zasnovati s samoupravnimi oziroma družbenimi dogovori na osnovi enotnih dogovorjenih normativov za posamezne dejavnosti in panoge, upoštevaje pri tem primerno kvalifikacijsko strukturo in značaj dejavnosti oziroma panoge. Na tej osnovi bi se naj določila masa vkal-kuliranih osebnih dohodkov kot progresivno neobdavčljivi del; ^ sistem progresivne obdavčitve v globalu ne sme dodatno zajemati sredstev iz delovnih organizacij; sredstva, pridobljena s progresivno obdavčitvijo, bi naj bila neposreden dohodek republiškega proračuna. Zato pa bi se morale zmanjšati prispevne stopnje, kar pa je treba utemeljiti z bilanco; # progresivno obdavčenje mora zajeti vse delovne organizacije, kajti v nasprotnem primeru bi odbavčitev gospodarstva pomenila očitno diskriminacijo, obenem pa bi omogočila nekontroliran porast porabe na negospodarskem področju; 9 v sistem progresivne obdavčitve Je potrebno zajeti tudi dnevnice in kilometrino iznad dogovorjenega ah predpisanega normativa. Na kratko in nekoliko bolj preprosto povedano se glasi zahteva celjskih sindikatov; preučimo in dogovorimo se po posameznih dejavnostih in panogah, kakšna naj bo poprečna stopnja akumulacije in od tega odvisna masa sredstev za osebne dohodke; kdor Ju presega, naj prispeva več za skupne potrebe. S takim ukrepom pa bi lahko vplivali tudi na izenačevanje pogojev gospodarjenja. In bržčas bi kazalo resno razmisliti o tem protipredlogu celjskih sindikatov. BOJAN SAMARIN Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV ^ I I • CELJE V minulem tednu se je sestal občinski odbor sindikata družberoa dejavnosti v Celju in v osrtdn) točki dnevnega reda obravnaval predlog o ustanovitvi medobčinskega odbora tega sindikata za obelile Celje, Šentjur, Laško, Smafje* in Slovenske Konjice. Pobuda z£ (istanovitev medobčinskega odtior^ gre republiškemu odboru sintUka' ta delavcev družbenih dejavnosti« kasneje pa so jo prevzeli tudi sindikati v omenjenih občinah. V ^ namen so občinski odbori teg» strokovnega sindikata že pred časom ustanovili iniciativni odbor, ^ naj bi proučil možnosti in potrebe za ustanovitev medobčinskega c®' bora. Ze prve razprave pa so razkrile, da je ustanovitev medobčiO' skega odbora v velikem interesu članstva tega strokovnega sindikata v vseh petih občinah, saj bi t**' ko lahko dosegli v prihodnje veliko večjo akcijsko enotnost v regi' ji, novo organizacijsko obliko P® terja tudi drugačna organiziranost družbenih dejavnosti in njihovo vse tesnejše povezovanje. Spričo teh in nekaterih drugi*1 razlogov, ki jih je na seji posredoval predsednik občinskega odbora in predsednik iniciativnega od' bora Igor Ponikvar, se je celjsld občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti brez pridržK* izrekel za novo organizacijsko obliko in zagotovil, da bo vse svoj® sile usmeril v to, da čimprej prid® do ustanovitve medobčinskega odbora. Člani odbora so tudi skl®' nili, naj bi opravili zadnji občo* zbor svojih sindikatov v prvefl* tednu meseca oktobra letos* Dogovorili so se, da naj bo vsebina občnega zbora eksakten prikaz dejavnosti odbora in sindikata dela\TcC^ družbenih dejavnosti v Celju v minulem mandatnem obdobju, osnovni referat predsednika odbora P® naj bi poudaril predvsem potreb®1 po irttenzicnejšem družbenem do-go\7arianju v družbenih službah« potrebo po učinkovitejšem razvoju samoupravnih odnosov v družbenih službah in seveda tudi potrebo po učinkovitejši organizacijski obliki tega strokovnega sindikata. nn stiki s TUJINO ® LJUBLJANA V dneh od 8. do 13. sep' tembra se je mudila v gosteh mestnega sindikalnega sveta Ljubljana štiričlanska delega' cija CGIL iz Bologne, v kateri so bili Diana Sabbi, Enzio An' tinori, Mario Cheli in Icili° Mignani. Za časa bivanja v na' ši republiki so si italijanski sindikalni delavci ogledali ne-katere znamenitosti Ljubljan® in Gorenjske, obiskali so podjetje Ljubljanske mlekarne, Avtomontažo, tovarno kemičnih izdelkov »-Ilirija«, kamniško podjetje »Stol« in KG? Kočevje ter se pogovarjali s predstavniki sindikata, samoupravnih organov in upravnih vodstev delovnih organizacij-V teh razgovorih so se italijanj ski sindikalni delavci zanimal* predvsem za naše samouprr.-*' ne izkušnje in za dejavno*! sindikatov v samoupravnih odnosih. Na zaključnem, razgovoru na MSS Ljubljana pa s0 predstavniki obeh vodste'* sklenili, naj bi se obojestran' ski stiki v bodoče še poglobi}! ter postopoma prešli iz sindikalnih okvirov na raven posameznih delovnih organizacij-Zato naj bi nekatere ljubljanske delovne organizacije s pomočjo našega in sindikata iz Bologne vzpostavili stike s sorodnimi italijanskimi podjetji-Pripravljenost za sodelovanj6 so že izrekli v ljubljanski A'" tomontaži, Ljubljanskih mle' karnah in kamniškem podjetj1* »Stol«. Preko agencije za dej lavski turizem Alpe-Adria nal bi skušali organizirati letovanje delavcev iz Bologne bodisi v počitniških domovih n® Jadranu bodisi v planinah-Predstavniki obeh sindikaKnj so se tudi sporazumeli, naj h1 v prihodnje izmenjavali med seboj predavatelje o temah, h* zanimajo bodisi ljubi jonsk® sindikate bodisi članstvo CGR’ iz Bologne. nn % LJUTOMER Na povabilo sindikalnih organizacij ljutomerske občinsk® uprave bo dvajsetega septetn-bra obiskala Ljutomer sind*' kalna organizacija mestn® uprave iz pobratenega češkoslovaškega mesta Fulnek. " predstavniki družbeno-politj®' nega in gospodarskega življenja ljutomerske občine se hod® gostje pogovarjali predvsem 0 medsebojnem sodelovanju. -se. POHIŠTVO 7 dni v sindikatih Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije pripravlja: Nov zakon za delavce pri zasebnih delodajalcih Razširjena seja predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih menijo, da hj 1° delovna mesta izpopol 6, 9 in bi penilo Vendar pa temu ni tako, saj so na vodilnih mestih Ijudje,^ ki imajo za dve stopnji nižjo izo- brazbo, kot bi jo morali imeti, in kot je uzakonjeno v statutu« -se Tudi na zadnji seji občinske skupščine v Radgoni so prišla nasprotja v Avtoremontu na dan. Predvsem so ugotovili, da je podjetje organizacijsko in finančno sicer sanirano, neurejene kadrovske razmere pa spet grozijo potisniti to delovno organizacijo v negotovost. Še več: v Radgoni prihajajo vse bolj do spoznanja, da se tako imenovana kriza kadrov, ki so jo sprožili znani radgonski dogodki ob volitvah, nadaljuje in celo poglablja ter se kot rdeča nit vleče skozi družbeno politično in zlasti tudi gospodarsko življenje te komune. Razprtije v Avtoremontu, so pripeljale celo do odpoved) direktorja, namreč niso osamljen primer, saj so se s tem pojavom spopadli pred časom tudi v. kmetijskem kombinatu, letos spomladi v podjetju Elrad in v različnih oblikah tudi drugod. Sedanje stanje, ki mu botruje tudi neenotnost stališč v občinskih vrhovih, resno opozarja na trezne odločitve, ki bodo morale postati, ob večji meri strpnosti vodilo pri delu skupščine, družbeno političnih organizacij, organov samoupravljanja in vseh, ki jim je do reda, zakonitosti in krepitve samoupravljanja. BORO BOROVIC vsako zaposlovanje povečanje izdatkov. ospredju organizacije, manjše katerih bi hnne Šoki* biudie z višjo ali visoko tij izobrazbo še kako potreb-te iabk° štejemo obe Pori'; zadrugi, Mizarstvo, sb°J k 6 INDOPOL- Stahovanj-Ornuna*no Podjetje in še rtier tra druSa- Zgovoren pri-tiiaki potrebni so strokov- *abko V delovni organizaciji, ,vvzamemo iz Lendave, .išhje gostinsko podjetje Po od nedavna pod prisil-tersk ravo ravno zaradi nezain-tlei0’ran°sti za kvalificirano Vn° silo. drugače mislijo v cijah i SKlk delovnih organiza- ■ zadnje čase dosegajo ^°seb §osPodarske rezultate, jo i-p.510 skrb kadrom posveča-Str0n, v tMGRADU, Tehno-v Opekarni Križevci in še Pi s Problemih, ki so poveza-ščinj ^Pipravništvom, na skup-^Pdati ■ ne Liutomer menijo: skupn . govore, da delovne vPra O H < y z o i® K O H H 2 H S o X KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • KO*®**' V kleščah kompromisov 'r%rogrami dela družbeno-po-litičnih organizacij in skup-ščin napovedujejo, da bo naša samoupravna aktivnost v prihodnjih tednih in mesecih dokaj pestra, če ne celo razburljiva. Glavna tema, o kateri nameravajo vodstva druž-beno-političnih organizacij in skupnosti razpravljati, bo ocena, kako uresničujemo reformo. Pogovori o pritiskih, ki jih zadnje čase poslušamo, kažejo, da razumejo ponekod reformo le kot družbeni dogovor, to je kot kompromis z objektivnim delovanjem ekonomskih zakonitosti, ne pa kot ekonomsko nujnost. S političnimi pritiski ali družbenimi dogovori pa, kakor je pokazala naša administrativno urejevana preteklost, ekonomskih zakonitosti ni mogoče dolgo zatirati, ker takšno ravnanje prej škodi gospodarskemu razvoju družbe kot pa mu koristi. Sicer pa — kaj ne potrjujejo tega dejstva tudi posledice premalo doslednega uresničevanja reforme, ki smo jim priča?! To zlasti potrjujejo pojavi, kot denimo povečanje gospodarske nestabilnosti in inflacije, naraščanje družbenih dajatev in slabitev podjetniške akumulacije, vsesplošna nelikvidnost v gospodarstvu in medsebojno zadolževanje, težnja nekaterih gospodarskih organizacij po protekcionistični zaščiti domače proizvodje, pojavi monopolističnega zapiranja skupin podjetij pod pretvezo samodogovarjanja gospodarstva itd. V sedanjem obdobju uresnU . / čevanja reforme bomo zato .M dvomno morali uveljavil mnogo bolj premišljeno nomsko politiko, kot po jo uveljavljali doslej, po^.J ki naj bi bila mnogo manjGf vplivi političnih pritiskov vrst in na različnih Nevarnosti za uresničevanj, reforme je še vedno velikOi ^ smo jim še spodrezali kote11 Primeri? -p Dokler oblikovanje in raba akumulacije ne boste neli na ekonomskih zakotij stih, vse dotlej bo poraba "A dela dohodka spodkopavala’^ sistem. Prav tako raziskave s, področju delitve dohodka ^ no kažejo, da ne moremo 1 seči uravnovešenih cen, & fi banje osebnih dohodkov^, uMajeno z gibanjem Pf°jl vodje. V našem sistemu, ™ ) Kako gospodarimo podjetje vozila gorica si uspešno utrjuje položaj na domačem trgu NAČRTI SLONIJO na potrebah tržišča Podjetje Vozila Gorica je bilo ustanovljeno ob koncu leta 1961 kot industrijsko podjetje za proizvodnjo in prodajo specialnih vozil, prikolic prekucnili prikolic, polpriko bc in cistern s črpalnimi agregati za prevoz vseh vrst tekočin. Ker pa se je podjetje razvilo v bistvu iz nekdanjega obrtnega podjetja »Avtoobnova«, je slavil delovni kolektiv Vozila Gorica minulo leto že svoj dvajseti rojstni dan. Podjetje Vozila Gorica žanje posebno v zadnjem času vse večje poslovne uspehe. Zato smo pred dnevi obiskali ta goriški kolektiv in si prizadevali izvedeti kaj več spodbudnega o njegovem življenju in težavah. V razgovoru sta sodelovala poleg Janeza Petrovčiča — sekretarja podjetja, še šef prodaje za domači trg - Rajko Zorn in pa Marko Mozetič - referent v prodaji in obenem predsednik sindikalne organizacije v podjetju. Vzpon — plod uvajanja NOVIH PROIZVODOV Podjetje Vozila Gorica uživa fenes vel? K ugled predvsem pri kolektivih, ki živijo od špedicije 111 prevozov težkih tovorov. Vo-Gorica namreč izdelujejo prodajajo tovorne prikolice ln polprikolice z nosilnostjo od ® ton dalje in cisterne z različ-no prostornino. Glede na to, da je podjetje Vraslo tako rekoč iz večje remontne delavnice,, ki ni imela *3vidanja vrednih perspektiv, je bila preusmeritev na nov poslovni predmet več kot nujna, bajala je sicer več let, vendar, ^eč po današnjih rezultatih, 80 prizadevanja obrodila bogate sadove. ^-Kulminacijo oziroma vrh v 8kumulativncsti so dosegla Vodila Gorica leta 1966, ko smo z upoštevanjem obrata v gradnji ustvarili 624 milijonov S-binarjev skladov. Ker so potrebo tržišča narekovale nagel nadaljnji razvoj, smo seveda vla-Kali pretežen del prigospodar-ionih sredstev v razširitev proizvodnih kapacitet. Ta odločitev fe bila nujna, če smo se želeli pbdržati na domačem tržišču ...« Tako so nam pojasnjevali v tej, skoraj 500-članski delovni organizaciji. Statistike kažejo, da prevzemajo danes Vozila Gorica vodilno vlogo v tako imenovani Spremljajoči avtomobilski industriji. Delež proizvodnje podjetja Vozila Gorica znaša na jugoslovanskem trgu priključnih Vozil blizu tretjino vseh pfoda-mh prikolic in polprikolic, 75 °dstotkov cistern in nizko norcih prikolic, za trodelne obro-Ce pa je podjetje sploh edini Proizvajalec pri nas. Naj povemo, da se povpraševanje po priključnih vozilih pri nas iz leta v leto veča. Na osnovi analize domačega in tujega trga predvidevajo v Gorici, da bodo dosegli optimalni obseg proizvod-Pj® v letu 1970, ko bo znašala Vrednost proizvodnje več kot 8 milijard S-dinarjev. ^ , “Vzpon podjetja je plod dosega gospodarjenja in uvajanja Povih proizvodov, ki so osvojili tržišče..so nam pripovedo-Vali v Vozilih. »Celotna jugoslo-, aUska industrija prikolic že ne-let uspešno povzema zahod-P°evropske klasične sisteme Proizvodnje. Napraviti korak P^Prej na tem področju, kar si Predvsem . želijo transportna Podjetja, pa seveda ni bila lah-v® naloga. Vemo, da sta ameri->n tudi nemški transport, m temeljita na solidnejših trans- ŠOt-lE portnih sredstvih, daleč pred drugimi v svetu. Zato jima skušamo vsi slediti, ker ju dohiteti sploh ne moremo ...« Številni novi odjemalci Problemi, s katerimi so se srečevali mladi strokovnjaki v Vozilih Gorica, ni bilo malo. Težko je namreč skonstruirati sodobno, kupčevim zahtevam primerno priključno vozilo, pri tem pa trpeti pomanjkanje kvalitetnega materiala in strojev. V podjetju so napravili potrebne analize stroškov vzdrževanja priključnih vozil in spoznali, da je vzdrževanje klasičnih priključnih voz' razmeroma drago in da je to eden izmed razlogov, da se kupci dokaj neradi odločijo za nakup teh vozil. »Poskus, ki smo ga začeli pred približno tremi leti. je po letu in pol intenzivnega študija in dela ter večkratnih preizkušenj popolnoma uspel. Nova prikolica- — polprikolica je že po zunanjem videzu nekaj, povsem novega. Izboljšav ni malo. Prikolica je tudi lažja in nižja od klasičnih, kar je seveda pomembna prednost predvsem. za transporterje, ki vozijo v mednarodni špediciji. Z manjšimi spremembami lahko prilagodimo prikolico tudi za pa-letni transport. Novosti, ki so vsekakor vidne za transportna podjetja, ki prehajajo na intenzivnejše gospodarjenje, V začetku iz radovednosti, kasneje, po uspešnih preizkusih, pa so naša nova priključna vozila vključila v svoj vozni park skoraj vsa vodilna transportna podjetja v Jugoslaviji." PROIZVODNJA PRODANA NAPREJ Razvoj podjetja, k;i_ie b'*1 morda zaradi potreb tržišča prehiter, je seveda prinašal tudi nekatere probleme. Kljub solidnemu in rentabilnemu poslovanju problem nelikvidnosti ni obšel tega goriškega podjetja. Ob povečani proizvodnji in velikih vlaganjih v modernizacijo proizvodnje ter v strokovni kader je nastal problem nezadostnih obratnih sredstev. Čeprav rezultati poslovanja niso ostali neopazni bančnim ustanovam, podjetju le ni uspelo zagotoviti dovolj sredstev za kreditiranje kujUrev in se zaradi tega srečuje včasih s precejšnjimi problemi, saj nekatera konkurenčna podjetja laže dobijo potrebne kredite kot Vorila Gorica. »V svetu je znano, da se pr^rv v avtomobilski industriji pojavlja splošna konjunktura. To je eden izmed vzrokov, da je naša proizvodnja prodana že za tri tromesečja vnaprej. Problem. ki nam je bil pred leti še neznan, je-v tem, da stalne odjemalce in mnoge naročnike s težavo zadovoljimo, saj so proizvodne zmogljivosti manjše od povpraševanja. .." danes zaskrbljeno pripovedujejo v Vozilih Gorica. VSEKAKOR NA DOBRI POTI Trenutni uspehi kolektiva niso uspavali. 1 »Mislimo predvsem na proizvodnjo kontejnerjev in ustreznih kontejnerskih šasij ter silos-cistern za provoz prašnatih materialov in tekočin v zimski sezoni, Kontejnerje bomo proizvajali s kooperanti iz skoraj vseh republik. To in pogodba o večji p odaji tridelnih kolesnih obročev za kupca na konvertibilnem področju nam zagotavlja dobre izglede tudi za nas^ doslej mrtvo sezono ..." V kratkem orisu uspehov seveda ni bilo mogoče . prikazati vsega, kar je značilno za podjetje Vozila Gorica. Naj ob koncu poudarimo le to, da v kolektivu prevladuje zdrava pobuda in velika želja delati kar najboljše. Plani in želje, ki niso majhne, temeljijo pa na ekonomskih kazalcih tržišča, so najzanesljivejši porok, da je izbralo podjetje pravo pot. REKONSTRUKCIJO SO IZVEDLI PRED ROKOM Ljubljanski ALKO se po rekonstrukciji uvršča med največje proizvajalce brezalkoholnih pijač pri nas Tovarna alkoholnih in brezalkoholnih pijač ALKO iz Ljubljane nedvomno sodi med tista podjetja, ki so storila v svojem razvoju ogromen korak, saj je podjetje v petdesetih letih, odkar obstaja, močno preoblikovalo in obogatilo proizvodnjo. Iz malega je zraslo veliko podjetje, ki v svojem proizvodnem programu združuje proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Za dosego takšnih rezultatov pa je bilo treba vložiti precej truda in sredstev, zlasti zato, ker se je podjetje razvijalo na zastarelih strojnih napravah in oh izrazito obrtniškem načinu dela. MODERNIZACIJA PROIZVODNJE Modernizacija proizvodnje je bila torej nujno^ potrebna. Začetki postopne modernizacije proizvodnje v ALKO sicer segajo še v leto 1950, ko so v kolektivu začeli resneje razmišljati o sodobnejši proizvodnji, ven- ,0 osebni dohodki obremenjeni znašajo letos že približno 320 . različnimi prispevki, ki zna- milijonov dolarjev, a hkrati celo več kot 60 %, pa ima smo zabredli v nove zadolžit-10 dejstvo še dvojno težo. ve, in to za objekte, ki ekonom- k^ruga skupina nevarnosti za sko niso zadosti utemeljeni. reforme pa se skriva v Vse to nas navaja k sklepu, dšem zunanjetrgovinskem in da se položaj proizvajalcev kot jV^znem sistemu. To področje nosilcev gospodarjenja in raz-fe bolj odtegujemo vplivu širjene reprodukcije na vseh *°nomskih zakonitosti. Priče področjih ne spreminja v skla-J!1.0 celo težnjam, da bi ohra- du z nameni reforme in da je T1}1 sedanji sistem z nadalj- zato prav tu potrebna odločna lit*11 administriranjem pri de- akcija družbeno-političnih or-deviznih sredstev ter ganizacij, predvsem pa Zveze Zmanjševanjem vloge delovnih komunistov, da ponovno opre-^Banizacij pri neposrednejšem delijo, kakšna naj bo in do .p lačevanju v mednarodno de- kod naj sega vloga države pri ,tev dela. Ne samo, da ne razvijanju samoupravnih od-ZP:'nievjemo principov odpr- nosov na področju družbene sti trga, povečala se je tudi reprodukcije. i}?,>lska zaščita domače pro- Naloga Zveze komunistov je in °^nie> ni prave stimulacije tudi, da ugotovi vzroke take-0 Ospešne izvoznike itd. ga stanja ter odgovori na vpra- w, nša zadolženost v tujini je sanje, zakaj je prišlo do od-j ?ka, zadolževanje pa posta- stopanja od bistvenih stališč, _ bolj in bolj funkcija države, ki jih je ZK v preteklosti in °sPodarstvu, ki ustvarja de- tudi na IX. kongresu sprejela, jenu*0 ^dplafilo dolgov, tako in zakaj energično ne izvaja-eno alavnih ekonom- mo tega, kar smo se dogovo-nri funkcij. Odplačila dolgov rili. VINKO BLATNIK O g s H > ►4 O m H O ki M O o g H a h fc dar so bile možnosti za to izkoriščene le v manjšem obsegu in brez vidnejšega napredka. V ALKO zato štejejo leto 1966 za prelomnico v razvoju podjetja. Tedaj so bili namreč dokončno pripravljeni idejni programi m potrjeni osnovni zazidalni načrti. Že v začetku naslednjega leta' so stekla prva dela pri rekonstrukciji tovarne, ki je bila razdeljena na dva dela: prva faza rekonstrukcije je obsegala zamenjavo izrabljenih strojnih naprav za proizvodnjo in polnjenje alkoholnih pijač ter montiranje nove sodobne mehanizacije, druga faza pa je obsegala osvojitev nove proizvodnje brezalkoholnih pijač. Treba je bilo torej rekonstruirati obrat za polnjenje alkoholnih pijač, nato pa nadaljevati gradnjo polnilnice brezalkoholnih pijač ter vseh ustreznih skladiščnih in pomožnih prostorov. 8.000 STEKLENIC NA URO Čeprav je bilo predvideno, da bodo dela pri rekonstrukciji tovarne končana šele 1971. leta, je s pomočjo prizadevanj članov celotne delovne skupnosti podjetja ALKO uspelo za leto dni skrajšati postavljeni rok in že letos spomladi uspešno vključiti tudi proizvodnjo brezalkoholnih pijač. Z dograditvijo novih proizvodnih prostorov z.a brezalkoholne pijače, in z montiranjem nove polnilne linije s® je podjetje uvrstilo med močnejša tovrstna proizvodna pod- jetja, ki ne samo s količinsko proizvodnjo, marveč tudi s kvaliteto svojih brezalkoholnih pijač zavzema vidnejše mesto na slovenskem in jugoslovanskem trgu. O tem priča tudi podatek, da v eni uri lahko napolnijo v ALKO 8000 stekleničk brezalkoholnih pijač. Pridobili pa so možnosti za polnjenje osvežujočih pijač, sode, sadnih sokov in sirupov. Številke govorijo Številke so včasih kaj suhoparne, vendar se jim pri prikazovanju razvoja podjetja Alko nikakor ne moremo izogniti. Rekonstrukcija tovarne je namreč omogočila povečanje osnovne proizvodnje od 3096 ton v letu 1965 na 5005 ton v letu 1967, medtem ko so letos v prvem polletju proizvedli že 3096 ton osnovnih proizvodov, Vzporedno je' naraščalo tudi vstekleničenje, ki je leta 1965 obsegalo 3 milijone 407 tisoč steklenic, leta 1967 že 4,722,500 in letos v prvem polletju 4,837.000 steklenic. Pri tem je treba upoštevati, da je rekonstrukcija ovirala proizvodnjo, kar seveda še povečuje vrednost doseženih rezultatov. Med tem časom so v Alko povečali tudi produktivnost dela, in sicer v osnovni proizvodnji za 74 % in pri vstekleničenju za 91 % v primerjavi z letom 1965. Da bi bil prikaz uspeha, ki §a je doseglo podjetje ALKO popolnejši, naj ob tej priložnosti zapišemo, da je bila prva faza rekonstrukcije končana in financirana s .sredstvi podjetja, medtem ko so šele’pri drugi fazi rekonstrukcije pričeli izkoriščati kredite. Skratka, iz ma-i®ga je zraslo veliko podjetje, M Je zastarelo mehanizacijo zamenjalo s sodobno, razširilo proizvodni program na brezalkohol-ne pijače, povečalo proizvodne prostore in si ustvarilo vse pogoje za učinkoviteiši poseg na domače in tuje tržišče. M. 2. ZA NEMČIJO SE KORZIKA Mariborsko gradbeno podjetje Konstruktor uspešno prodira na tuja tržišča Mariborsko gradbeno podjetje Kostruktor že nekaj let intenzivno načrtuje prodor na'tuja tržišča. V minulem obdobju je to podjetje že nekajkrat uspešno sodelovalo z nekaterimi avstrijskim in nemškimi podjetji. Prelomnico v ekspanziji podjetja Konstruktor pa vsekakor pomeni začetek minulega leta, ko so v Munchnu ustanovili sicer samostojno, vendar z matičnim kolektivom tesno povezano podjetje Konstruktorbau. Ze v maju minulega leta je Konstruktorbau prevzel izvedbo gradbenih del soseske s 642 ^ta-novanji v Bad Godesbergu, ki bo predvidoma dokončana do sredine prihodnjega leta in kjer bo vrednost gradbenih del brez velilce garažne hiše znašala blizu 7 milijonov mark. Investitor te soseske je zahodnonemško podjetje Miincher Grund GMBH, Konstruktor-bau pa je soudeležen v investiciji s pologom 750.000 mark, po pogodbi pa si bo delil z investitorjem celotni dobiček od prodaje stanovanj. Sredi marca letos je Konstruktorbau začel delati še na drugem gradbišču, in sicer v munchenskem satelitskem naselju Berlach. V tem naselju je prevzelo podjetje Konstruktorbau izvedbo gradbenih del pri dveh desetnadstropnih stolpnicah, od katerih bo imela vsaka po 110 stanovanj. Obe stolpnici bosta pod streho do konca letošnjega leta. Podjetje Konstruktorbau danes zaposluje 140 delavcev — od inženirjev, tehnikov do priučenih delavcev, ki so podpisali z ma- * tičnim podjetjem dveletno pogodbo za dalo v Nemčiji — in razpolago z vso potrebno mehanizacijo. Slednje in dobra organizacija dela sta pripomogla, da velja gradbišče v Bad Godesbergu, kot vzorčno pri nekaterih zahodnonemških podjetjih. Glede dosedanjih uspehov v matičnem podjetju Konstruktor zato pričakujejo, da si podjetje Konstruktorbau ne bo težko zagotovilo novih naročil. Dobre izkušnje iz Munchna pa so matično podjetje že vzpodbudile k temu, da zdaj ustanavlja podobno podjetje v Aiacoiu na Korziki. mm Razmah po novih KOLESNICAH V kemični tovarni Melamin iz Kočevja povečujejo obseg proizvodnje in izvajajo notranjo reorganizacijo Kemično tovarno MELAMIN iz Kočevja poznamo predvsem • kot dobavitelja reprodukcijskih materialov za potrebe industrije j barv in lakov, za pohištveno, obutveno in tekstilno industrijo. Glede j na dokaj ugodno konjunkturno obdobje, ki ga od minulega leta • dalje doživlja del našega gospodarstva, MELAMIN tudi letos po-i večuje proizvodnjo za 15 % v primerjavi z minulim letom. Pri-1 bližno v enakem razmerju narašča tudi njihov izvoz, ki bo letos ! dosegel že vrednost 600.000 dolarjev ali 16 % celotne realizacije. Navkljub temu, da v podjetju MELAMIN dobro gospodarijo, ■ jih uspehi niso uspavali. Tako zdaj ob pomoči Zavoda za organi-: ! žarijo dela in revizijo poslovanja iz Ljubljane pripravljajo prehod j, na obračun proizvodnje po metodi direktnih stroškov. Odločitev za S tak ukrep, ki ga nameravajo uveljaviti takoj po novem, letu, naj • bi pomagala notranje reorganizirati in. utrditi njihovo delovno organizacijo, ki si v zvezi s svojim prihodnjem razvojem zastavlja precejšnje naloge. Že zdaj na primer rekonstruirajo obrat za proizvodnjo impregniranih platen, ki bo že naslednje leto čevljarski in drugim industrijam postregel s številnimi izdelki, ki jih za zdaj uvažamo in katerih uporaba v proizvodnji olajšuje tako delovni proces in znižuje proizvodne stroške Po zaključku te faze rekonstrukcije bo MELAMIN, ki bo letos dosegeT 45 milijonov novih dinarjev dohodka, svojo realizacijo povečal najmanj za četrtino. ; , MELAMIN pa se že pripravlja na drugo, še pomembnejšo investicijsko naložbo. Temeljito namreč želijo rekonstruirati obrat za izdelovanje melapan plošč ter zgraditi nov obrat za oplemenitenje ivernih plošč. Sredstva za to rekonstrukcijo, ki bo z ene strani vplivala na izboljšano kvaliteto melapan plošč, z druge pa na višjo stopnjo obdelave in uporabnosti ivernih plošč, bodo predvidoma na voljo čez poldrugo leto. Rekonstrukcijska dela bi trajala nekako leto dni. Tako bi MELAMIN v letu 1973 prvič v svoji zgodovini presegel realizacijo 100 milijonov novih dinarjev in se uvrstil med velike proizvajalce v svoji stroki. -mG Problemov in načrtov NE MANJKA V Tekstilni industriji Otiški vrh je v prvem polletju letos produktivnost za 9 % višja kot lani ----------------------j------------------------------------------- . Nedavno tega so se tudi v Tekstilni industriji Otiški vrh od-Š ločili, da bodo začeli s predelovanjem sintetične preje. Obdržali so ; del stare proizvodnje, katere rezultat so blago za delovne obleke ■ in dezinifana hlačevinfl, na novo pa so vpeljali proizvodnjo več vrst j blaga za ženske obleke ter namiznih prtov in serviet, ki jih je j mogoče prati v pralnem stroju, po sušenju pa likanje ni potrebno. ■ ■ Strojni park Tekstilne tovarne Otiški vrh je močno zastarel, S zato je tudi vzdrževanje sila drago. Kolikor dopuščajo ustvarjena Š lastna sredstva, strojni park dopolnjujejo in modernizirajo, Tako l so pred kratkim kupili nov razpenjalni stroj ter nov stroj za bar-; vanje tkanin. Zamenjati pa bi bilo treba še precej strojev, vendar • za to ni denarja. Čeprav so se v Otiškem vrhu odločili, da bodo del stare pro-! izvodnje. še obdržbli, se pravi, da bodo še naprej predelovali tudi j bombažno preje, pa se v izdelkih pojavlja čedalje več sintetične | preje, Tovrstne izdelke terja tržišče. V prihodnje bodo predelavo | sintetične preje, kot računajo, še povečali. Polovico vsega proiz- • vedenega blaga proda Tekstilna industrija Otiški vrh kupcem v j Sloveniji; drugo polovico pa kupcem v drugih republikah. Zastarelost strojnega parka ni edini problem, s katerim se sre- • čuje kolektiv Tekstilne industrije Otiški vrh. Težave jim povzro-| čajo kupci, saj vežejo zaradi kasnega plačevanja računov znatna j sredstva. V tovarni tudi vedo, da s sedanjim obsegom proizvodnje • napredek ne bo mogoč in da so tudi osebni dohodki zaposlenih, ! ti znašajo letos v poprečju le 680 novih dinarjev,' prenizki. Zato ; razmišljajo o tem, da bi del proizvodnje oplemenitili, se pravi, ! da bi se pojavili na tržišču s končnimi izdelki. Možnosti.za to je ■ več, odločitve pa zaenkrat še ni. Računajo na sodelovanj" z neka- ■ terimi obrati, oziroma, da bi s pomočjo občinskih skupščm in ko-| roškega gospodarstva ustanovili nove delavnice, v katerih bi spremenili' v izdelke del blaga, ki ga proizvajajo. (vš) Izobraževanje in kultura- Praznične misli REPUBLIŠKA ZAKONODAJA BO MORALA ODGOVORITI NA MARSIKATERO VPRAŠANJE, KI SE PORAJA V ZVEZ! Z ZAPOSLOVANJEM NA DELOVNA MESTA Z NEPOLNIM DELOVNIM ČASOM ® ZLASTI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA SO UTEMELJENE MNOGE IZJEME SIGNALI D, esetletnica delavskih univerz na Slovenskem. Pomemben mejnik v, razvoju danes specializiranih strokovnih ustanov za izobraževanje odraslih. O njih uradno že govorimo kot o hrbtenici: našega sistema izvenšolske-ga izobraževanja odraslih. Široka družbena zavest o tem pa si še, krči pota. Nastanek delavskih univerz je tesno povzan z bogatimi idejno osveščevalnimi izobraževalnimi in kulturnimi tradicijami predvojnih delavskih kulturno prosvetnih društev. Njihova razvojna pot zadnjega desetletja pa je tesno povezana z razvojem naše samoupravljalske družbe in njene prakse, z začetnimi ali trdnejšimi spoznanji o znanstveni in tehnološki revoluciji, o potrebi dolgoročnega programiranja povezanega in neprekinjenega izobraževanja, skratka, povezana je s spozanji o vlogi človeka pri družbenem in gospodarskem napredku, o vlogi njegovega šprošnega, strokovnega in družbenega znanja, ali drugače povedano •— tistega znanja, v katerem človek spoznava sebe. svet in njegove dosežke ter družbo. Desetletni razvoj delavskih univerz je povezan z vsemi temi spoznanji, a je tudi odi'az dosežene stopnje in razširjenosti vseh teh spoznanj. Praznične misli ob jubileju delavskih univerz slišiš zdaj vsepovsod. Na proslavah posameznih delavskih univerz — bile so in še bodo, — čitaš jih na razstavnih panojih, v jubilejnih zbornikih in ne nazadnje, tačas so številnejši tudi članki o izobraževanju odraslih v naših sredstvih javnega obveščanja. Iščejo se odgovori na vprašanja, do kam so v svojem razvoju delavske univerze prispele, kje so se utrdile, kaj ovira njihov razvoj, in še in še je takih vprašanj. Ko bi le v poprazničnem času ta zavzetost zopet ne zamrla! .N ^ a slavnostni seji sveta Zveze delavskih univerz Slovenije minuli torek je predsednica sveta, tovarišica Blaha,. govorila tudi o lepih uspehih delavskih univerz. Ali vemo, da je v poprečju vsak drugi Slovenec v teh desetih letih obiskoval pri delavski univerzi seminar ali tečaj; da je v poprečju vsak odrasel Slovenec bil v tem razdobju dvakrat na predavanjih delavske, univerze; da je bilo v oddelke za odrasle pri rednih šolah vključenimi preko 40.000 slušateljev; da je več kot 2 milijona ljudi obiskalo preko 20 tisoč kulturnih prireditev delavskih univerz... In praznična misel, vredna zapisa ob tem, je gotovo .misel gostje. iz Vojvodine, ki je te uspehe slovenskih delavskih univerz komentirala takole: Ktor pozna težke pogojit v katerih so bili ti uspehi doseženi, ve, da je njih vrednost dvakratna! ; A ti pogoji iso bili takšni, da je vse to obsežno desetletno delo opravljalo nekaj manj oziroma kdajpakdaj nekaj več kot 10(1 poklicnih strokovnih delavcev, ki pa so znali pritegniti k strokovnemu delu ogromno zunanjih strokovnjakov. Danes delavske univerze vključujejo preko 3.000 zunanjih sodelavcev, strokovnjakov. Za stalni del strokovnih sodelavcev na delavskih univerzah pa je v tem razdobju značilna močna fluk-tuacija, pogojena z neprimernim družbenim vrednotenjem tega dela. Vztrajali so le najcdloč-nejsi in najupornejši, ki jim delovnega optimizma nikoli ni zmanjkalo. Materialni pogoji, v katerih so bili ustvarjeni ti uspehi, so bili takšni, da je delež v skupnem dohodku DU iz sredstev družbenih skladov v letu 1968 padel celo na 22,6 odstotka, a to je gotovo že tista kritična meja, pod katero širša družbena skupnost ne bi smela, če noče izgubiti svojega vpliva na programsko politiko delavskih univerz. Iz sredstev, ki jih v Sloveniji delovni ljudje odvajajo za izobraževanje preko rednega prispevka, pa so v letu 1968 delavski- univerze prejele komaj še 0,4 odstotka teh sredstev. Zal marsikatera tsmeljna izobraževalna skupnost dane? razpravlja še o tem. ali dejavnost delavskih univerz sploh sodi v njihovo domeno. Misli, ki sta jih na svečani seji izrekla Tilka Blaha in podpredsednik izvršnega sveta SRS France Hočevar, so vredne natančne razčlembe s strani vseh tistih, ki so odgovorni za celovito reformo našega izobraževalnega sistema. A ostanimo le pri nekaterih, tistih, ki zadevajo na-daljni razvoj delavskih univerz. Predvsem bodo morali programi delavskih univerz postati bolj dolgoročni, manj odvisni od trenutno spoznanih potreb in želja, bolj medsebojno povezani in prilagojeni različni izobrazbeni ravni zaposlenih. Zahtevnejšim izobraževalnim nalogam pa bo treba prilagoditi tudi mrežo delavskih univerz. Nadaljnji integracijski procesi,' ki so se že začeli, a zdaj stagnirajo, bodo na tem področju odvisni tudi od perspektivnega načrtovanja gospodarskega in družbenega razvoja, razvoja v posameznih panogah in regijah. kajti le na tej osnovi bomo lahko izoblikovali tudi dolgoročnejšo izobraževalno politiko zaposlenih. ■Pri izobraževanju odraslih se bodo morale delavske univerze lotiti tudi povsem nove naloge. Upoštevati bodo morale, nove možnosti za izobraževanje, tisk. RTV, dopisno izobraževanje in samoizobraževanje; zato boder morale ljudi naučiti, kako se je treba učiti. Zlasti zadnje dni na različnih sestankih delavci s področja izobraževanja opozarjajo na probleme, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Gre za tisto novo določilo zakona, po katerem delovnih mest z nepolnim delovnim časom ne morejo zasesti tisti, ki so že zaposleni. Taka delovna mesta je treba objaviti oziroma razpisati in jih zasesti s tistimi nezaposlenimi ali le delno zaposlenimi, ki ustrezajo pogojem teh delovnih mast. Take objave in razpise naj bi delovne organizacije vsakih šest mesecev ponovile, dokler ta delovna mesta ne bi bila zasedena v skladu z določili zakona. Republika pa lahko s svojim predpisom tudi drugače uredi vprašanja iz lega določila. In ker do 16. avgusta, ko naj bi tak republiški predpis že dobili, le-tega ni bilo in ga še ni. je nastal preplah, kaj zdaj. kako naj ravnamo, da bo zakonu vseeno zadoščeno, a da bomo dopustili tudi specifične izjeme, ki jih bo očitno republiški zakon moral uveljaviti. ® RADO MIKLIČ: NOVELA TZDR VSEM UTEMELJENIM IZJEMAM NE BO NIKAKRŠNA OVIRA Potem ko sta v prejšnji številki našega tednika spregovorila o utemeljenih izjemah glede izvajanja določila o zaposlovanju za nepolni delovni čas Janez Železnik, direktor Centra strokovnih šol v Ljubljani, in Tilka Blaha, predsednica Zveze delavskih univerz Slovenije, objavljamo danes razmišljanja in odgovore na naša vprašanja tovariša Rada Mikliča, pomočnika republiškega sekretarja za delo. Utemeljene izjeme -‘-Nadaljnji razvoj delavskih univerz bo vsekakor v veliki meri odvisen tudi od tega. koliko in kakšnih strokovnjakov za izobraževanje bomo imeli. Žal v Sloveniji doslej še nobena izmed pedagoških ustanov ni začela usposabljati kader za izobraževanje odraslih in ni pripravila programov za dopolnilno andragoško izpopolnjevanje že zaposlenih delavcev na delavskih univerzah. Zveza delavskih univerz bo s skupino delavcev za področje izobraževanja odraslih, ki se je zdaj izoblikovala pri Zavodu za Šolstvo SRS, poizkušala v tem pogledu premakniti stvar z mrtve točke. Napredka pa tudi ni mogoče pričakovati, če znanstveno raziskovalne institucije ne bodo začele proučevati slovenske andragoške prakse. Spodbudno je, da novi zakon o izobraževalnih centrih in delavskih univerzah, ki se pripravlja, želi izvenšolsko izobraževanje odraslih vključiti v enoten izobraževalni sistem. V teh napevih je gotovo neko spoznanje. Vsem *nana slaba kvalifikacijska struktura zaposlenih v Sloveniji, ki se žal še ni začela popravljati, se bo lahko gotovo začela občutneje popravljati šele takrat, ko bo tudi izobraževanje zaposlenih »dobilo prostor ped soncem«, ki mu pripada. O b jubileju je Zveza delavskih univerz podelila številnim posameznikom in nefchterim najuspešnejšim delavskim uni-verzam diplome, kot simbolični znak pohvale in praznanja za dolgo in uspešno delo. Ob tej priliki pa tudi »družina« delavcev z delavskim univerz ni pozabila izreči zahvale zvezi, ki je praktikom na terenu edina nudila strokovno pomoč. Končno nič posebnega, bo kdo rekel. a vendar so te medsebojne zahvale zgovorne priče dela spoštljivih in humanih odnosov med delavci, ki jih žal marsikje pogrešamo. SONJA GAŠPERŠIČ »Naj za uvod k; vašemu vprašanju najprej povem.« je dejal tovariš Miklič, ->da imamo pri republiškem sekretariatu za delo koordinacijsko komisijo, ki jo sestavljajo najboljši poznavalci delovnega prava. Med drugim je ta komisija temeljito obravnavala vse tiste zakonske določbe. ki obravnavajo delovno razmerje za določen čas, zaposlitve za nepolni delovni čas, prav tako pa tudi uporabo določbe, ki določa zaposlitev v civilno pravnem razmerju. Med drugim je komisija zavzela stališče — in to je tudi uradno stališče našega sekretariata — da namreč o tako imenovanem dopolnilnem delu ne moremo govoriti. Delavec, ki v sedmih urah. se p?avi v rednem delovnem času, opravlja neko določeno delo. ne more biti za isto delo preko tega časa v dopolnilnem delovnem razmerju. To je nesmisel in nezakonitost. Naše stališče je. da lahko delovna organizacija oddaja izvršitev nekih del proti plačilu samo, če to niso dela iz njene osnovne dejavnosti. Da bom skrajno ilustrativen, kako naj npr. podjetje Snaga oddaja čiščenje ulic nekomu, s katerim sklene civilno pravno delovno razmerje. Pri intelektualnih storitvah pa moramo razlikovati, kdaj gre za avtorsko delovno razmerje in kdaj gre za situacijo, ko od človeka terjamo, da dela več, kot je njegova redna delovna obveznost. Danes npr. vrsta šolskih delovnih'organizacij ravna takole: če učitelj poleg redne delovne obveznosti opravlja še recimo dve uri predavani več. ga nagrajujejo za redno delovno obveznost po veljavnem sistemu nagrajevanja, za. tisti dve uri več dela pa ga nagrajujejo honorarno.. To je nesmisel. Naša komisija pa je ves čas opozarjala tudi, da bi morali sistemsko rešiti vprašanje, ali je lahko ista oseba v dveh, treh različnih delovnih razmerjih pri različnih delovnih organizacijah. Odgovor na to vprašanje smo dpbili v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih, ki to dovoljuje, i Menim, da pa so zdaj vse te razlage zakona, da namreč človek lahko dela na več krajih, posledica nekdanjega ekstenzivnega zaposlovanja in neiz- delanega stališča, kaj je članstvo v delovni organizaciji. Ob takih uradnih stališčih se je logično zelo razpaslo, da so bili ljudje zaposleni na najrazličnejše načine in v najrazličnejših oblikah. V ta nered pa vodijo tudi razne nejasnosti okoli financiranja nekaterih dejavnosti. Omenili ste strokovno šolstva Dosledno uveljaviti določbo 43 a člena noveliranega TZDR pomeni gotovo likvidacijo srednje tehniške šole. Kateri dober strokovnjak, inženir ali drug specialist pa bo šel za profesorja s 130 ali 160 tisoč starih dinarjev. Takšnega strokovnjaka ob takšnih pogojih bi šola zelo težko dobila. Poleg tega so primeri. in teh ni malo. ko dejansko ne bi bilo smotrno angažirati strokovnjaka v rednem delovnem razmerju samo zato. da bi opravil tri ali pet ur predavanj tedensko. Tak pa je npr. domala ves sistem angažimnja predavateljev pri delavskih uni- verzah, s takimi problemi se nasploh srečujemo na področju izobraževanja, zlasti v srednjem strokovnem in visokem šolstvu. Znano je. in v celem svetu je takšno spoznanje postalo praksa, da je visokemu šolstvu in fakultetam v prid predavatelj :— strokovnjak iz prakse. A tudi pri nas so bile razprave o tem, da je naše visoko šolstvo preveč odtrgano od prakse. Tudi v zdravstvu je že ves čas sporno razporejanje delovnega časa in zaposlovanje s polnim 7-urnim delovnim časom, kar velja za zdravstveno osebje, zlasti za zdravnike. Tudi tu so gotovo taki izjemni primeri, ko razne občasne zaposlitve niso izključene. toda poleg tega je glede pravilnega zaposlovanja tudi v zdravstvu še mnogo neurejenega. kar samemu zdravstvu gotovo ni v prid. Marsikateri neurejenosti pa tudi tu' botruje neurejeno financiranje zdravstva. Vse to, kar sem novedal, po mojem prepričanju dokazuje, da bi novela TZDR (43 a člen in 38 členi lahko povsem drugače izpadla ali sploh ne bi bila potrebna. če bi od samega začetka ne dovoljevali tako liberalnih in nesistemskih pojasnil o najrazličnejših možnostih zanoslo-vanja v najrazličnejših oblikah. Da bom jasen, mi nismo bili zoper to. da se ta nered odpravi in tudi v načelu nimamo ničesa* zoper novelo glede na stanift kakršno je praksa ustvarila. N^y/ / LNvV5/ Sindikalna tekmovanja iz leta v leto sindikalne organizacije posvečajo športu več po-zorbpsti. To dokazujejo številčni • podatki, saj je število ekip v posameznih tekmovalnih disciplinah vedno večje. A. HORVAT Prvi večji uspeh, ki so se ga Slovenci v Mariboru od srca razveselili, je bila zmaga našega nogometnega moštva nad enajsterico Rapida, nemškega mariborskega športnega kluba. Nacionalno vprašanje je bilo razumljivo vseskozi najtesneje povezano z rastjo ISSK Maribor, kar nekaterim seveda ni bilo posebno všeč. Z nastopom Hitlerja in v času pred pričetkom NOB je pomen dfuštva še narasel, saj je združevalo številne najbolj napredno misleče rodoljube. Tako ni težko razumeti, da je pripadnost društvu zadostovala že leta 1941 za izgnanstvo ...,« nam je uvodoma povedal Dušan Vodeb iriTkoj zatem nadaljeval: »Nemudoma po osvoboditvi so si člani društva zadali nalogo, da usposobijo igrišča in zgra-de nove športne naprave. To je bila prva in obenem naša glavna naloga. Tako je nastal naš Ljudski vrt, ki predstavlja danes središče vsega športnega življenja v Mariboru ...« Društvo je kmalu po osvoboditvi doseglo vsesplošni razmah, ki ga nihče ni pričakoval. Članstvo se je podeseterilo, število klubov je nenehno raslo. Nesebično delo športnih funkci- onarjev je rodilo zavidljivo lepi uspehe. Iz množičnosti je kmalu vznikla tudi kvaliteta in mariborski tekmovalci so .pričeli se» gati po najbolj dragocenih športnih lovorikah v zveznem merilu. »No, kljub zvrhani meri en* tuziazma in požrtvovalnosti športnih delavcev v Mariboru, društvu ni bilo posejano z rožicami ...,« je nadaljeval Dušan Vodeb. »Vlogi, ki jo ima telesna kultura sploh in kvalitetni šport, nismo in ji tudi še danes ne znamo dati pravega pomena. Društvo si je vseskozi prizadevalo vzgojiti kar največje število dobrih tekmovalcev, medtemi ko naj bi za množičnost v najširšem pomenu besede skrbela športna društva, sindikalne športne organizacije, telesno-vzgozna društva Partizan in drugi. No, kljub vsemu, kljub želji po kar največji kvaliteti, bi morali biti realni. Dejstvo namreč je, da si Maribor s svojimi 100 tisoč prebivalci, s svojim številom športnih funkcionarjev, trenerjev, s svojimi finančnimi zmogljivostmi, skratka s svojini celotnim potencialom mesta ne more privoščiti — biti velik na vseh športnih področjih, biti zares močan v vseh klubih ...« Nedvomno ima Dušan Vodeb bolj prav kot ne. Obenem pa bi lahko ponovno načeli polemiko, ali so vsi tisti v Mariboru, ki so v prvi vrsti odgovorni za razvoj tako množične telesne kulture kot kvalitetnega športa, v mislih imamo v prvi vrsti družbenopolitične organizacije, občinsko skupščino in vplivne posameznike, storili vse, da bi dobilo športno življenje v Mariboru tisto mesto, ki mu gre, ki bi ga moralo imeti, in ki bi ga tudi zaslužilo...? Gotovo je namreč, da botruje številnim težavam na tem področju prav nezainteresiranost tistih, ki so soodgovorni za razvoj športa in telesne kulture v Mariboru. Dokončno bi se namreč morali vsi sprijazniti s tem, da športni klubi, posebno veliki, niso le stvar športnikov samih oziroma funkcionarjev! »Letošnjemu jubileju in jutrišnji proslavi skušamo dati kv* največje obeležje. Želimo namreč, da bi nas ljudje še bolj videli kot doslej, da bi opazili naš polet, da bi spoznali pomen obstoja kluba, pomen dobrih pogojev za delo. da bi nam nesebično pomagali in stali ob strani ter s tem zagotovili za naše nadaljnje delo kar najtrdnejše temelje...,« je povzel Dušan Vodeb. In ponovno: 50-letnica mariborskega športnega društva Branik. ki jo slavi društvo v letošnjem letu, je vsekakor velik dogodek. Ne le za društvo samo, ampak za ves šport in telesno-kulturno življenje v Mariboru. Povorka, ki jo bo društvo jutri organiziralo po mariborskih ulicah, ne bo le prikaz zavesti in pripadnosti športnikov do svojega društva in do telesne kulture, ampak bo tudi nadaljevanje proslav, ki se s tekmovanji odvijajo že’vse letošnje leto in bodo dosegle višek s slavnostno skupščino društva meseca novembra.' ko bo izšel društveni almanah. in se končale pozimi s Pohorskim slalomom, ki bo letos prvič veljal tudi za svetovni pokal. A. Ul ..................................................................................................................lili..........III................................................................................................................................................................................Illllll............................................................ m ZOBNA KREMA 9191131 TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek. Vsebuje meri drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana iilillllllllllllilllllllllMMaUlMIllIlil* ........... Obiskal/ smo letovišče slovenskih železničarjev v Rovinju Prijeten oddih za vsak žep SSHH Slovenski železničarji so bili prvi turisti v Rovinju. Letno preživi v njihovem campu svoje počitnice že blizu 10.000 ljudi... Letovišče slovenskih železničarjev v Rovinju Kljub svoji privlačnosti in številnim prirodnim lepotam je zahodna obala Istre še do pred nekaj leti le skromno životarila. Turizem..to je bila nova beseda, nov pojem za prebivalce tega lepega polotoka. Večina ljudi je z neprikritim nezaupanjem zrla v prve korake, v prve investicije na področju turizma. Ljudje so se oklepali svoje rdeče zemlje in ribiških mrež. Trd je bil njihov kruh, toda nanj so bili navezani. Drugega niso poznali... ^ Leta so opravila svoje. r Tam, kjer so se ob morju še nedavno razprostirale nedotaknjene bele skale, stoje danes sodobni hoteli s plavalnimi bazeni, počitniški domovi z lepimi restavracijami in urejenimi površinami za rekreacijo, avtocampi, nepregledna naselja platnenih streh ... V poletni sezoni se danes tare v istrskih mestih veliko več turistov, kot živi tu domačinov. Istra postaja vse bolj privlačna, V Piran, Poreč, Vrsar, Rovinj, Pulo in prelepe gozdove Medulina in Premanture hodijo danes na letni oddih ljudje iz vse Evrope. SLOVENSKI ŽELEZNIČARJI PRVI TURISTI V ROVINJU Mestece Rovinj, ki leži le nekoliko južneje od vhoda v Lim-ski fjord, je danes najbolj obiskano istrsko mesto. S svojim morjem, mikavno obalo in. na gosto zaraščenimi otoki, privlačuje iz leta v leto več turistov. Kot zanimivost naj povemo, da so bili prvi turisti v Rovinju slovenski železničarji. »Že.leta 1948 srno imeli tu svoj počitniški dom. Res je, ni bil ne vem kako udoben, pa tudi velik ni bil, saj je imel le 50 ležišč. Vendar, pomenil je temelje za naše nadaljnje akcije .. ", mi je ondan pripovedoval Ciril Adam, upravnik velikega letovišča slovenskih železničarjev v Rovinju. Bil je lep, vendar svež poletni dan, zato Sva z upravnikom sedela na prostem ob znanem železniškem bifeju tik ob morju. Medtem ko sva počasi srebala istrski amaro, je Adam dalje vrtal po svojih spominih: »Leto dni pozneje, to je leta 1947, smo se preselili iz mesta v bližino železniške postaje. Zidano. hišo smo zamenjali s petimi vagoni prvega in drugega razreda. Zapeljali smo. jih. na slepi tir in. verjemite ali ne, preživljali tu prelepe počitnice ...« »In kdo je kuhal? Ste hodili na hrano še vedno v mesto...?« sem pobaral svojega sogovornika. »Kje neki! Za kaj takega ni' bilo denarja. Kuhali smo Si seveda sami. Imeli smo le kote!, v katerem smo si pripravljali Ciril Adam, upravnik železniškega letovišča okusne, enolončnice. Pribor in krožnik pa je moral imeti vsak sam...." ; To so začetki današnjega., letovišča slovenskih železničarjev v Rovinju. Bili so skromni,, vendar, večina drugih takrat še lega ni premogla. Že leta 1949 so se železničarji odločili za nakup vikend hišic iz lesonita. Hišice niso bile poceni, saj je bilo potrebno za vsako, čeprav povsem opremljeno, odšteti kar 75 tisočakov. In ti, sicer maloštevilni vikendi, so takrat predstavljali začetek gradnje današnjega železniškega letovišča. DNEVNO V KAMPU TUDI VEG KOT TISOČ TURISTOV Med mestom in zelenim polotokom, ki že vrsto desetletij last znane bolnišnice za kostno tuberkulozo, je tako že pred letom 1950 zraslo prvo letovišče na tem področju in v Rovinju sploh. V poznejših letih so se slovenskim železničarjem pridružili tudi drugi. Najprej športniki iz Ljubljane, potlej TVD Partizan iz Maribora in kmalu je bilo na obali, kjer pred časom ni bilo še žive duše, na moč živahno. Množile so se platnene strehe in lesene hišice so rasle kot gobe po dežju. »Naše letovišče posluje skoraj štiri mesece na leto. Začnemo s 1. junijem in sezono-zaključimo okoli 20. septembra," je nadaljeval s pripovedovanjem upravnik Adam. »Seveda je. .največji naval na naše letovišče v SPET NOVA PRIDOBITEV ZA REKREACIJO DELOVNIH LJUDI IZ TRBOVELJ Nov počitniški dom Podoba je, da postaja zimski šport vse bolj sestavni del rekreacije delovnih ljudi v Zasavju in da za to dejavnost ne bo primanjkovalo nekaterih potrebnih objektov in naprav. Smučarsko društvo Zagorje-Kisovec je že poleti izročilo svojemu namenu novozgrajeno žičnico na Marelo, kjer so zelo ugodni tereni za smuko, zato pričakujejo, da bodo pozimi .med ljubitelji snega tudi člani delovnih kolektivov, saj so materialno podprli zgraditev te naprave. Sindikalna organizacija trboveljske Strojne tovarne pa že nekaj časa gradi nov počitniški dom v Lon-tovžu nad Dobovcem, kjer so dobri pogoji za smučanje in kamor vsako zimo prihaja vse več članov tega kolektiva. Lontovž je za kolektiv Strojne tovarne primeren tudi zato, ker ni preveč oddaljen od Trbovelj. Pred leti so zgradili tudi krajšo vlečnico; tam je že manjša smhčarska koča, ki pa je postala pretesna. Ugotovitev, da je v Lontovžu v zimskih mesecih največ smučarjev iz Strojne tovarne, je vzpodbudila sindikalno organizacijo oziroma njeno vodstvo,. da se je lotila gradnje novega doma v tem kraju. Dela je prevzel poseben gradbeni odbor. V nekaj več kot letu dni so v Lontovžu opravili vsa groba gradbena dela. Številni člani tega kolektiva so marljivo pomagali s prostovoljnim delom in prispevali svoj delež za svoj do. n. Počitniški dom v Lontovžu bodo, če bo šlo vse po načrtih, izročili svojemu namenu še to zimo. Prihodnje dni nameravajo začeti z notranjimi obrtniškimi deli. Zunaj bodo morali izkopati še kanalizacijo, jamo za namestitev posebne cisterne za ogrevanje notranjih prostorov in nekatere druge izkope. Skratka: dela bo še iprecej, zato se gradbeni odbor nadeja, da bodo tudi poslej s prostovoljnim delom člani kolektiva pomagali, kot so pomagali pri gradbenih delih. Dograditev počitniškega domž kolektiva Strojne tovarne je nov dokaz vse širšega pomens stalne, načrtne rekreacije zaposlenih ljudi v tem podjetju. Kolektiv te tovarne je razmeroma mlad, ne glede na to pa je zanimanje za športno in sploh te-lesnovzgojno udejstvovanje vse večje tudi med starejšimi, člani zato jim bo nov objekt pomenil nove možnosti za rekreacijo. Vsi resda ne bodo smučali. Vendar je .Lontovž privlačen tudi v drugih, letnih časih, ne samo pozimi. Naravne lepote tega kraja in bližnje okolice bodo nedvomno privabljale v Lontovž, številne izletnike in prijatelje peš hoje v vsakem letnem ' času novi dom pa jim bo nudil prijetno zavetje in gostoljubje. inles ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT juliju in avgustu. Medtem ko smo imeli junija blizu 600 gostov dnevno, se je ta številka povzpela v juliju in avgustu na 900 in tudi več kot 1000." »Je železniško letovišče danes odprtega tipa?" »Seveda. K nam lahko pride kdorkoli na letni oddih. Razumljivo, prednost imajo železničarji. Vsaka izmena ostane pri nas 10 dni.. ." S tem pa ni rečeno, da morate preživeti v železniškem campu natančno 10 dni. Ce se na primer odločite, da ostanete tu le teden dni, vam nihče ne bo delal težav. In cena počitnic v Rovinju? Polni dnevni penzion je veljal letos 21 novih dinarjev. K tej vsoti je bilo treba prišteti še 2 dinarja za turistično takso. Seveda so aktivni železničarji plačali manj. Zanje in za upokojence je veljal dnev’-ni penzion 16 dinarjev, od 1. septembra dalje pa le 14. In če računamo, da so bili železničarji deležni, regresa za letni oddih, potlej so imeli počitnice v Rovinju tako rekoč zastonj. Pritožili pa so se mi, in me obenem prosili, naj tega v članku ne bi pozabil omeniti, da so imela letos železniška podjetja zelo različno politiko regresiranja, Medtem ko so nekatere delovne organizacije mislile na svoje delavce in upokojence, so druga železniška podjetja s tem v zvezi na marsikaj pozabila. VEČNE TEŽAVE S PERSONALOM Ko sem takole kramljal s Cirilom Adamom in še prej ,z ljudmi, ki že vrsto let preživljajo svoje počitnice v železniškem letovišču v Rovinju, sem opazil, da se dopustniki skorajda ne pritožujejo. Razumljivo. Posebno, če pomislimo na ceno. penziona, ki je vse prej kot pretirano visoka. »Hrana je dobra in okusno pripravljena, meso imamo dvakrat dnevno mi je pripovedovala Lučka, doma nekje s Štajerskega. »Pritožujejo se v glav- nem samo tisti, ki so drugače na sldbšem, ki se doma ne hranijo tako dobro, kot se tukaj. Večina pa nas je več kot zadovoljnih. Nekoliko nerodno je le to, da pride v jedilnici včasih do zastojev, do neljubega čakanja, ko pa se nam vsem tako. mudi na sonce na skale k morju ..." Tudi upravnik letovišča mi je potožil, da ima s personalom težave: »Poglejte, v 'glavni sezoni imamo zaposlenih blizu 80 do 90 ljudi. Od tega pol študentov. Seveda je ves kader nekvalificiran. To pomeni, da ne gre brez težav. Zelo smo se trudili, da bi zaposlili kar najbolj sposobne ljudi, vendar, več kot toliko nismo uspeli. Problem se vleče že vrsto let, ni pa realnejših perspektiv, da bi vprašanje kadra rešili tako kmalu..." 'NEGOTOVA PRIHODNOST Že takrat, ko se Rovinj ča-nom še sanjalo ni, kaj je turizem, so si uredili slovenski železničarji sredi svojega letovišča prav prijetno zabavišče. Zgradili so bife in prijetno uredili odprt prostor za zabavne večere. »Mislim, da nikomur od naših ljudi v Rovinju ni dolgčas, mi je dejal Ciril Adam, ko sva sedela že pri drugih čašicah amara, »Ob večerih prirejamo ples, seveda samo do 22. ure, da he bi motili ljudi pri počitku. Razmeroma pogosto organiziramo tudi druge prireditve. Letos poleti so gostovali pri nas že znani pevski zbori in orkestri. Ne, dolgčasa pri nas ne poznamo ..." Seveda imajo ljudje tu na voljo tudi druge vrste razvedrila. Imajo lepo balinišče, mizo za namizni tenis, igrajo lahko badminton itd. itd. Možnosti kopanja in izletov po kopnem in po morju pa so tu tako pestre, kot malokje. »In načrti...?" je bilo še moje zadnje vprašanje. »Še marsikaj bi radi napt^ vili in zgradili, pa imamo dan® povsem zvezane roke," mi J* potožil upravnik Adam. »O® činski možje v Rovinju se nas3' reč še niso povsem izjasnili, č® mu bodo v prihodnosti nam6, njene površine severno od m® sta. Zato ne smemo napravi" ničesar novega. Tudi ne veflj® koliko časa bomo sploh lalu® še ostali na tem mestu...« Glede na to, da preživi vs* ko leto v Rovinju svoje poči*' niče blizu 10 tisoč slovenski11 železničarjev in njihovih svoj' cev, železničarji upravičeno pl1' čakujeio, da jim Rovinjčani bodo odrekli gostoljubja tako1® kar čez noč. Posebno zato P® ker so v svoje letovišče investi' rali v minulih dveh desetletji11 že precejšnja sredstva. A. Ul1 '»ŠHiaiBiaasaiEiniiiaKsiratEasissziiiiasr!*** Xivjw—i ■MriTiimrrarfr TRIKOJI f TOVARNA j PLETENIN I IN KONFEKCIJE ! KOČEVJE izdeluje | @ moške hlače | ® moške suknjiče 1 ® damskp krila P # pletenine vseh vrst j I ® posteljno perilo | © NAJNOVEJŠI MODELI, 1 ; UGODNE CENE s j «aaBBaaaaaBB«aaaa««anaaaaaaBaaaaaaaaaaaa#B en !!niiii:iiu POHORF NJ * Ci r A NAŠEGA r'14 c A ČASA — Mislim, tovariši, da je nastala takšna ugodna situacija za dejanja, kakršne doslej še nismo imeli. Ta moment je vsekakor treba izkoristiti. Drugič pa mislim, da je treba iz vsega p.^iegniti predvsem pozitivne elemente.. Imamo vrsto nerešenih problemov, ki jih je npr. treba prav zdaj postaviti v prvi plan, ker so neodložljivega značaja. Skratka, akcijo je treba planirati na čimbolj optimistični platformi, sicer se nam bodo spet pojavljala vprašanja iz polpretekle prakse. Mislim, da je bilo dovolj besed o tem,-kaj je kdo rekel in kdaj je kaj kdo naredil: treba je iti pred ljudi in o vsem spregovoriti čimbolj odprto. Ima kdo kakšno vprašanje? — Ali se naj odgovornost poudarja ali ne? — Poudarja, poudarja, nisem rekel, naj se ne poudarja, to ne, vendar ne odgovornost nasploh, ampak odgovornost v okviru sistema in kriterijev. Zlasti kriterije je vsekakor IIIIIIIIIIIIIBI]!lllllllllll!|lllll!!ll!llllllllll!lllllllll!llll!!![U!l!ll|[|)lllli!lll|llll||!lll!lllil!|||||l||[| treba zaostriti, sicer ne bomo nikoli prišli do dobrega strokovnega in drugega kadra. Ni dovolj, če kdo le pravi, da je za samoupravljanje in reformo nasploh: treba je tudi videti, kaj zna, potem šele naj se ga obravnava kot perspektiven kader. Kadrovski politiki je potrebno na vsak način posvetiti mnogo več pozornosti kot doslej. Se kaj? — Katere gospodarske probleme pa je predvsem treba poantirati? — Sistemska vprašanja in problem nelikvidnosti tako z ekonomskega kolt s socialnega aspekta. Sploh se mi zdi, da se nelikvidnost veliko preveč obravnava le z ekonomskega — Ja, potem jih je treba uskladiti z borbo mnenj, spoznavanjem napak in njihovim obžalovanjem ter samokritiko, ki ji sploh posvečamo premalo pozornosti itd. Skratka, na razpolago je zelo širok spekter prijemov za samoupravno konsolidacijo vsakršnih situacij, razumete? — Razumemo! — Prav! Potem lahko kon-statiram, da je naša platforma enotna, to pa je eden glavnih pogojev za učinkovitost akcije. Seveda pa je treba v to akcijo, kakor v vse druge, pritegniti tudi javnost in v ta namen boš ti, Polde, napisal ustrezen članek za »Ljudski tednik". Ne raztegni ga čez običajno mero, DOVOLJ JE BILO BESED aspekta. Kar se pa emisije tiče, je pa vsa stvar javno že tako predimenzionirana in je ne kaže še akcijsko zaostrovati. Prosim, tovariš? —• Ali naj postavljamo stvari direktivno ali kot stališče? — To je zdaj težko reči. Odvisno je od problema. Jaz bi rekel: samoupravno! Ce se gre za ključne probleme, pa je na vsak način treba postaviti stvari zelo principialno ... — Kaj pa, če pride do divergentnih stališč? da ljudje ne bodo mislili, da dajemo temu kaj posebnega poudarka, saj ga stvar ne zasluži. Poanta pa naj le bo nekako v tem smislu, da je bil° besed dovolj in da gremo končno na dejanja. Tako! Sprejeto7 Prav! Potem gremo lahko na drugo točko: Nekateri družbeni aspekti zasebnega dela na zasebnih sredstvih za delo v luči neizdelanega družbenega sistema davčnega instru-mentarija. Kdo želi besedo? VINKO BLATNIK