LETO XXII. — številka 10 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igdr Janhar •— Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 7. 2. 1970 Cena 50 pat List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Prešernove nagrade podeljene Spored prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v Kranfu ?. FEBRUAR, SOBOTA: ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču prvič uprizorjena Luizc Pesjakove žaloigra »Prešerin«; nastopili bodo člani igralske družine Prešernovega gledališča v režiji Marjana Beline 12. FEBRUAR, ČETRTEK: °b 18.30 bo v dvorani Glasbene Šole koncertni večer Pianistke Neve Mcrlak-Corrado iz Trsta ob 20. uri bo v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja, Titov trg 4/1, večer poezije Bojana Piska; njegove Pesmi bo recitiral član SNG igralec Boris Kralj, spremljal pa ga bo kitarist prof. Stanko Prek 14. FEBRUAR, SOBOTA: 00 19. uri bo v dvorani Prešernovega gledališča kon-ccrt pevskega'zbora »Zarja« iz Trbovelj °h 19.30 večer Prešernovih pesmi in gorenjske folklore v dvorani Zadružnega doma na Primskovcm. V današnji številki posebna rubrika Glasa — Snovanja Kranj, 6. febr. — Danes popoldan so v prostorih skupščine občine Kranj slavnostno podelili Prešernove nagrade. Letošnji pre-šernovi nagrajenci so: dr. Branko Berčič iz škofje Loke, Janko Pribošič z Jesenic, Tone Svetina z Bleda in Jože Bertoncelj ugasn Jesenice, 6. februarja — Zaradi minimalne zaloge koksa in ker ni upanja, da bi se stanje v kratkem času izboljšalo, so na 9. seji odbora za* poslovno politiko pri delavskem svetu železarne sklenili, da ustavijo obratovanje enega plavža. To pa praktično pomeni katastrofalne posledice za delovno skupnost, kakor tudi za kovinsko predelovalno industrijo. S tem se zmanjša mesečna proizvodnja surovega železa za 5400 ton in za 8400 ton proizvodnja jekla. To pomeni za 15 milijonov zmanjšanje mesečne finančne realizacije, kar predstavlja tudi zmanjšanje planiranega osebnega dohodka oziroma predstavlja poslovno izgubo. S tem se bo moralo zmanjšati na plavžih in v martinarni tudi število zaposlenih za 143 delavcev, ki bodo morali delno na druga pomožna delovna mesta, ali ni redne dopuste, če pa bo ustavitev plavža trajata dalj časa, pa bo zmanjševanje delovne sile potrebno tudi v drugih obratih. Vzroki za takšno stanje so v tem, ker se je koksarna Lukovac, ki je vsa leta doslej oskrbovala železarno s kok- iz Krope. Dr. Berčič si je nagrado prislužil s knjigo Tiskarstvo na SlcVen-skem, Janko Pribošič z dolgoletnim vodenjem združenih pevskih zborov Jesenice, Tone Svetina za literarno delo Ukana, Jože Bertoncelj pa za umetno kovaštvo. V Z som, zaradi izredne konjuktu-re na svetovnem tržišču preusmerila na izvoz in ker kljub dogovorom ne izpolnjuje niti minimalnih obveznosti do železarne. Uprava podjetja in ostali organi so o tem problemu opozarjali pristojne republiške in zvezne organe že od novembra lani, vendar kot kaže brez uspeha. Naredili so tudi vse, da se stanje omili, vendar jim tudi iz uvoza zaradi konjukturc ni uspelo dobiti koksa, še več. Zaradi takšnega stanja je v zelo negotovem položaju tudi obratovanje drugega plavža. Kaj pomeni zmanjševanje proizvodnje v jeseniški železarni za našo kovinsko predelovalno industrijo ob izredni svetovni konjukturi jekla, ni potrebno posebej poudarjati, še posebno pa je ta ukrep hud udarec za delovni kolektiv, ki je januarske obveznosti kljub težavam opravil proti vsem pričakovanjem. Na seji so sprejeli ustrezne sklepe, da bi stanje čim bolj omilili, z njimi pa bodo ponovno seznanili pristojne republiške in zvezne predstavniške in politične organe. je Javne razprave o zdravstvu Prihodnji teden bodo v kranjski občini tri javne razprave o osnutkih zakona o zdravstvu in zakona o zdravstvenem varstvu. V Cerkljah bo javna razprava v ponedeljek, 9 februarja, ob 18. uri v zadružnem domu, v Preddvoru v torek, 10. februarja, ob 18. uri v kulturnem domu, v Kranju pa v petek, 13. februarja, ob 18. uri v^TJvorani skupščine občine. Predvideno je, da bo slovenska skupščina sprejela oba zakona aprila letos. Občinska konferenca SZDL v Kranju vabi vse občane, posebno zdravstvene in socialne delavce ter d?lavcc s področja socialnega zavarovanja, da se zaradi pomembnosti vprašanj o bodoči ureditvi zdravstva in zdravstvenega varstva javnih razprav udeležijo v čimvečjem številu. A. ž. Vsaka ženska dinar za porodnišnico v Banjahiki »Otroci Bosanske krajine se rodijo v avtomobilskih prikolicah, železniških vagonih, lesenih barakah in polpodprtih hišah. Poleg stanovanjskih stavb, šol in tovarn je potres podrl večji del zdravstvenih objektov, zdravstvena služba v Banjaluki — ki oskrbuje prebivalce vse Krajine — je izgubila več kot 1500 bolniških postelj. Po zadnjem močnem potresu je ostala popolnoma neuporabna tudi bolnišnica s porodniškim oddelkom. Matere so obsojene roditi v neprimernih prostorih, otroci preživljati prve dni v vlagi, mrazu, pomanjkljivih higienskih razmerah. Preživljati tako tiste prve dni, ki je od njih tako močno odvisno, ali bodo živeli in, če bodo, ali bodo zdravi, odporni, močni ...« To Je del pisma, s katerim zvezna konferenca za družbeno aktivnost žensk kliče na pomoč vse ženske Jugoslavije. Pred 8. marcem je zato razglasila geslo »Vsaka ženska dinar za porodnišnico v Banjaluki in založila znamke v vrednosti po en novi dinar. Hkrati predlaga, da se ženske v delovnih organizacijah ob dnevu žena odrečejo pogostitev in obdaritev in s tem denarjem podprejo akcijo. Konferenca za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL v Kranju je o tej akciji že razpravljala hi podprla pobudo oziroma odločitev zvezne in republiške konference. Zato predlaga, da se vsi občani prek družbenopolitičnih organizacij, šol, krajevnih skupnosti In drugod v mestu in na terenu vključijo v akcijo In tako pomagajo materam in otrokom Bosanske krajine. Organizacije in posamezniki lahko dobijo znamkl-ce po en novi dinar na občinski konferenci SZDL v Kranju (občinska stavba II. nadstropje — telefon 23-540). V drugih gorenjskih občinah, dajejo vse informacije o tej humani akciji vodstva na sedežih občinskih konferenc SZDL. A. Z. Seminar za vodstva terenskih aktivov Predsedstvo občinske konference zveze mladine v Kranju je organiziralo izredno zanimiv in pomemben seminar za vodstva aktivov zveze mladine na terenu, ki se je začel včeraj na šmarjetni gori. Trajal bo do nedelje. Seminar je pomemben predvsem zaradi lega, ker so mladinska vodstva na terenu sorazmerno najmanj usposobljena za delo z mladino. Včeraj je mladim seminari-stom spregovoril predsednik republiške mladinske konference Mitja Gor j up, in sicer o aktualnih problemih ZMS. Danes pa je na programu več tem zanimive in aktualne vsebine: religija in cerkev, ZMS, religija in cerkev ter razvoj gospodarstva ter družbenih dejavnosti v občini Kranj. Jutri dopoldne pa bodo mladi družbeni delavci govorili o nadaljnjih nalogah mladinske organizacije na te- renu ter sprejeli konkretne sklepe za prihodnje obdobje. Seminar je dobro pripravljen, saj se bodo mladi pri svojih razpravah lahko opirali na pomembne dokumente kot stališča 10 SZDL do predloga razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini, materiale o vlogi in dejavnosti cerkve ter stališča ZMS do tega problema. V oporo jim bodo tudi dokumenti, sprejeti na zadnjem zasedanju občinske konference mladine, ki govore o položaju in nalogah ZMS na terenu ter o vključevanju v krajevno samoupravo. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo ta seminar veliko prispeval k izboljšanju dela mladine na terenu. J. Košnjek Proti skrajšanemu postopku Plenum republiškega sindikata delavcev v družbeni dejavnosti je na svoji zadnji seji obravnaval vrsto predlogov in stališč s področja zdravstva in socialnega varstva. Člani plenuma se med drugim niso strinjali s predlogom skupščine republiške skupnosti socialnega zavaro-nja, ki zahteva, da skupščina GORENJSKA KREDITNA BANKA s svojimi poslovnimi enotami razpisuje za vlagatelje vezanih lumiBnlti vlog in deviznih računov veliko nagradno žrebanje 11. februarja 1970. v Kranju 1 avto zastava 850 5 potovalk S Šivalnih strojev 5 gramofonov 10 tranzistorjev 10 jušnih servisov 10 garnitur brisač 10 fenov 10 likalnikov 10 odej 10 osebnih tehtnic 10 potovalnih budilk 4 brivniki Iskra Stanovanjski varčevalci pa bodo prav t ako 11. februarja izžrebali 20 denarnih nagrad, za nakup gradbenega materiala ali opreme po izbiri. VARČEVALCI, SE JE ČASI Pohitite s svojimi privarčevanimi zneski V Gorenjsko kreditno banko. SRS sprejme zakon o zdravstvenem zavarovanju po skrajšanem postopku. Sindikati namreč menijo, naj zavodi za socialno zavarovanje dajo čim prej, najkasneje pa pred sprejetjem republiškega zakona, v javno razpravo predloge statutov skupnosti zdravr.tvincga zavarovanja. Zavarovanci se bodo le tako lahko odločili, če bodo imeli pred seboj celoten tistem zdravstva in zavarovanja, kamor pa nedvomno sodijo tudi osnutki zakonov in statutov. Prav tako bi morala republiška skupščina po mnenju sindikatov vso omenjeno problematiko obravnavati naenkrat, ne pa ločeno. -jk Občani in vodstva družbenopolitičnih organizacij v kranjski občini v zadnjih dneh govore o predlogu resolucije o razvoju gospodarstva ter politiki zbiranja in uporabe sredstev za splošno potrošnjo v občini Kranj v letu 1970. Leto. ki smo ga pravkar pričeli najbrž ne bo lahko. V razpravo o teh vprašanjih je v četrtek posegel na svoji prvi seji tudi komite občinske konference ZKS. Ton razpravi je dajala na prvi konferenci ZKS sprejeta resolucija. Vprašali so se in skušali na vprašanje tudi odgovoriti, koliko je predloženi dokument občinske skupščine skladen s temeljnimi dogovori, sprejetimi v zvezi komunistov. Poudarili so, da so značilnosti kranjskega programa za leto 1970 predvsem v izrazito reformski politiki, ki se med drugim kaže v intenzivnem investiranju, v predvidenih integracijah, v sorazmerno velikem izvozu in v razvijanju terciarnih dejavnosti. Misel, da je vendarle potrebno resolucijo uskladiti s konec lanskega leta sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi, je bila še posebej poudarjena. Glede ukrepov samih pa so menili, da postavljajo gospodarstvo v te>.ak položaj in da razmer, v kakršnih se je znašlo naše gospodarstvo v zadnjem času, najbrž ne bodo razrešili. Razprava je tekla tudi o bančni politiki, o stanovanjski izgradnji In o kranjskih integracijah nekaterih delovnih organizacij. Tudi tokrat smo slišali mnenja, da je tega govorjenja že dovolj in da je potrebno od besed k dejanjem. Zvesti misli, »da Je potrebno vso pozornost posvetiti tistim žariščem in problemom, ki so možen vir socialne politične napetosti in labilni politični stuaciji« so se v drugem delu sestanka, kjer so govorili o uresničevanju resolucije sprejete na prvi konferenci ZKS, dogovorili, da bodo morale vse partijske organizacije še v tem mesecu izdelati akcijske programe. O resoluciji pa bodo razpravljali na vseh sestankih osnovnih organizacij, na seminarju, ki ga bodo organizirali v ta namen, in na posameznih posebnih aktivih zveze komunistov. V ponedeljek se bodo v Tržiču sestali na rednem posvetovanju predstavniki vseh gorenjskih občinskih konferenc SZDL. Govorili bodo o informiranju med občinskimi in republiško konferenco SZDL, o delovnih programih občinske in republiške konference, o uresničevanju dogovorov sprejetih na podobnem posvetu lani na Jesenicah in o drugih vprašanjih. JESENICE Na Jesenicah so se v ponedeljek sestali predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze. Dogovorili so se, da bodo organizirali seminar za vodstva krajevnih organizacij, na katerem bodo spregovorili o tezah Socialistična zveza danes, o organizacijskih in kadrovskih vprašanjih ter o odnosu SZDL do samoupravnega sistema. / Predsedniki se niso strinjali s predlogom občinske konference, da bi se letna članarina SZDL povečala na 3 dinarje, ampak so vztrajali na stari, ki znaša 2,40 dinarja. Podprli pa so predlog, da se 5 odstotkov pobrane članarine odvaja občinski konferenci, ki bo ta denar namensko zbirala in ga po sklepu predsednikov dodeljevala posameznim, najbolj potrebnim, krajevnim organizacijam. -Jk V sredo je bil na socialistični zvezi na Jesenicah razgovor o financiranju zdravstvenega letovanja otrok iz jeseniške občine v medobčinskem zdravstvenem letovišču Novigrad v letošnjem letu. -jk Cesta v Vrata je zaradi poškodb, ki jih je povzročila zadnja poplava, trenutno neprevozna. Zato se bo v ponedeljek, 9. februarja, sestal v Dovjem politični aktiv Dovje-Mojstrana, na katerem se bodo pogovarjali o možnostih, da bi bila cesta v Vrata spet prevozna. Na sejo so povabili vse, ki se zavzemajo za to, da se cesta uredi; od skupščine občine do Cestnega sklada SRS. -jk V jeseniški občini bodo v drugi polovici februarja zbori volivcev, na katerih bodo obravnavali proračun in družbeni plan za letošnje leto. Volivci želijo, da bi bilo gradivo, pripravljeno za zbore, napisano čim bolj enostavno in zgoščeno, ker bo le tako volivcem lažje razumljivo. -jk Na seji predsedstva občinske konference SZDL na Jesenicah so sklenili, da bodo skupno z občinsko konferenco ZKS podrobneje seznanili javnost o obisku bolgarskega zunanjega ministra Ivana Baševa v Jugoslaviji in o odnosih med obema državama. Pri uresničevanju tega sklepa bosta imela pomembno vlogo lokalni radio in list Zelezar. -jk Teze so še vedno načeti ne Predsedstvo občinske konference SZDL na Jesenicah je obravnavalo predlog tez »Socialistična zveza danes«, člani so menili, da je že skrajni čas za točno opredelitev dela in nalog socialistične zveze. To teze v splošnem tudi dosegajo, vendar so še vedno preveč načelne, posebno v delu, kjer je govora o dejavnosti med članstvom. Jeseničani prav tako pogrešajo v tezah naloge pri vzgoji mladih družbenih in političnih delavcev, kar je tesno povezano s kadrovsko politiko. Prav tako teze obširno govorijo o oblikah dela, kot so to sekcije SZDL, premalo, skoraj nič, pa o javnih tribunah, ki so konec koncev najbolj primerne za delo in razprave med članstvom. Teze »SZDL danes« bi morale tudi bolj opredeliti odnose in sodelovanje med družbenimi in političnimi organizacijami. -jk G O Rt N S K KREDITNA BANKA veleblagovnica lili ljubljana REKLAMNA PRODAJA PO od 24. januarja do 12. februarja 1970 6°0 POPUST ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKE KREDITE, PRODAJA ZA HISTVA TUJO VALUTO. blagovnica )jft(piJTltMfl • škof ja loka blagovnica DMEHMII škof ja loka Preteklo leto |e bilo za loško gospodarstvo zelo uspešno Zbor delovnih skupnosti občine škofja Loka je v drugi polovici januarja skupaj s svetom za industrijo ter ko-rii i s i j o za gospodarstvo obravnaval uspehe gospodarjenja v loški komuni v prvih devetih mesecih preteklega kta. Splošni vtis o gospodarskih gibanjih je precej ugoden. Ugotovljeno je bilo, da se je v škofjeloški občini povečala industrijska proizvodnja za 26 odstotkov. Pomembno je, da se je višek proizvodov tudi prodal, zato se je tudi celotni dohodek v primerjavi z letom 1968 povečal za 24 %. Osebni dohodki izkazujejo za en odstotek nižji porast kakor celotni dohodek. V absolutnem znesku na delavca je porastel osebni dohodek od 21.654 v letu 1968 na 25.237 dinarjev v preteklem letu. Celotna gospodarska aktivnost preteklega leta se je odvijala v pogojih nadaljnjega povečanja osnovnih in obratnih sredstev. Loško gospodarstvo nadalje ni moglo mimo posledic nelikvidnosti. Vendar velik presežek terjatev nad obveznostmi kaže, da so gospodarske organizacije v škofjeloški občini upnik številnih delovnih organizacij iz Slovenije in drugih republik. Spodbudna je tudi ugotovitev, da so številne gospodarske organizacije obračunavale amortizacijo nad minimalnimi stopnjami. Tako so pridobile večja sredstva za nove investicije, ki jih lahko uporabljajo že med letom. Pri črpanju denarja za vlaganja v modernizacijo in rekonstrukcijo proizvodnje so se loška podjetja usmerila predvsem v najemanje kreditov. Pri tem so krediti za osnovna sredstva porastli za 61, za obratna sredstva pa za 40 odstotkov. A. Igličar Razpisna komisija TRIO TRžIšKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRŽIČ objavlja razpis za zasedbo delovnega mesta: direktorja podjetja Pogoji: 1. visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri in tri leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu. 2. višja izobrazba ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu. Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: i — da ima organizacijske sposobnosti, splošno ekonomsko ter družbeno razgledanost, ki je potrebna za opravljanje dela direktorja podjetja, — vsak kandidat mora svoji prijavi priložiti poleg dokazil o izobrazbi in nekaznovan ju tudi kratek življenjepis, v katerem naj bo poudarek na delovnih izkušnjah v gospodarstvu. Rok trajanja razpisa je 20 dni od dneva njegove objave. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 8 dm od dneva sprejetja sklepa o izbiri kandidata. Elektrotehniški servis Jesenice Eelektrotehniški servis so na Jesenicah ustanovili 1959. leta. Štiri leta kasneje se je pridružil sedanjemu podjetju IMP iz Ljubljane, leto pozneje pa se je podjetje spet osamosvojilo. V nadaljnjih letih samostojnega delovanja je podjetje prebrodilo marsikatero težavo, se spoprijelo s kadrovskimi problemi in končno tudi preusmerilo svojo osnovno dejavnost. V prvih nekaj letih samostojnega delovanja so se ukvarjali izključno le s sestavljanjem elektromotorjev za železarno Jesenice, pozneje pa so sprevideli, da v elektro- mehaniki pravzaprav ni nobene perspektive. Preusmerili so se in postali najprej servis za gospodinjske stroje in servis za instalacijo, končno pa so ostali pri elektromonta-ži in izdelavi stikalno razdelilnih omar. Čeprav so z menjavo svojih osnovnih dejavnosti imeli s kadri precejšnje težave, so po zadnji preusmeritvi naredili trikrat več kot v začetku. Od 26 zaposlenih mehanikov so jih za razna opravila in potrebe raznih jc-sepiških podjetij obdržali le sedem, ostali delavci pa so se prekvalificirali ali pa jih je podjetje moralo odpustiti. Ti- Kljub pomanjkanju metalurških surovin januarski rezultati zadovoljivi Kljub velikemu pomanjkanju osnovnih metalurških surovin — koks, staro železo, belo surovo železo — v jeseniški železarni, je delovni kolektiv svoje januarske obveznosti izpolnil zelo zadovoljivo. Uspeh je še toliko večji, ker imajo ob enakem količinskem planu manj zaposlenih, obenem pa prehajajo na skrajšani delovni teden. Tako so odpravili 29.705 ton svojih izdelkov, to je več kot je predvideval družbeni plan pa tudi več kot je bilo predvideno v operativnem planu. Doseženi rezultat je za delovni kolektiv dovolj spodbuden, ker vedo, da jim le večja proizvodnost zagotavlja isti dohodek ob skrajšanem delovnem tednu. V talilnicah so dosegli plan skupne proizvodnje z 98,3 % kljub že omenjenemu pomanjkanju vložnega materiala. V valjarnah na Beli so dosegli plan s 94,9 % zaradi tridnevnega zastoja v valjarni žice vsled okvare ogrevne peči. Vendar pa zastoj ni ogrožal normalnega obratovanja žičarne. V valjarnah Javormk so dosegli svoje planske obveznosti s 102,3 %, v predelovalnih obratih pa s 101,3%. V celoti je železarna dosegla plan skupne proizvodnje s 97,8%, plan blagovne proizvodnje pa s 109,5.%. Ob tako spodbudnih rezultatih pa so jeseniški železarji še vedno zaskrbljeni zaradi kritičnega pomanjkanja in izredne podražitve osnovnih metalurških surovin. je stim, ki pa so ostali, je podjetje omogočilo dodatno izobraževanje, tako da imajo v podjetju samo kvalificirano delovno silo. Vsako leto se v podjetju usposobi za posamezna delovna mesta od 4 do 5 novih delavcev. Največji poslovni partnerji so še vedno železarna Jesenice, Energoinvest iz Sarajeva, Elektromaterial z Reke, Stanovanjsko podjetje ter druga jeseniška podjetja. Čeprav so se s preusmeritvijo odprle za podjetje zelo lepe možnosti napredka in povečanja letne realizacije, so naleteli tudi na težave. Upajo, da bodo letos povečali svoje prostore, kajti delavnica postaja ob povečanju števila naročil pretesna. Z adaptiranjem nekaterih prostorov ali celo z novogradnjo bodo povečali letno realizacijo od dveh do štirih milijonov dinarjev. Ob tem se bodo z novim strojnim parkom otresli sedanjega, skoraj še obrtniškega načina dela. D. Sedej če bi primerjali številke zaposlenih v posameznih gospodarskih panogah pri nas s tistimi iz časov stare Jugoslavije, bi se pokazalo, da so te sedanje neprimerno večje od predvojnih. Razen v carinski službi. Carinikov imamo nekaj več kot 2000 manj kot pred drugo svetovno vojno ali kar za 30 odstotkov manj. Cepljenje proti gripi Zdravstveni dom Kranj obvešča upokojence, kronične bolnike, kmete in njihove svojec-ter vse ostale, da bo za območje škofje Loke in za območje Tržiča cepljenje »proti gr'pi v Zdravstvenem domu škofja Loka oziroma Tržič prihodnji teden od ponedeljka do vključno petka pri vse zdravnikih v njihovem ordinacijskem času. Cepljenje bo dvakrat. Pri prvem cepljenju Je treba plačati znesek 3,10 din. O datumu drugega cepljenja bo vsak posameznik seznanjen pri zdravniku ob prvem cepljenju. Posebni pozivi za cepljenje ne bodo poslani. Pripombe in stališča k resoluciji Izvršni odbor SZDL Kranj razpravljal o predlogih zborov volivcev Izvršilni odbor občinske konference SZDL v Kranju je v četrtek popoldne razpravljal o predlogih pred kratkim končanih zborov volivcev v občini. Na podlagi zapisnikov z zborov volivcev so člani preučili pripombe, mnenja, želje in stališča občanov, ki so jih ti izrekli na predlog resolucije o letošnjem gospodarskem in družbenem razvoju občine in na predlog proračuna. Po daljši razpravi je izvršni odbor sprejel nekatera stališča, ki jih bo posredoval organom skupščine, ko bodo leti v prihodnjih dneh razpravljali o dokončnem predlogu, hkrati pa iih bo zagovarjal tudi na seji skupščine, ki bo 26. februarja sprejemala resolucijo in proračun. Na seji odbora so ugotovili, da so politični aktivi, ki so bili tik pred pričetkom zborov volivcev v šestih krajih v občini, veliko pripomogli k boljšemu razumevanju obeh predlogov ter k poglobljeni in h kvalitetnejši razpravi na zborih volivcev. V nekaterih krajih v občini pa je bila tokrat tudi udeležba precej boljša kot na prejšnjih zborih. Čeprav so na mnogih zborih volivcev govorili o komunalnih vprašanjih in pri tem včasih še posebno kritično omenjali nekatera komunalna podjetja, pa niso bile redke razprave, v katerih so občani govorili tudi o drugih področjih zapisanih v predlogu resolucije. Tako so na večini zborov volivcev podprli tisti del predloga, ki govori o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja. Prav tako so se zavzeli, da se v srednjeročnem razvojnem programu zagotovi nadaljnji razvoj družbenih centrov in začrtajo komunalne investicije v občini. Pri tem pa velja omeniti pripombe nekaterih zborov volivcev, kjer predlagajo, naj skupščina v prihodnje na komunalnem področju ne sprejema novih obvez, dokler ne bodo izpolnjene stare. Preobširno bi bilo naštevanje predlogov, pripomb, želja, potreb itd. z vseh zborov volivcev. Teh seveda ni malo. In povsem razumljivo je, da vsem željam letos ne bo moč ustreči. Vseeno paHahko ugotovimo, da >c dobršen de! takšnih, ki jih bo treba upoštevati v dokončnem besedilu oziroma sprejemu resolucije. Izvršni odbor je sklenil, da bo pred sprejemom obeh dokumentov opozoril na uresničitev do sedaj sprejetih dogovorov in na nadaljnji razvoj družbenih centrov v občini, pri čemer so še posebej poudarili potrebo po dograditvi tistih centrov, ki so trenutno v gradnji. Soglasno je bil nadalje sprejet sklep, da je prihodnje leto treba podrobno preučiti in tudi spremeniti (če bo potrebno) kriterije za dodeljevanje sredstev krajevnim skupnostim. Člani so tudi menili, da se nekatera vprašanja s tega področja lahko uredijo že letos. Nadalje bo izvršni od- bor opozoril na nekatere probleme, ki se v občini pojavljajo na področju urbanizacije. S predstavniki komunalnih podjetij, o katerih je bilo na zborih volivcev precej govora, pa se botlo pogovorili o pripombah občanov. A. Žalar Začetek u resnice-vanfa delovnega programa Pred sejo izvršnega odbora SZDL Radovljica Po prvi seji na novo izvoljene občinske konference SZDL Radovljica — bila je prejšnji petek — bo na podlagi sprejetega delovnega programa v ponedeljek popoldne že prva seja izvršnega odbora občinske konference. Na dnevnem redu bo razprava o smernicah gospodarskega in družbenega razvoja občine letos, nadalje bodo govorili o vlogi krajevnih skupnosti v občini oziroma o ustanovitvi sekcije za krajevne skupnosti, o ustanovitvi občinskih priznanj OF in o pripravi seminarja za vodstva krajevnih organizacij SZDL; torej o vprašanjih, ki so bila za prvo sejo izvršnega odbora predvidena in sprejeta na nedavni seji konference. Na seji nameravajo oceniti pred kratkim minule zbore volivcev v občini, hkrati pa sprejeti določena stališča SZDL do smernic gospodarskega in družbenega razvoja občine. Leta bodo potem posredovali občinski skupščini, ki bo v sredo, 11. februarja, o smernicah in proračunu dokončno sklepala. Sekcijo za krajevne skupnosti nameravajo pri občinski konferenci SZDL ustanoviti, da bi le-ta do spomladi podrobno preučila položaj in vlogo krajevnih skupnosti ter njihov nadaljnji razvoj. Ugotovitve sekcije pa bodo potem rabile za razpravo o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti na eni od sej občinske skupščine. O ustanovitvi občinskih priznanj bodo na seji razpravljali, ker nameravajo konec aprila letos (podobno kot v republiki) takšna priznanja podeliti najzaslužnejšim posameznikom in skupinam tudi v občini. Zato bodo v občini ustanovili posebno komisijo za podelitev teh priznanj. A. Ž. Časnik Delo, 8. februarja 1970: lani je 8. februarja »zašlo« v Prešernovo hišo v Kranju le šest obiskovalcev. — Kako bo pa letos? Nekaj mis\ k 2. seji občinske konference ZK Škofja Ob prebiranju zapiska z druge seje občinske konference ZK Škofja Loka me je zelo razveselilo, da so se člani ZK temeljilo lotili nalog, ki izhajajo iz resolucije, sprejete na 1. seji republiške konference ZKS. Močno pa pogrešam v ob'javljcni razpravi mnenje konference, kako bodo reševali naloge, ki skelijo iz resolucije, v gospodarskih organizacijah in ustanovah, kjer je število ZK zelo majhno ali jih pa sploh ni. Ker je delo ZK namenjeno širokim ljudskim množicam, ne zgolj njim samim, bi bili tisti delovni ljudje, ki nimajo v svoji sredi aktivnih članov ZK ali jih pa sploh nimajo, močno prikrajšani. Morda sem v zmoti. Mogoče je poskrbljeno tudi za take primere. Če pa ni, bi pa bilo dobro, da bi konferenca o tem še razpravljala. Vsekakor se pa morajo člani ZK pribli- žati iz svojih utesnjenih okvirjev delovnemu človeku. Iz dosedanje prakse mi je znano, da se je marsikateri sklep ali resolucija sprejela z velikim odobravanjem članov kakor tudi nečlanov, v praksi pa ni zcMvela. Cesto je bilo do sedaj, bojim se, da ne bi bilo tvdi v bodoče, da so aktivnost članov ZK ne-člani zelo slabo ocenili, kar so potrjevale tudi razmere v kolektivih in ne nazaduje tudi osebni dohodki. Svoja razmišljanja bi želel skleniti s predlogom, tla bi v bodoče občinska konferenca ZK aktivneje posegala s svojo pomočjo v tiste delovne organizacije, kjer je aktivnost slaba. K temu bi lahko mnogo pripomogli člani ZK iz tistih aktivov, kjer imajo razmere dobro urejene. Ta urejenost se pa najbolje kaže z dobrimi osebnimi doliodki. N. T. Dan žalosti Črni dan žalosti, 9. februar. Čeprav se mesto ne zavija več v tisto črnino žalosti kvt j je to bilo 1944. leta, se vendar vsako leto dostojno pokloni spominu tragičnega dogodka, ko je 50 njihovih očetov in fantov za hribom Kamnitnik omahnilo pod zločinskimi streli okupatorja. Frankolovo in škofja Loka sta spomina najmnožičnejših pokolov krutega nacizma. Povod za ta množični zlo-čin je bil dogodek 7. februarja, ko so naši v Stari Loki streljali na esesovce in ubili enega izmed njih. Za Nemce je bil to velik moralni udarec. Dokaz, da niti v dolinah, v mestih niso več varni. Toda. protiudar na prave partizane je bil tudi zanje tvegan. To so preizkusili še dve leti prej v Draigošah in v mnogih drugih primerih. Zato je bilo maščevanje najlažje nad talci, nad nedolžnimi ljudmi, ki so jih vzeli iz zaporov, pobrali po stanovanjih in drugod. Maščevanje! Petdeset za enega. Tako so že naslednji dan, 8. februarja, močno zastražili mesto in začeli s preiskavami od vrat do vrat, od hiše do hiše. Vse moške so pobirali. Ni jih bilo dosti. Zato so jih vzeli iz zaporov, ne glede na to zakaj je bil nekdo zaprt. Bil je pač slovenske krvi. To je bilo dovolj. 9. februarja pa so na glavnem trgu pobrali še 10 moških, ki so jih tam zajeli. Ti so bili za grobarje. Peljali so jih v vojašnico. Niso vedeli, kaj jih čaka. Toda skozi okno so opazili, kako zunaj na dvorišču vežejo po dva in dva skupaj vse, ki so jih prejšnji dan zajeli ali iz zaporov določili za to. Kmalu so priro-potali tovornjaki za zvezane talce. Nazadnje pa še cnajste-rico mož in vse je zavilo po ces-ii proti Kamnitniku in se ustavilo zadaj. Po 10 so jih spravljali iz tovornjakov, postavljali v vrste in — zareglja-le so strojnice. Ko je bilo pet vrst končanih, so jih morali ostali nositi nazaj na tovornjake. Kolona vozil je krenila nazaj v Staro Loko, na kraj, kjer je bil pred dvema dnevoma ubit Nemec. Tam so iz tovornjakov izvlekli trupla in jih razstavili na obeh straneh ceste. Svojci so hodili na zadnje slovo, nosili rože, jokali, Nemci pa so se škodoželjno rogali. Zatem so jih odpeljali v Begunje na skupno grobišče talcev. Mučni so dandanes ti spomini. Takrat je bila vsa Loka zavita v črno. Vsi so sočustvovali s prizadetimi in s tem manifestirali enotnost skupnega boja. Žalost pač ni mogla biti prepovedana. Vsa Škofja Loka z okolico, od koder je takrat izkrvavela večina talcev, se vsako leto pokloni svojim žrtvam. To bo tudi letos. V ponedeljek, 9. februarja, kot predvideva program, se bodo zbrali na glavnem trgu ob 15.30 in v skupnem, dolgem žalnem sprevodu šlj na takratni kraj morišča. K. M. Prof. dr. France Černe o svoji knjigi Abeceda ekonomije Delo, vredno vse pozornosti Menda se še vsi prav dobro spominjamo popularnih televizijskih oddaj dr. Franceta černeta, ki jim je avtor dal naslov Ekonomska šola na malih zaslonih in ki so si lani pridobile veliko število občudovalcev. Njih namen je bil seznaniti ljudi z osnovami politične ekonomije in ekonomike, z osnovami, brez katerih sodoben proizvajalec ne more zadovoljivo opravljati svojih dolžnosti. Pred dnevi pa so pri založbi Mladinska knjiga izdali delo Abeceda ekonomije, ki v obliki tiskane besede prinaša vse tisto, kar smo lahkb pred meseci spremljali po televiziji. Dr. černe je na četrtkovi konferenci zbranim novinarjem pojasnil, kaj ga je vodilo, da se je lotil pisanja knjige. Predvsem meni, da TV ekran posamezniku ni mogel nuditi dovolj znanja, saj so se predavanja odvijala prehitro. Ekonomska šola je v gledalcu sicer utegnila zbuditi zanimanje do obravnavanih vprašanj, vendar mu bo šele Abeceda omogočila podrobnejši študij. Di ugo, kar jc botrovalo nastanku 190 strani dolgega učbenika, sta neizpodbitni dejstvi, da se dandanes prepad med hitrim razvojem znanosti in temeljnim znanjem delovnega človeka naglo širi ter da je v naši družbi vse bolj očiten razkorak med pogoji, ki edini omogočajo samoupraven način vodenja podjetij, ustanov in drugih institucij ter med dejansko sposobnostjo upravljanja. Socialistična skupnost ne bi smela mirno gledati, kako postaja znanost — in s tem tudi moč odločanja — vedno bolj domena elite izbrancev, širše množice pa lebdijo v vse gostejšem mraku nevednosti. Prav tak,o ne moremo dopuščati, da neposredni proizvajalci, ki sklepajo o predlogih strokovnjakov, jih sprejemajo ali zavračajo, nimajo pojma o gospodarskih pojavih. Samoupravljanje v takšnih razmerah namreč zlahka postane orodje v rokah kori-siolovcev, sredstvo za uresničevanje osebnih interesov. Zato je černetova knjiga namenjena občanu, ki doslej ni imel možnosti seznaniti se s pojmi in stvarmi kot so na primer gospodarstvo, gospodarjenje, družbeni produkt, proizvodni proces, mehanizem cen, način razdelitve dohodka itd. Pisec jo priporoča tudi tehnični inteligenci, ki spričo stroge specializacije študijskih programov navadno ne pozna niti najosnovnejših principov gospodarskega sistema, čeprav pristane na običajno zelo odgovornih delovnih mestih. Knjiga je bogato ilustrirana, vsi obravnavani problemi so opremljeni z nazornimi risbami, ki bodo bralcu pomagale hitreje dojeti bistvo stvari. Pisana je v obliki dvogovora — namišljeni poslušalec postavlja vprašanja, profesor pa mu odgovarja. Posamezni izvod Abecede stane' 23,00 din. Mladinska knjiga namerava organizirati tudi reklamno akcijo, katere namen jc prepričati posamezne kolektive, naj naročijo večje količine del. Podjetja in ustanove, ki bodo nabavile vsaj 30 izvodov, bodo plačala le 20,00 din za knjigo, tista pa, ki nameravajo kupiti več kot 50 ali več kot 100 kosov, bodo morala odriniti zanje samo po 19,00 oziroma po 10,00 din. I. G. """iiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiim Zastarelost osnovnih sredstev Osnovna sredstva so te- | meljnega pomena, saj je samo po sebi umetno, da brez njih gospodarske organizacije ne morejo niti začeti Izpolnjevati svojih nalog. Z uporabo pa se osnovna sredstva trosijo. V razmerah hitrega tehničnega razvoja postajajo osnovna sredstva vse manj uporabna tudi tedaj, Čeprav fizično Se niso iztro-Sena. Izpodrivajo jih namreč tehnično boljši stroji. Vprašanje zastarelosti osnovnih sredstev je predmet Pogostih razprav, pa naj se to nanaša na podjetja ali na gospodarska področja v širšem smislu. Sicer je res, da za zastarelost osnovnih sredstev nimamo enotnega kazalnika, ki bi združeval vse vplive, kateri zmanjšujejo delovno in gospodarsko uspešnost osnovnih sredstev. Zato v praktičnem delu zastarelost osnovnih sredstev izenačujemo s stopnjo knjigovodske odpisanosti; primerjamo torej, koliko odstotkov nabavne vrednosti še predstavlja sedanja vrednost osnovnih sredstev. Tako nam stopnja knjigovodske odpisanosti kaže tudi približno sliko fizične ohranjenosti osnovnih sredstev. Zastarelost osnovnih sredstev gorenjskih gospodarskih Organizacij je velika. Ugotovitev je še toliko resnejša, ker nam podatki kažejo, da se je ta zastarelost v razdobju zadnjih dveh let zelo povečala. Dejstvo je, da smo ob koncu septembra preteklega leta imeli na Gorenjskem 3,38 odstotka gospodarskih organizacij, katerih osnovna sredstva po sedanji vrednosti niso presegla 30 odstotkov svoje nabavne vrednosti. Dalje! Triindvajset odstotkov vseh gospodarskih organizacij Je imelo osnovna sredstva, kjer sedanja vrednost nI večja od polovice nabavne vrednosti. Le 37 odstotkov gorenjskih gospodarskih organizacij pa proizvaja z osnovnimi sredstvi, kjer njihova sedanja vrednost nI manjša od 70 odstotkov nabavne. Navedeni podatki se nanašajo na vse gospodarske organizacije, ne glede na dejavnost. V industriji, naši najmočnejši dejavnosti, pa je bilo kar 9,52 odstotka podjetij, kjer sedanja vrednost osnovnih sredstev nI presegla 30 odstotkov nabavne vrednosti, polovica industrijskih podjetij ima osnovna sredstva s sedanjo vrednostlo, ki ne presega polovice nabavne vrednosti in niti 10 odstotkov ni tistih Industrijskih podjetij, kjer bi bila sedania vrednost njihovih osnovnih sredstev večja od 70 odstotkov nabavne vrednosti. In kakšen je bil položaj pred dvema letoma? Vseka- kor boljši kakor sedaj! Podatki se za obe leti nanašajo le na industrijska, kmetijska, gozdarska, gradbena in prometna podjetja. Preostale gospodarske panoge torej v tej primerjavi, ki sledi, niso zajete. Ob koncu septembra 1967 je bilo le 1,35 odstotka podjetij teh petih dejavnosti, ki so imela osnovna sredstva s sedanjo vrednostjo do 30 odstotkov nabavne vrednosti; konec septembra 1969 pa jih je bilo že kar 7,14 odstotka. Do 50 odstotkov nabavne vrednosti je znašala sedanja vrednost osnovnih sredstev pred dvema letoma pri 15,79 odstotka podjetij, septembra preteklega leta pa je bilo takih gospodarskih organizacij že kar 35,71 odstotka. Osnovna sredstva, katerih sedanja vrednost je večja od 70 odstotkov nabavne, jc leta 1967 imelo 36,84 odstotka gospodarskih organizacij, septembra lani pa le še 25,71 odstotka podjetij. Ta suhoparen pregled nam torej pove, da gorenjske gospodarske organizacije opravljajo svoje dejavnosti z razmeroma zastarelimi osnovnimi sredstvi. Obnavljanje osnovnih sredstev pa je dokaj počasnejše kot je njihovo staranje. ABC ECREinfl turistično prometno podjetje KRANJ Komisija za delovna razmerja turistično prometnega podjetja CREINA KRANJ razglaša NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 5 B4V voznikov MOTORNIH VOZIL C E KATEGORIJE Pogoji: KV voznik motornih vozil, izpit C—E kategorije ter kvalifikacija za eno izmed avtomehanskih strok, Stanovanje v bližini delovnega mesta. Odslužena vojaška obveznost. Kandidati za sprejem bodo opravili tudi predhoden preizkus znanja. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o delitvi OD. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema kadrovska služba podjetja do vključno 17. 2. 1970 na naslov:' Komisija za delovna razmerja pri turistično prometnem podjetju CREINA — Kranj, Trg revolucije številka 4. Seminarji in tečaji Jeseniška in radovljiška občina sta zadnje čase skupno organizirali več seminarjev in tečajev. Pred kratkim sta organizirali dvodnevni seminar za sistemizacijo delovnih mest, katerega se je udeležilo 24 predstavnikov kadrovskih služb in drugih vodilnih uslužbencev raznih podjetij iz jeseniške in radovljiške občine. Udeleženci tega seminarja se bodo čez nekaj časa spet zbrali in obravnavali nekatera vprašanja, na katera so naleteli v praksi. V okviru sodelovanja obeh delavskih univerz bo v radovljiški občini potekal tudi seminar za pravilnike o delovnih razmerjih. Ta seminar bodo organizirali tudi na Bledu. Delavska univerza na Jesenicah in carinska služba Jesenice že vrsto let zelo uspešno sodelujeta. Po medsebojnih dogovorih organizira delavska univerza tečaje tujih jezikov za uslužbence carinarnice in obmejne milice. Letos je 24 tečajnikov že zaključilo nadaljevalni tečaj nemškega jezika. Med podjetja, ki zelo skrbe za izobraževanje svojega kadra, spada nedvomno ljubljanska Izolirka, ki je za vse svoje delavec organizirala tečaj tehniškega varstva. Izolirka in jeseniška delavska univerza sta se tudi dogovorili, da bosta organizirali strokovno izobraževanje delavcev za delo v proizvodnji, ki sloni na novem tehnološkem procesu. Odziv na tečaje, ki jih je lani razpisala univerza, je bil zelo zadovoljiv. Posebno veliko zanimanja je bilo za krojno-šivalne tečaje, ki še vedno potekajo. Tudi učenke jeseniških osnovnih šol so izkoristile zimske počitnice in so pridno obiskovale te tečaje. Skupno se je prijavilo 46 deklet in žena. Na univerzi bodo zaradi vedno večjega zanimanja organizirali še od pet do šest takih tečajev, in sicer na Blejski Dobravi ter v krajih gornjesav-ske doline. Kmalu bodo zaključili tudi strojepisni tečaj in začetni tečaj nemškega jezika. Začeli pa bodo že z drugim tečajem obrambne vzgoje. Na tečaju o civilni zaščiti, ki je trajal okoli 20 ur, je sodelovalo 220 ljudi, poleg tega pa so potekala predavanja,, ki so jih spremljali s filmi, tudi na terenu. V prihodnje bodo organizirali predavanja o civilni zaščiti, o požarni varnosti in zaščiti ter več splošnih potopisnih predavanj. D. Sedej Odvetnikov sluga na amaterskem odru Dramska skupina kulturno- umctniškega društva Bukov-ščica je 1. februarja uprizorila ljudsko komedijo Odvetnikov sluga. Mladi igralci so iz dokaj šibkega teksta v tej komediji uspeli ustvariti gladko tekočo predstavo. Predvsem velja omeniti obe ženski vlogi, ki sta bili predstavljeni z izbrušenim posluhom za igranje. Drugim vlogam bi lahko tu in tam očitali premajhno poglobljenost in nedoslednosti v akciji, vendar ti spodrsljaji niso kvarili končnega vtisa. Precej je motila le nedomisclna scena in nekatere neubranosti v kustu-rmh. — Za trud so mlade igralce nagradili številni gledalci, ki so z zanimanjem spremljali predstavo. J. Bernik Kulturne vesti KRANJ — Ob 121-letnici smrti pesnika Franceta Prešerna je klub kulturnih delavcev Kranj pripravil vrsto prireditev, s katerimi namerava počastiti spomin na tega velikega Slovenca. Prve proslave so bile že včeraj, v petek, 6. februarja. Na Slovesnosti pri poetovem grobu v Prešernovem gaju je pel moški zbor France Prešeren, ob 18. uri pa so v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja priredili Finžgarjev večer, posvečen bližajoči se 100-lctnici pisateljevega rojstva, na katerem jc govoril prof. dr. France Koblar. Odlomke iz Finžgarjevih del sta brala člana igralske družine Prešernovega gledališča. Uro zatem so v galerijskih prostorih Prešernove hiše odprli razstavo o delu in življenju F. S. Finžgai ja. Obletnici Prešernove smrti je posvečenas tudi razstava akademskih slikarjev Milana Batiste in Dušana Premla, ki so jo odprli včeraj, v petek, ob 19,15 v galeriji Mestne hiše. Ta večer so na dvorišču baročne stavbe Gorenjskega muzeja odprli še tretjo razstavo. Svoja dela prikazujeta akademski slikar Henrik Marchel in Vinko Tušek ter akademski kipar Marko Pogačnik. Danes ob 19,30 si ljubitelji dramske umetnosti lahko v Prešernovem gledališču ogledajo žaloigro Luizc Pesjakove »Pre-šerin«. Delo jc režiral Marjan Belina, nastopajo pa člani igralske družine pri Prešernovem gledališču Kranj. Drugi del ciklusa prireditev bo na vrsti šele prihodnji teden Tako jc za četrtek, 12. februarja ob 18,30 v dvorani Glasbene šole napovedan koncertni večer tržaške pianistke Neve Mer-lak-Corrado. Istega dne ob 20. uri bodo v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja organizirali večer poezije Bojana Piska. Njegove pesmi bo ob spremljavi kitarista prof. Stanka Preka recitiral član SNG Boris Kralj. Niz kulturnih dogodkov ob slovenskem prazniku bo zaključil pevski zbor Zarja iz Trbovelj, katerega člani sc bodo v soboto, 14. februarja ob 19. uri v Prešernocm gledališču gledalcem predstavili s samostojnim koncertom. 1« , V ponedeljek se bodo v Tržiču sestali na rednem posvetovanju predstavniki vseh gorenjskih občinskih konferenc SZDL. Govorili bodo o informiranju med občinsko in republiško konferenco SZDL, o delovnih programih občinskih in republiške konference, o uresničevanju dogovorov sprejetih na podobnem posvetu lani na Jesenicah in o drugih vprašanjih. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno zgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akad. slikarjev Milana Batiste in Dušana Premrla. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v pied vojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V galeriji na prostem razstavljajo akad. silkar Henrik Marchel, akad. kipar Marko Pogačnik in akad. slikar Vinko Tušek. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa literarno-zgodovinska razstava Franc Saleški-Finžgar. ' Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10.—12. m od 17.—19. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure. ! ŠKOFJA LOKA: Muzej na loškem gradu je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in popoldne od H. do 17. ure. Istočasno je v galeriji na loškem gradu odprta tudi razstava akademskega slikarja Franceta Slane. Primož Kozak: Legenda o svetem Che. — Foto: D. Modrinjak ariborska Drama na Jesenicah V soboto, 7. februarja, se bodo predstavili številnim ljubiteljem gledališča na Jesenicah mariborski dramski umetniki s predstavo slovenske novitete Primoža Kozaka Legenda o svetem Che. S tem večdnevnim gostovanjem po Sloveniji (na svoji poti se bodo ustavili v Celju in Ljubljani) se jc vodstvo mariborske Drame odločilo zaključiti osrednja praznovanja ob 50-letnici Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Ob tem visokem in pomembnem jubileju ga je predsednik Josip Broz odlikoval z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. V Legendi o svetem Che, s katero praznuje Drama SNG iz Maribora poleg obletnice obstoja tudi 50-letnico KPJ, nastopajo Anton Petje (Che Guevara), Milena Muhičeva (Tanja), Marjan Bačko (An-dres), Arnold Tovornik (Ra-mon), v ostalih vlogah sodeluje celoten moški del ansambla. »Za slovensko repertoarno prakso nenavadno, a toliko bolj razveseljivo je dejstvo, da je Kozakova Legenda o svetem Che doživela krstno uprizoritev na deskah Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Dvakrat bolj razveseljivo še zato, ker je to gledališče z novim, tehtnim delom sodobne slovenske dramatike začelo letošnjo petdeseto sezono. In brez dolgih uvodov zapišimo, da je Kozak doživel v Mariboru zelo dostojno uprizoritev . . . ... V likovno preudarnem scenografskem dispozitivu Nika Matula, polnem novih izraznosti tega oblikovalca, in kar se da v ustrezni konstu- mografski opremi Mije Jarčeve ter ob popolnoma sunkcio-nalni glasbi Darijana Božiča — je Legendo režijsko zasnoval Branko Gombač. Pod njegovo taktirko je bila predstava jasna, pregledna in učinkovita,« je zapisal ob premieri drame Legenda o sve- tem Che ljubljanski kritik Vasja Predan. Prav bo, čq bodo stiki med Dramo iz Maribora in občinstvom na Jesenicah vse bolj prijateljski in da bodo gostovanja mariborskih umetnikov prešla v (vsaj) vsakoletna srečanja. D. Marušič Prireditve ob kulturnem prazniku na Jesenicah Poleg številnih šolskih proslav in prireditev ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna sd na Jesenicah pripravili za praznovanje kulturnega tedna nekaj zelo kavost-nih prireditev. Danes, 7. t. m., bo predsednik skupščine občine Jesenice podelil najzaslužnejšim kulturno prosvetnim delavcem in ustanovam CUFARJE-VO PLAKETO, najboljšim športnikom in športnim delavcem pa GREGORČIČEVO PLAKETO. Ob 18. uri bodo v mali dvorani delavskega doma odprli slikarsko razstavo likovnih del članov likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone Cufar, ob 15. in 19.30 pa gostujejo na Jesenicah mariborski gledališki umetniki z dramo Primoža Kozaka Legenda o svetem Che. V sredo, 11. februarja, bo v gledališki dvorani koncert opernih arij, ki ga bodo izvajali solisti ljubljanske Opere Nada Vidmarjeva, Milka Evtimova, Ladko Korošec in Rudolf Franci, pri klavirju pa jih bo spremljala Zdenka Lu-kec. Za konec tedna, to je za soboto, 14. februarja, pa so poskrbeli domači gledališčni-ki, ki bodo uprizorili komedijo znanega italijanskega komediografa Bcnedettija »30 sekund ljubezni«. -Je 40-Ietnica PGD Moste Minulo nedeljo je bil v Mostah redni letni občni zbor prostovoljnega gasilskega društva, na katerem so se zbrali gasilci iz vasi Žeje, Su-hadole in Moste. Na zboru so najstarejšim članom podelili priznanja In značke. — Lani so gasilci prizidali del gasilskega doma, letos nameravajo z nekaterimi deli nadaljevati, hkrati pa kupiti gasilski avtomobil in brizgalno. Ob ustanovitvi je imelo društvo 46 članov, sedaj pa jih ima že 130. Največji proizvajalci pohištva vam bodo predstavili SALON POHIŠTVA SUPERMARKET UNION JESENICE murlfa Nova žičnica Tiha dolina na Krvavcu Odprli jo bodo v soboto, 14. februarja Turistično prometno podjetje Creina iz Kranja bo prihodnja soboto, 14. februarja, na Krvavcu odprlo novo žičnico, ki jo bodo imenovali Tiha dolina. S to dvo-sedežno žičnico se bo na uro lahko prepeljalo 900 smučarjev oziroma obiskovalcev Krvavca. Direktor podjetja Creina tovariš Tone Tičar nam Je povedal, da so s poskusnim obratovanjem te žičnice začeli že minulo sredo. Posebnost nove žičnice pa bo, da bodo ob njej v dolžini 600 metrov osvetlili tudi smučišča in se bodo obiskovalci-smučarji na Krvavcu — nasrnu-čali tudi ponoči. »Pa še eno posebnost ne pozabite zapisati,« nam je povedal tovariš Tičar. »Na Krvavcu je tako rekoč idealna smuka že od začetka decembra. Smučišča smo namreč že poleti uredili (odstranili smo štore, skale itd.). Prav letos pa so dekaj neugodne vremenska prilike (ko imajo v nekaterih smučarskih centrih na Gorenjskem precejšnje težave zaradi pomanjkanja snega) potrdile ugotovitve znanih zahodnoevropskih smučar skih centrov ,da se najugodnejši tereni za smučanje v dobršnem delu zahodne in srednje Evrope v zimskih mesecih začnejo na nadmorski višini 1500 metrav. Prav v tem pa je tudi izvor za kvalitetno smuko (za malce zahtevnejše smučarje) na Krvavcu.« Povečani življenjski stro Lani so se povečali življenjski stroški v Sloveniji v primerjavi s 1968. letom za 10,5 odstotka. To pa je tudi največje povečanje življenjskih stroškov po začetku uresničevanja reforme. Tako so se le ti povečali od leta 1966 na leto 1967 za 7,8, od 1967 na 1968 pa za 5,4 odstotka. Pri tem pa so zanimivi podatki, da se življenjski stroški niso povečali zaradi povečanih cen vseh izdelkov. Takšen sklep bi bil zmoten. Cene na drobno so se namreč povečale za 8,9 odstotka. Po drugi strani pa nam podatki kažejo, da se je hrana podražila za 11,2 odstotka, stanovanja za 13,6, obleka in obutev za 14,3. Torej beležimo največje povečanje prav pri življenjskih potrebščinah. Nadalje nam podatki govorijo, da je bil tudi lani december najdražji mesec, saj je bil za 17,1 odstotka nad cenami v letu 1968. Prav tako zanimiva je ugotovitev, da so se lani v Sloveniji življenjski stroški povečali za 2 odstotka bolj kot v zveznem merilu. Takšen porast življenjskih stroškov v minulem letu je ocenjen kot visok, saj nam primerjave pokažejo, da je bil porast cen In življenjskih stroškov v nekaterih drugih državah manjši (Avstrija 3,5, ZR Nemčija 2,7, Madžarska 1,7, Nizozemska 8, Švica 2,6 odstotka itd. — do septembra lani; v Sloveniji do septembra 9 odstotkov). In kaj v praksi pomeni teh nekaj številk oziroma ugotovitev? Predvsem to, da ugotavljanje vsakoletnih življenjskih stroškov nI zgolj statistično. Zakaj? Za življenjske stroške imamo namreč dvoje posebnih določil: 9 Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju določa, da je treba pokojnine vsako leto prilagoditi življenjskim stroškom v prejšnjem letu, in to v primeru, če je statistična služba ugotovila, da so se le-ti povečali nad 3 odstotke; 0 Resolucija o smernicah ekonomske politike in o politiki zbiranja ter uporabi sredstev za splošno potrošnjo v letu 1970 govori, da bodo pokojnine valorizirane v višini ugotovljenega povečanja življenjskih stroškov, in sicer v višjem odstotku za nižje pokojnine. To sta torej dva neposredna razloga, zaradi katerih Imajo povečani življenjski stroški precejšnje finančne posledice. Pri tem pa ne smemo prezreti še dveh ugotovitev. 0 Izdatki za hrano predstavljajo pri dohodkih upokojencev precej večji delež, kot pri dohodkih zaposlenih. Ugotovitev je logična, saj je nabava življenjskih potrebščin najtesneje in v prvi vrsti povezana z nakupom živil in šele potem pridejo na vrsto razni industrijski izdelki. In prav stroški za hrano se že nekaj časa povečujejo hitreje kot drugi. To pa je torej dokaz, da ugotavljanje povečanih življenjskih stroškov pri zaposlenih ne ustreza v celoti stroškom gospodinjstev upokojencev. $ In druga? Vzemimo, da so osnovne človekove potrebščine za življenje hrana, stanovanje, obleka in obutev. Vse to pa se je lani podražilo bolj kot življenjski stroški v celoti. Prav zato ljudje lanske podražitve občutijo bolj, kot izkazuje indeks o povečanih življenjskih stroških. A. ž. Maškarada (izbor najlepše maske) — Številka 13! Maska iana naslov: NASE KMETIJSTVO! 0752 61 GLAS * 8. STRAN SOBOTA — 7. februaria 1970 Hranilne vloge in devizne račune obrestujemo nevezane 6 % vezane do 7,5 % Veliko nagradno žrebanje vezanih vlog 11. februarja 1S70 Naj vas ne skrbi I Zaupajte svoje denarne posle Gorenjski kreditni banki NA BLEDU — JESENICAH — V KRANJU — RADOVLJICI — ŠKOFJI LOKI — TRŽIČU Vaše zaupanje nagrajujemo s hitrim in tajnim poslovanjem, z visokimi obrestmi in vrednimi nagradami ob nagradnih Čistka V Pragi je bil pravkar plenum CK KP češkoslovaške, ki je po lastnih ugotovitvah postavil temelje za obnovo »marksistlčno-leninistične-ga značaja partije«, za njeno »kadrovsko krepitev« In za utrditev njenega položaja in vloge v družbi. Hkrati je nakazal pot za dokončanje politične in gospodarske stabilizacije do konca letošnjega leta. Trditev, da je postavil temelje za »kadrovsko okrepitev«, zveni nekoliko nenavadno, če upoštevamo, da je na tem plenumu »odstopilo« ali bolje rečeno, da je bilo Izključenih 27 članov centralnega komiteja. Na plenumu lani septembra je odstopilo aLi bilo izključenih 19 članov CK. Poleg lega so izključili nekatere člane CK še prej. Tako je od aprila lani, ko je prišla na krmilo države nova vlada, »vzela si ovo« skoraj tretjina članov CK. Politični opazovalci sodijo, da so bile te kadrovske spremembe (po domače: čistka) zelo pomembne in verjetno zadnje v tolikšnem obsegu. Sedanje slovo s-.oraj 30 članov CK in spremembe v v?a-di uradno označujejo kot odstranjevanje vseh tistih, ki so kakor koli sodelovali pri snovanju iri izvajanju politike Dubčkovega vodstva. V tej skupini so bili rudi trije bivši člani predsedstva partije, premier Cernlk, prvi sekretir CK KP Slovaške Sadovskv in predsednik sindikatov PoSa-ček. Pred izključitvijo jim nI pomagala niti obilna samokritika oziroma kesanje, ki so ga izrazili v pismih predsedstvu partije. OpazovfitcV se strinjajo, da si je s temi »spremembami« Gustav Husak okrepil položaj tako do »desničarjev« kakor do »levičarjev«, in predvsem proti njim. Zdaj naj bi bila pot do »normalizacije odprta. Husak je 5. januarja v intervjuju dosti govoril o normalizaciji in o tem, da bo »KPC razvijala vse tisto pozitivno, kar je prinesel januar 1968«. Toda po mnenju sedanjega partijskega vodstva v CSSR je v »praški pomladi« bilo bore malo pozitivnega. Da je tako, najbolj zgovorno govori resolucija, ki so jo sprejeli na plenumu. Resolucija med drugim govori o sistemu enotnega planiranja, o popolni obnovitvi gospodarskega nadzorstva partije, o krepitvi zvezr-ih gospodarskih organov (zametek federativne ureditve v CSSR Je zavržen) in o strožji disciplini nižjih partijskih enot po podjetjih. Moskovski tisk je toplo pozdravil plenum ln poleg obširnih izvlečkov iz govora Gustava Husaka in referata Vac-lava Hule plenumu objavil komentarje z ugotovitvijo, da je CSSR stopila »na pot krepitve »ekonomike«. Za sedanje stanje so po mnenju »Pravde« krivi izključno »antisoclatistični razbijaški elementi v CSSR«. Res, vse kaže, da je zdaj Husaku odprta pot za konsolidacijo. Toda vpraianje je, ali je češkoslovaško ljudstvo, ki ga ni nihče vprašal za svet, tudi za takšno konsoli-dacijo. V nedeljo, 1. februarja, je bila v zahodnonemškem me- stu Essenu sklenjena največja povojna kupčija med Zvezno republiko Nemčijo in Sovjetsko zvezo. V navzočnosti sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Patoličeva in zahod nonemške-ga ministra za gospodarstvo Schillerja so podpisali pogodbo med nemškima koncerno-ma Mannesmann in Thvssen in sovjetskim podjetjem »Promsirioimport« o pošiljki 1,2 milijona ton orjaških jeklenih cevi za graditev plinovoda od Sibirije do Bavarske. Prav tako je bil podpisan sporazum, po katerem bo ZSSR čez tri leta začela dobavljati ZRN po tem plinovodu naravni plin iz Sibirije. Za finaociranje pošiljke teh cevi je koncern 14 zahodno-nemškib bank dal Sovjetski zvezi kredit v višini 1,5 milijarde nemških mark, o čemer je bil tudi podpisan sporazum. Vse tri pogodbe bodo veljale dvajset let. V tem času bo ZSSR poslala ZRN 52 milijard kubičnili metrov plina. Sovjetsko naročilo jc največje v zgodovini nemške industrije jeklenih cevi ln po obsegu znaša toliko kolikor dveletna proizvodnja koncer-nov Mannesmann in Thvssen. Koliko stane Amerikance vojna v Vietnamu? Po njihovih podatkih porabijo ZDA približno 50 milijard starih dinarjev dnevno ali 18 bilijonov starih dinarjev let>w. Bombnik B-52 stane 1,600.000 — S din na uro; vsak B-52 pelje 60 bomb, ki so skupno vredne 34 milijonov S din. Ameriška revija Neusweek je izračunala, da bi z denarjem, ki ga Ameri-ka)ici uporabijo v enem letu v Vietnamu, lahko omogočili študije in raziskave 70.000 znanstvenikov za sedem let. Kolikšni pa so dobički ? Japonska npr. dobi vsako leto za vojaške dobave Amerikancem za vojno v Vietnamu 1 bilijon 840 milijard S dinarjev; Singapur zasluži 6 milijard na mesec za prodajo vojaškega materiala; ameriški vojaki na dopustu porabijo v enem letu za zabavo v nočnih lokalih v Tokiu, Hong-kongu, Bangkoku, Manili 74 milijard starih dinarjev. Toda največji dobički te »uma-zaite vojne« gredo v žepe ameriških industrijalcev, bro-darjev in posredovalcev. Pet ameriških podjetij, ki imajo v zakupu javna dela v Južnem Vietnamu, imajo za letošnje leto v svojem proračunu 296 milijard dohodkov; mir v Vienamu, so ugotovili v ZDA, bi oškodoval 500 severnoameriških družb, ki imajo svoje sedeže ali podružnice v 33 državah ZDA. Poleg tega bi bilo prizadetih skoraj milijon delavcev. Razumljivo je, da bi bile najbolj prizadete tovarne streliva in letat, ki požrejo skupno 78% vseh dodatnih stroškov ZDA za obrambo, se pravi od vsega nakazanega denarja za uničevanje Vietnama. Brodarji, ki imajo v zakupu prevoz ameriškega blaga v Vietnam, zaslužijo 280 milijard starih dinarjev letno. To pa še ni vse. Okrog vseh teh ogromnih dobičkov, iz katerih se cedi tudi kri ameriških vojakov, se je v Južnem Vietnamu razpasla neuničljiva korupcija. V Saigonu in v drugih večjih mestih črna borza prevladuje nad ostalo trgovino. Celotne ladijske pošiljke izginejo v juinovieJnamskih pristaniščih. Nedavno je izginil celoten tovor vojaških zdravil, ki so ga poslali v ameriško vojaško taborišče Pleimeiu. K. Prestor SAMOMOR KITOV — Na vzhodni obali Floride v mestecu Fort Pierce so reševalne ekipe, obalna straža in drugi zaman poskušali spraviti kite v morje, zakaj okoli 100 kitov se je znova vrnilo na obalo in poginilo KRANJ Veletrgovina Živila Kranj • veleprodaja • maloprodaja • gostinstvo se priporoča cenjenim potrošnikom po vsej Gorenjski Pod spretnostjo Aničinih prstov Planike, ki cvetijo pozimi Sredi bele mrzle zime so mc iznenadili z živobarvnim šopom planinskih rož ter kot od planinca, poznavalca visokogorske flore s posmehujo-čimi pogledi zahtevali strokovno oceno, še preden sem začel, so planili v smeh. Potegnili so me. Vsaj za prvi trenutek, Eneijan, rododen-dron in planike so bili v taki prepričljivi naravni barvi in tudi velikosti, narejeni iz sukanca, da so bili videti pravšnji živi, kot v hribih. Da jc to bilo sredi zime, v Železnikih, tega nisem niti pomislil. Se manj pa bi si bil predstavljal, da je to ena izmed zvrsti tradicionalnega čipkarstva, ki se je v tem primeru razvilo v svojevrstno rokodelsko, pravzaprav umetniško smer. Ne le radovednost, kako morejo izpod rok spretne klekljarice nastati take lepe rože, marveč želja po teh ro-ž:"h, mc je privedla na Ra-covnik, kjer smo se spoznali z 68-lelno Anico Trilcrjevo, izdclovalko teh rož. »Saj nI nič tako posebnega,« se je spočetka branila v svoji skromnosti sedeč ob svojem »punklju« pri oknu majhne, a čedno pospravljene kuhinje. Že dobrih 60 let je več ali manj na takem, klckljarskem ; delu. Ko ji je bilo komaj j 5 let, je že hodila v čipkarsko j šolo in v konzumni zadrugi, kjer so odkupovali čipke, so j jo že takrat pohvalili. Danes ji že oči nagajajo. Tudi spla-! ča se ne, niti pri teh izrednih I rožah. Cc bi se držala dela j kot v tovarni, bi zaslužila ko-• maj dinar (sto starih!) na I uro. Ne gre hitro. Vsaka na-' glica ali površnost bi sc maščevala. Potrpljenje, natančnost in s tem čas je potreben vsej spretnosti in veščini. »Kako, da ste iz znanega čipkarstva prešli prav na to vrsto dela, ki ima zelo malo skupnega s standardnim čipka rs tvom?« »Bilo je pred leti,« pravi Anica, »ko so v Železnikih zaoral! prvo ledino v organizacijo čipkarskega dne, kar je zdaj že tradicionalno. Kot turistično zanimivost so hoteli priklati tudi neko po-s2bi:o deJo iz čipkarstva.« Anica pa je bila znana kot mojster novosti. Zamislili so si klekljani nagelj. Lotila se jc. Ni šlo. Cvet jc bil premalo podoben, nezanimiv. Cas pa je tekel. Samo še leden dni je bilo. Anica ni hotela razočarali organizatorjev, trmasto je v z; rajala, da prispeva čim- več k tradicionalnemu čipkar-stvu tega kraja. Šla je na vrt. Znova ogledovala nageljne in druge rože. Pogled sc ji jc ustavil na marjetkah. Premislila je in se znova lotila — list za listom in potem — sredino. Šlo je. Vsaj uspešnejše kot nagelj. In to jc bila piva atrakcija čipkarstva, a od takrat na vsakoletnem čipkarskem dnevu. Toda vedno nekaj novega, lepšega, izpopolnjenega. Iz marjetic so sc razvile planike, zatem še encijan in rododendron z vsemi odtenki malih cvetov. Razen mnogih izkušenj in načinov izdelave je Anica začela uporabljati tanko bakreno žico namesto navadne nitke v sredini listov in cvetov. Težko je najti tudi sukanec prave debeline in kvalitete še posebno pa naravne, prirodne barve. »Imate veliko naročil? Sc zato zanimajo turisti, inozem-ci, ki zahajajo v Železnike?« Veliko je tega. Vendar prek drugih. Sama nimam stikov s kupci. Drugi pošiljajo moje rože v Trst, v Ameriko in ne vem kam vse. Vedno me prosijo. Vendar bolj kot darila, ne za prodajo. Saj tudi nimam toliko. Najmanj za tri mesece vnaprej imam naročila. In sama sem za taka dela.« »Se druge klekljarice ali današnja dekleta po Železnikih ne zanimajo za to delo?« »Ne. Ne vem, zakaj ne. Zasluži se premalo. Vsaka se raje loti kaj drugega, mlade se zaposlijo.« S šopom planinskih rož smo se poslovili in zaželeli Anici šc veliko veliko zdravih let. In ob tem bodo šc rast le planinske rože pod njenimi prsti. Zlasti pozimi,* ko sc čipkar-stvo najbolj razmahne. K. Makuc Stari e pripoveduje »Dober dan. Od Glasa sem in rad bi zvedel, kdo jc najstarejši Žirovec in kje živi.« Uslužbenke na krajevnem uradu v Zireh so mi prijazno pokimalc ter izvlekle mapo z rojstnimi listi. Pobrskali smo po kupu papirja in kmalu našli dva orumencla dokumenta, za katera je zbor žensk trdil, da sta iast 94-letnega Franceta Gantarja - Seljaka, staroste žirovskega življa, in Ignaca Naglica, ki se mu z 91 loti najbolj približa. Sel je k prebiva na kmetiji v nekaj kilometrov oddaljeni Jarei dolini in ker jc tiste dni močno snežilo, si nisem upal na pot. Obiskal ga bom kdaj drugič, spomladi morda, ko so steze lažje prevozne. Naglica pa ni bilo težko najti. Njegova domačija, nizko, leseno poslopje, malo ali nič mlajše od Ignaca, leži ob cesti proti Logatcu. »Seveda jc doma. Gori v svoji sobi ždi. Kar potrkajte, vesel vas bo,« me je iz kuhinje poučil gospodinjin glas. Resnično sem bil lepo sprejet. Kako tudi ne? Naglic je zgovoren možakar. Rad ima družbo, zlasti zdaj pozimi, ko spričo mraza ostaja v hiši. »O, kar zdrav sem še, le noge mi odpovedujejo,« je povedal širokopleči starec, ki sc mu pozna, da ni nikdar držal rok krttem. »Delati sem prenehal šele pred sedmimi leti. Takrat je kmetijo prevzel moj sin Tone.« Potlej sva začela kramljati o vsem mogočem. Počasi se jc pred mano razgrnila zgodba človeka, zgodba furmana, poljedelca in vojaka, ki bi svetle trenutke svojega življenja skoraj lahko preštel na prste ene rok.-. Ignac je najmlajši od štirih sinov revnega žirovskega kmeta. Vsi t rije njegovi bratje so kajpak že zdavnaj, mrtvi. Enega je pobrala bolezen, drugega starost in pijača, tretjega pa vojna. L« Nace kljubuje času. Zdi se, da skuša usoda na ta način poravnati dolg iz preteklih desetletij, ki so bila eno samo garanje in borba za obstanek. »Zgodaj sem šel od doma,« jc pripovedoval Naglic. »Reven košček zemlje okrog naše hiše pač ni mogel preživljati šest lačnih ust. Začel sem fu-ratl, prevažati les v Logatec. Po nekaj letih se mi je le nabralo toliko denarja, da sem kupil tole kmetijo. A kmalu zatem so me vtaknili v uniformo in še preden sem jo stekel, je izbruhnila L svetovna vojna. Kot vojak ,28. dlviz-jona' sem potlej 'dal skoz' rusko in italijansko fronto ' ter bil pod orožjem natanko 4 leta in 3 mesece. Nekajkrat j bi me skoraj pobralo. Kje, I vprašate? Ja, najbolj trda nam je predla pri Kobaridu. Bil sem v enoti za zvezo med bojnimi črtami in zaledjem. Vozili smo municijo — seveda samo ponoči, ko zaradi teme sovražnikovi topničarji niso mogli meriti. Toda nekoč nas jc prehitel dan. Ravno smo hiteli čez pusto ravnico, ko je zažvižgalo. 28-kalibrska granata je udarila komaj 5 metrov stran od moje vprege, vendar ni eksplodirala. Bojni tovariši, ki so opazovali ves prizor in že naredili križ čezme, skoraj niso mogli verjeti svojim očem.« Po vojni se je Ignac vrnil domov in nadaljeval bitko z revščino. 5 hektarov slabe zemlje je imel in eno samo i kravo, žena in osem majhnih otrok — medtem je bil nam- ; reč stopil pred oltar — pa so hoteli jesti. Kadar ni kme- ; toval, je prevažal les. In tako so se nekako preživljali »Danes ljudje živijo mnogo bolje,« jepokimal sobesednik, ko sem ga pobaral, kaj misli o novejših časih. »Tovarne imamo, kjer najde zaslužek vsakdo, če k hoče delati, člo- vek ni več odvisen samo od koščka njive.« »Je tudi za vas kaj drugače, lepše?« »Sin mi daje hrano in obleko, sicer pa nimam lastnih dohodkov. So rekli tam na občini, da naj me kar otroci preživljajo in da od njih ne bom dobil nič. In vendar bi se mi prllegel kakšen dinar. Veste, včasih si zaželim kozarec vina ali majhen pribdj-šek.« »Američani so pristali na Luni. Ste slišali za ta dosežek?« »Kajpak, slikal ssrn. Ja, tehnika je zares neverjetno napredovala, vendar ekoroj r.e verjamem, da so ljo | ko poleteli tja i,or. Ne rXzumzm, kako jim je u.;p2*o.« »Žiri so prišle pod Loko . . « ».la, Ja, cel cirkus js bil. Ampak meni je vseeno, ?v-ci naj raje premi j; ' jo, kako bi čim več nar~i I. C-:J REPORTAŽA • REPORTAŽA REPORTAŽA REPORTAŽA REPORTAŽA GLAS * 10. STRAN SOBOTA — 7. februarja F970 — Natakar, račun, prosim! — Ni ml všeč način, kako gostom pokažeš, da je že pozno! — Kar povejte moji ženi: ali gre od hiše pes ali pa Jaz! — Glej, kako čudovit pogled na Jezero! Ne razumem, zakaj si se branila najeti to hišico ob jezeru? KRVOSES 28 Bedford je zmajal z glavo. »Ne, ne, to se mi zdi popolnoma izključeno. Ona ni storila tega! Lotite se raje iskanja tiste ženske, ki je bila v bungalovu 12!« »Toda sodišče lahko prepričamo, da je plavolaska logično potegnila iz vaše aktovke revolver in ga je uporabila. Medtem ko bi kaka druga ženska, ki je zasledovala Den-hama ln ga nameravala ubiti, morala imeti svoj lastni revolver.« »Saj, saj! Popolnoma točno!« Mr. Bedford, če bi zdaj poskušali uporabiti svoje domneve kot izhodiščno točko za določeno taktiko, končno pa bi se izkazalo, da je bil vendarle vaš revolver morilsko orožje, boste obsedeli v hudi pasti!« »Mason, kljub temu vas prosim, da bi se primera lotili od le strani! Jaz se vedno zanašam na svoje intuicije. Če pa bi se v tem primeru vendarle enkrat zmotil, bom pač moral sam ugrizniti v kislo jabolko.« »Tu imate pa spet prav«, je dejal Mason in vstal. 16. Mason je odprl vrata svoje pisarne. Della Street, ki je sedela pri svoji pisalni mizi, je dvignila glavo: »Halo, šef, kako je?!« »Della, ali vam nisem zabičal, da pojdite domov ln ležite v posteljo!« »Bila sem že doma in sem tudi že spala, zdaj pa sem spet tu in zopet lahko preču-jem noč, če je treba.« »Le nikar ne slikajte hudiča na steno! Meni je ena taka noč dovolj!« »Ker medtem niste legli, šef, zato ste tako utrujeni!« »Danes pa res ni bilo časa, da bi se človek ulegel.« »Pavel Drake je klical. Pravi, da je nekaj ugotovil, kar bi utegnilo postati zelo zanimivo. Rad bi prišel sem in se pogovoril z vami.« »Prosim, Della, pokličite ga!« Della je po tajni telefonski številki, ki ni bila priključena na telefonsko centralo njegove pisarne, obvestila Prakeja. Mason se je vrgel v vrtilni stol, zaprl oči in se zdehaje pretegnil: »Bistveno pri ta-kemle primeru je, da je človek vedno za dolžino nosa pred policijo — tam pa poslujejo noč in dan. Izmene se vrste druga za drugo.« Della Street je pokimala. Ko je Drake potrkal na vrata, Je vstala in mu odprla. »No, Pavel, kaj je novega?« »Joj, tak si kot mrlič na dppustu, Perry!« »2e včeraj Je bil hud dan, danes ponoči pa se je začela zadeva razpletati. Kaj pa počne policija trenutno?« »Zagnala je huronsko kričanje.« *~ »Zakaj?« »Našli so nekak dokazilni material, s katerim so, kot kaže, sila zadovoljni.« »Ali veš, za kaj gre, Pavel?« »Zlodej vedi! Niti jaz niti nihče drug nima pojma, kaj vrtajo. Trdijo, da so res našli nekaj odločilnega. Toda zaenkrat bi rad govoril s teboj o nečem drugem. Menim, da Je tudi tebi že znano, da je tvoj klient Bedford dal še eno izjavo, ki so jo protoko-lirali.« Mason je vzdihnil: »Njegovim izjavam že res ne morem \z± slediti. Kaj je spet izpovedal?« »Reporterjem je izjavil, da zahteva takojšnje razčišče-nje v zadevi. Okrožni tožilec jc Izjavil, da ni mnenja, da bi se Bedford izmišljal in da mu bo določil termin, ki je že itak rezerviran za tekoče zasedanje sodišča. Ker je Bedford v gospodarstvu ugleden mož in vstraja pri tem da mora sodišče to upoštevati, moramo računati s tem, da bo predsednik sodišča predlogu okrožnega sodišča ugodil.« »Kaj takega sem res vesel! Bedfordu se menda sploh ne zdi vredno posvetovati se s svojim pravnim zastopnikom, preden daje izjave časopisju. In kaj je s Hrrrvjem Elsto-nom, Pavel? Ali se ti je posrečilo najti ga?« »Ne, tu je vse bob ob steno. Tudi policija ne ve ničesar. Elston j 2 včeraj okrog 21,45 odprl tresor. S seboj je imel aktovko in kot sem ti že povedal, živa duša ne ve, ali Je kaj položil v tresor ali je kaj vzel iz njega. Policija je mnenja, da je nekaj vzel iz tresorja in nato položil vanj nekaj drugega.« Tresor je bil v posesti dveh ljudi. Toda v njem nI prav ničesar, kar bi bilo last Harrvja Eistona. Temveč je natrpan s pismi in akti Bin-neva Denhama. Vse skupaj pa ni vredno piškavega oreha. Nikomur ne bi prišlo na um, spraviti kaj takega v tresor.« »Nekateri ljudje spravljajo v tresorje prav čudne stvari.« »Gre za kopico starih pisem, za pretečene zavarovalne police in kaj vem, kaj še vse. Prav zares ni vredno spravljati tako papirno šaro, kaj šele vtikati jo v tresor.« Mason si je zamišljeno gri-zel ustnice. »Zanimivo je le to,« je nadaljeval Drake,« da je tresor do vrha natlačen s papirjem, tako da ne spraviš vanj niti mrvice več. Policija Je mnenja, da so jo nameravali prepričati, da ni bilo ničesar vzetega iz tresorja. Trdno pa so prepričani, da je bil tresor prej poln denarja in vrednostnih papirjev. Ko je potem Elston izvedel, da je Denham mrtev, je naglo Izpraznil tresor in natrpal vanj ničvreden papir.« »Kako pa je zvedel, da je Denham mrtev?« »No, nekaj časa se je policija tudi ubijala s tem vprašanjem. Zdaj pa se ne brigajo več toliko za to. Zdaj prevladuje prepričanje da Bedfordu ne bo težko dokazati krivde in trdno so prepričani, da ga bo sodišče obsodilo zaradi umora. Okrožni tožilec je sporočil, da se še ni odločil, ali bo predlagal smrtno kazen ali ne. Sicer pa je izjavil, da si je popolnoma svest vse odgovornosti, da pa z ozirom na Bcdfordovega branilca ' ni nobenega razloga za kakršno koli uslugo.« Mason se je zarezal. »Mojega klienta bi rad spravil na električni stol, samo da bi lahko mene spodrepil, kajne?« »Seveda ni dovolil, da bi mu kdo gledal v karte, na petih prstih pa si lahko se-šteješ, s kakšnimi načrti se otepa.« »Zelo ljubezniv dečko! Kaj pa je sicer še novega, Pavel?« »Čakaj, še nekaj bi se moral pomeniti s teboj in zaradi tega sem tudi prišel. Neposredno sem prišel k tebi, se je oglasil moj nastavljenec, ki opazuje Grace Comptono-vo. Telefoniral je z letališča in ni imel časa za daljše poročilo. Naša plavolasa prijateljica je vzela karto za Aca-pulco v Mehiki. Zelo verjetno bi rada tam nekoliko čo-fotala po vodi. Toda mi Jo bomo opazovali dalje. Možak, ki sem ji ga postavil za varuha, se bo peljal z istim letalom kot ona. Podrobnosti pa ni mogel poročati, ker ni bilo časa.« »Kakšna navodila pa si mu dal?« »Na vsak način naj tudi on izstopi v Acapulcu.« »Kdaj pa bosta odletela?« »Ob 18,30 odleti stroj v Mehiko City.« Mason je pogledal na uro. »In je sedaj že na letališču?« Drake je pokimal. »Cemu pa je potrebno tako dolgo čakanje?« »Nimam pojma.« »Na kak način pa se je zamaskirala?« »Kako pa veš, da se je zamaskirala? Saj ti o tem sploh nisem nič rekel.« »Saj Je samo ob sebi umevno, Pavel. Dekle ve, da ima policija salamensko dober opis o njej in dajo vsepovsod išče. In prav na letališču bodo še prav posebno odprli oči. Iz tega sledi, da bi pod normalnimi pogoji čakala doma do zadnjega trenutka, prl-dirkala na letališče v zadnjem hipu in planila v letalo. Vsaka minuta, ki jo prebije s čakanjem na letališču zvečuje nevarnost, da jo bodo le ujeli. Zaradi tega se je morala maskirati in sicer tako, da se čuti popolnoma varno.« Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. url ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. SOBOTA 7. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Cez zasnežene travnike — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Priljubljene violinske skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti —- 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Poje bari-tonist Dušan Popovič — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Filmska glasba — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dov-žana — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Zabavna radijska igra — 20.40 Lahka orkestralna glasba — 21.15 Glasba ne pozna meja — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.00 S pesmijo in plesom v novi teden DrugI program 14.05 Revija zabavnih melodij -— 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni varietc — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 17.50 Orgle v ritmu — 18.00 Pisana paleta zabavnih zvokov — 18.35 Ob lahki glasbi — 19.00 Pet minut humorja ■— 19.05 Parada zabavne glasbe — 20.05 Ljudje med seboj — 20.30 Okno v svet — 21.15 Operni koncert — 22.30 Največ sveta otrokom sliši slave. . . — 00.05 Iz slovenske poezije N 8. FEBRUARJA 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Orkestralna glasba za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite tovariši... — 10.25 Pesmi u' -be in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z ansamblom Jožeta PrivŠka — 14.05 Po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z novimi ansambli domačih viž — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Pustni krofi in vse kar zraven spada — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Plesna glasba — 22.40 Zabavni zvoki iz studia radia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža i — 13.35 Začnimo s plesom — 14.00 S popevkami po svetu — 14.35 Pvevija majhnih zabavnih ansamblov — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Z zborom in orkestrom Henrv Mancini — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet in glas-benih revij — 18.30 Popevke sc vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Igrajo veliki zabavni orkestri — 19.40 Priljubljeni zabavni zbori — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Opera Slav-ček — 22.50 Orkester konser-vatorskega koncertnega združenja iz Pariza — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 9. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Z ansamblom Mojmira Šepeta — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 š;st zmajevih satiričnih pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba z orkestrom Graumke — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Podeželski zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 _ 19.00 Lr.hko noč, otroci — 19.15 Minute z ans.ini-blom Štirje kovači — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia radia Beograd — 23.40 Z orkestrom Jack Wolfe DrugI program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.25 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Popevke, ki jih radi poslušate — 15.35 Glasbeni va-riete — 16.40 Popevke na tekočem traku — 1735 Z orkestrom Martv Gold — 18.00 Priljubljeni pevci zabavnih melodij — 18.35 Lahka glasba — 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Sta-roangleške arije — 20.30 Svet in mi — 20.45 Nekaj Mozartovih plesov — 21.15 Literarni večer — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije 10. FEBRUARJA 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Francija Puharja — 9.45 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lepe stare skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udej-stvovan je mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Nekaj prizorov iz opere Jevgenij Onjegin — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minule z ansamblom Borisa Ko-vačiča — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Lahka orkestralna glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Zabavna glasba iz studia radia Zagreb — 23.40 Godala za lahko noč Drurd program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo —■ 14.35 Lahka glasba za razvedrilo — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Me-Indije za vsakogar — 1735 Pustni krofi in vse kar zraven spada — 1930 Melodije po pesti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Slovenska zborovska pesem — 22.15 Flandrijski festival 1969 — 23.40 Salta za godalni orkester — 00.05 Iz slovenske poezije 11. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.45 Z ljublianskim jazz ansamblom — 10.15 Pri vas doma — 11.03 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz jugoslovanske operne literature — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske naroOno iz Bele krajine — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital violinista Karla Žužka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 2:1.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni noktjrno — 23.15 Zabavna glasba iz studia radia Beograd — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Bcrt Kacmpfcrt Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 15.00 Melodije z velikimi orkestri.— 16.40 Rezervirano za mlade — 1735 Revijski orkester.David Rose — 18.00 Melodije mediteranskih dežel — 1835 Popevke na sprehodu — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov — 20.05 Na med narodnih križpotjih — 20.20 Tri klavirske skladbe Maurica Ravela — 2030 Radijska kinoteka — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 03.05 Iz slovenske poezije 12. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 935 Lahka glasba — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Koncert za violino in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Lirika za otroke — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pisateljem — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Četrtkov glasbeni večer — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Zabavna glasba iz studia radia Zagreb Drugi program 14.05 Parada zabavne glasbe — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Od popevke do popevke — 1835 Z orkestrom Rudiger Pieskcr — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 2030 Pričevanja o glasbi 21.15 Za ljubitelje glasbenega klasicizma — 22.00 Kantata za zbor in orkester — 00.05 Iz slovenske poezije 13. FEBRUARJA 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 935 S pianistom Borutom Lcsja-kom — 9.45 Pesmi iz Medji-murja in Podravine — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Z repertoarja klarineti- sta Igorja Karlina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Mali vokalni ansambli pojo — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Pozimi ob tabornem ognju — 16.00 Vsak dan /.a vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 10 50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Nastopa sekstet Luca Marcn/.io— 2..'.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jažz-klub Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo i stopnjo — 1435 Filmska glas« ba — 15.00 Popevke za vse — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Zaplešimo z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke Latinske Amerike — 18.35 Glasba za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za razvedrilo — 20.05 Radijska igra — 20.45 Glasbe« na medigra — 21.15 I/, komorne zapuščine VVolfranga Amadeusa Mozarta — 22.00 S francoskih glasbenih festivn« lov — 00.05 Iz slovenske poezije unHiiiiiHiiit:ii;imu!Hi!i::: : Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 7. februarja, ob 19.30 v počastitev smrti Fran« cela Prešerna Luiza Pesjak-Črtomir Zoreč: PREŠERIN NEDELJA — 8. februarja, ob 10. uri URA PRAVLJIC — otroška maškarada Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasnn ln naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih ogLuov ne objavljamo OBIŠČITE KRVAVEC Urejena smučišča Izredni popusti od ponedeljka do petka za mladino, smučarske učitelje, tečajnike, tekmovalce, Člane smučarskih klubov in skupin. Informacije: CREINA Kranj telefon 21-022, 73-120 SOBOTA 7. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.00 Kvalifikacijski slalom za moške — posnetek iz Val Gardcne, 18.00 Tartarin v Alpah, 18.55 Obzornik, 19.00 Prešernova proslava — prenos iz Opere, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Evropsko drsalno prvenstvo v Leningradu, 22.05 Rezervirano za smeh, 22.20 Destrv — serijski film, 23.10 TV kažipot, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) —Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba, 18.20 Otroški spored, 18.35 Jimmv Mao Fit-ters — serijski film, 19.20 S" kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA ECREIRfi 8. FEBRUARJA 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Narodna glasba, 10.00 Kmetijska oddaja, 13.05 Svetovno smučarsko prvenstvo v Val G ar ded i (RTV Zagreb) — 14.00 Evropsko drsalno prvenstvo (RTV Zagreb) — 18.00 Posnetek koncerta na Prešernovi proslavi, 18.30 Joe Dakota — ameriški film, 19.50 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Videolon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.10 Neobvezno — dialog osamljenih, 22.40 TV dnevnik (RTV Beograd) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK 9. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli - 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina (RTV Beograd) — 16.40 Svetovno smučarsko prvenstvo v Val Gardcni (RTV Zagreb) — 17.25 Poročila (RTV Ljubljana) — 17.30 Evropsko drsalno prvenstvo v Leningradu (RTV Zagreb) — 20.00 Cikcak, 20.10 Poročila, 20.15 3-2-1, 20.20 Elektra — grški film, 22.10 Razgledi po filmskem svetu, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) —' 17.50 Drsanje — prenos iz Leningrada (RTV Zagreb) — 19.30 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK 10. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.15 Smučarsko prvenstvo v Val Gardeni, 17.15 Veselje v glasbi, 18.15 TV obzornik, 18.30 Pustni torek: Mrtvi Kurent, 19.00 Mozaik, 19.05 Sodobno poslovanje, 19.30 Cesta in mi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Max Linder — francoski film, 22.30 Zabava vas Gilbert Becaud, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.05 Mali svet, 18.30 Propagandna oddaja, 18.35 Posnetek iz Val Gardene (RTV Zagreb) — 19.20 TV posta (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) —- 21.00 Spored italijanske TV mm 11. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.35 Svetovno smučarsko prvenstvo • v Val Gardcni — 17.45 Trapollo HH 33, 18.30 TV obzornik, 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Popularna glasba (RTV Skopje) — 19.20 Na furežni dan, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 22.05 Čudežni mandarin — balet, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Oddaja za otroke, 18.30 Turizem, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Popularna glasba (RTV Skopje) — 19.0 Poljudno znanstveni film, 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK 12. FEBRUARJA 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) - 17.45 Tik-tak, 18.00 Glasbeni ciciban, 18.15 Obzornik, 18.30 Človek — serijski film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Zabava vas Jerry Levvis (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Bratje Karamazovi, 21.25 Kulturne diagonale, 22.10 Zgodbe za vas, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Primo-žev dnevnik (RTV Sarajevo) — 18.30 Narodna glasba, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Svet na zaslonu (RTV Zagreb) — 19.20 Jerrv Levvis (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) - 21.00 Spored italijanske TV PETEK. 13. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.50 Svetovno smučarsko prvenstvo v Val Gardcni, 17.45 David Copper-field — serijski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Mladinski klub (RTV Zagreb) — 19.00 Mozaik, 19.05 Svet na zaslonu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Krvava krčma — francoski film, 22.05 Malo ti, malo jaz — quiz, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna od.daja (RTV Zagreb) - 17.50 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.30 Mladinski klub 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Kultura (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Športne prireditve SOBOTA Planica — ob 9. uri bodo na 25-mctrski skakalnici skoki v okviru tekmovanja zimskih pionirskih iger kranjske občine. Krvavec — ob 11. uri se bodo učenci kranjskih osnovnih šol pomerili v veleslalomu v okviru tekmovanja zimskih pionirskih iger. Tudi v ostalih občinah bodo danes na sporedu tekmovanja pionirjev in pionirk v okviru prvih zimskih pionirskih iger. NEDELJA Kranjska gora — Na 40-mc-trski skakalnici bo ob 9.30 državno prvenstvo v skokih za mlajše mladinec, ki bi moralo biti po koledarju v Mirni na Dolenjskem. Planica — Pred odhodom na svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah bo na 1'0-metrski skakalnici z začetkom ob 11. uri pregledna tekma naših najboljših skakalcev. (dh) V nedeljo bodo v Spa-novem in Črnem vrhu nad Jesenicami organizirali že tradicionalno predpustno tekmovanje za trofejo svinjska glava. Tega smučarskega tekmovanja se lahko udeležijo vsi občani, stari nad dvajset let. Edini pogoj je obvezna pustna maska. Zmagovalec in dobitnik svinjske glave bo tisti tekmovalec, ki bo prevozil progo v takem času, ki bo najbližji povprečnemu času. D. S. JLoterija NEURADNO POROČILO o žrebanju 6. kola srečk Jugoslovanske loterije: Srečke s so zadele končnicami din 5640 200 67010 1.000 78360 500 002540 10.000 325460 10.000 91 10 001 50 90821 500 083441 10.000 181761 10.000 524231 50.000 • z:> 6 00432 506 0.3772 2.006 522932 10.000 677872 10.006 33 10 73 20 83 10 5023 200 72003 500 4 6 14644 506 94284 1.006 025284 10.006 389424 10.006 679274 150.006 62695 500 73165 500 80405 500 158635 10.000 522835 10.000 6 6 78266 506 98716 1.006 266776 10.006 37 10 47 10 08537 1.010 343687 10.000 431717 10.000 28 30 43148 500 53178 1.000 286408 10.000 49 20 089 i nn 59849 2.020 172509 10.000 Z mopedom v Saharo Kdo ne pozna Staneta Tavčarja? Znan je zaradi svojih Številnih potovanj in še lepših Predavanj o deželah Evrope Jn Azije, ki jih je obiskal bodisi s kolesom ali navadnim Tomosovim mopedom. Lani Je dosegel svoj največji in Spoštovanja vreden podvig. Z Hiopedom se je podal na dolgo in tvegano pot, na pot, M vodi v največjo puščavo na svetu, v Saharo. Vso svojo 24.000 kilometrov dolgo Pot je posnel na filmski trak. Jako ima danes Stane Tavčar 900 čudovitih diapozitivov ° deželah, ki so nam skoraj ^Poznane. Tudi Gorenjcem J'h bo pokazal. Sc več. Tega skoraj ne utegne, ker jc za Plugova predavanja veliko zanimanje tudi zunaj meja občine, predvsem v Ljubljani, Celju, Sevnici itd. Potopisno Predavanje Z mopedom v Saharo je zaradi obsežnosti razdeljeno v tri dele, in sicer: Španija, dežela sonca, Slikovitosti Maroka in V peklu Sahare. V vsakem predavanju nam bo Tavčar pokazal 300 diapozitivov, posnetih na veliki 6 x 6 diaformat, opremlje-n;h z glasbo dežel in narodov, ki jih je obiskal. Ker se bomo z njegovimi Predavanji kmalu srečali tudi v Kranju, smo ga zaprosili za kratek razgovor. »Res, nisem pričakoval, da bodo pokazali Ljubljančani *a moje lansko potovanje tako zanimanje. Samo v Ljubljani bom imel 18 predavanj. Ljudje v našem mestu pa me »talno sprašujejo, kdaj pride "a vrsto tudi Kranj. Ob tej Priliki vam sporočam, da so roki predavanj v Kranju že določeni in sicer: v petek, 3* februarja, bo na vrsti prvi del predavanja z naslovom Španija, dežela sonca, kjer vam bom pokazal svojo pot do te čudovite dežele, kjer so doma vedri ln temperamentni ljudje, kjer sta jezdila nesmrtna Cervantesova junaka Don Kihot in Sančo Pansa. Naslednje predavanje bo v petek, 20. februarja, kjer bom spregovoril o Maroku. Poslušalce bom peljal od Tangerja, kjer sem se prvič srečal z afriško celino do velikih mest in pogorja Visoki Atlas, ki je za las podoben slikam iz mesečeve površine. Ciklus predavanj pa bom zaključil s popotovanjem skozi Saharo, ki mu nisem dal zastonj naslova V peklu Sahare. Lahko sem srečen, da sem iz tega pekla odnesel celo kožo. Puščavski pesek je namreč neznansko zahrbten. Vsa predavanja v Kranju bodo v koncertni dvorani delavskega doma (vhod 6). Zaradi velikega zanimanja pa bom predaval ob štirih, šestih in osmih zvečer. Tako me bo lahko poslušal vsak, kdor me bo želel, tudi mladina.« Kaj pa ostali kraji na Gorenjskem, kjer zanimanje za vaša predavanja gotovo ni manjše? »Vabila sprejemam domala Iz vseh krajev Gorenjske. Nekaterim sem se že odzval, drugi pa pridejo na vrsto v bližnji prihodnosti. Zaradi po-i manjkanja časa pa bom mo-[ ral predavanja v nekaterih krajih preložiti na prihodnjo sezono. Ob tej priliki vabim vse, ki jih zanimajo tuje in neznane dežele, kraji ter običaji, da me na predavanjih obiščejo. Z izredno bogatim slikovitim gradivom jim bom približal nam neznani svet.« J. Košnjek Kino Kranj CENTER 7. februarja filmski abonma ALŽIRSKA BITKA ob 10. uri, amer. barv. film OPERACIJA LISBONA ob 16. in 18. uri, amer. barv. film LISJAK ob 20. uri, premiera amer. barv. I#ia PIŽAMA ZA DVA ob 22. uri 8. februarja amer. barv. film OPERACIJA LISBONA ob 15. in 19. uri, amer barv. film LISJAK ob 17. uri, premiera amer. barv. VV filma PO SLEDOVIH VELIKE KARAVANE ob 21. uri 9. januarja amer. barv. film PO SLEDOVIH VELIKE KARAVANE ob 16., 18. in 20. uri 10. februarja amer. barv. VV film PO SLEDOVIH VELIKE KARAVANE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 7. februarja amer. barv. CS film INSPEKTOR MADIGAN ob 16. in 18. uri, amer. barv. film OPERACIJA LISBONA ob 20. uri 8. februarja franc.-italij. barv. film MAŠČEVALEC Z MEČEM ob 14. in 18. uri, amer. barv. CS film INŠPEKTOR MADIGAN ob 16. in 20. uri 9. februarja amer. barv. film OPERACIJA LISBONA ob 16. uri, amer. barv. film LISJAK ob 18. uri, amer. barv. CS film INŠPEKTOR MADIGAN ob 20. uri 10. februarja franc. barv. CS film CAROLINE CHERIE ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 7. februarja franc.-italijan. barv. CS film MAŠČEVALEC Z MEČEM ob 19. uri Kamnik DOM 7. februarja amer. barv. VV film PO SLEDOVIH KARA- Rešitev nagradne križanke 1. KORDE2, 7. KREDIT, 13. VRTINA, 14. OTROBI, 15. ANINA, 16. SKIATER, 17. SEČA, 18. ELAN, 19. ARS, 20. RADOVAN, 23. 02E, 26. SAVA, 27. AVAL, 31. SANREMO, 33. KLETI, 34. ANKELE, 35. KREGAR, 36. TRAPEC, 37. ANTARA / Izžrebani so bili: Rešitev križanke nam jc poslalo 94 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrada — 30. dinarjev: NEŽKA MAKUC, Planina, samski dom, Kranj; 2. nagrada — 20 dinarjev: LUDVIK GLAVAČ, Kranj, Planina 13; 3. nagrada — 10 dinarjev: MAJDA TRILAR, Radovljica, Cankarjeva ulica — vila B. Nagrade bomo reševalcem poslali po pošti. KRANJ LJUBLJANA KOPER 04 afriškega popotnika Staneta Žagarja Mehanik priporoča Marsikateri lastnik vozila ne ve, kako je s potrošnjo motornega olja. Vsak motor potroši nekaj olja odvisno od izvedbe, kar pa proizvajalec vedno navaja v svoji tehnični literatui-i. V praksi pa veljajo splošni podatki, da motorji potrošijo od 0,3 do 0,6 1 na 1000 km. Na kontrolni »sipki« je oznaka min. in max. Oznaka max. pomeni, da več olja v motorju ne sme biti, min. pa, da ga ne sme biti manj. Najvažnejše je pri tem, da ni bistveno, kje je nivo olja med min in max., motor ima zmeraj dovolj sredstva za mazanje. Iz tega sledi, da olja ni treba dolivati, če ga tudi med periodo menjave nekaj zmanjka. / VANE ob 17.30 in 19.30. 8. februarja premiera zah. nem. barv. filma ZAOBLJUBA INKA ob 15., 17. in 19. uri 9. februarja zap. nem. barv. CS film ZAOBLJUBA INKA ob 17.30 in 19.30 10. ' februarja zap. nem. barv. CS film ZAOBLJUBA INKA ob 17.30 in 19.30 Tržič 9. februarja amer. barv. film PI2AMA ZA DVA ob 17.30 in 19.30 Jesenice RADIO 7.—8. februarja amer. barv. CS film SUROVE STRASTI 10. februarja italij.-amer. barv. film SESTANEK S SMRTJO Jesenice PLAVŽ 7.-8. februarja amer. barv. film SESTANEK S SMRTJO 9.—10. februarja amer. barv. CS film SUROVE STRASTI Dovje Mojstrana 7. februarja jugoslovanski film HOROSKOP 8. februarja angl.-franc.-ital. barv. CS film TI SI NA VRSTI, DA UMREŠ Kranjska gora 7. februarja franc. barv, film VRV IN SAMOKRES 8. februarja amer. film HEROJI PORT APACHA Javornik DELAVSKI DOM 7. februarja angl.-franc.-ita-lijanski barv. CS film TI SI NA VRSTI, DA UMREŠ ob 19. uri 8. februarja franc. barv. CS film VRV IN SAMOKRES ob 17. in 19. uri Radovljica 7. februarja angl.-ameriški barv. film MORILEC BREZ ODGOVORNOSTI ob 18. uri, zap. nem. barv. film VRAG VZEMI PROFESORJE ob 20. uri 8. februarja zap. nem. barv. film VRAG VZEMI PROFE-SORJE ob- 14. in 18. uri. franc. barv. film ŠEHEREZADA ob 16. uri, amer barv. film TAJNA VOJNA HARRY-JA FRIGGA ob 20. uri 9. februarja italij. barv. film SOKOLOV PLEN ob 20. uri 10. februarja angl. barv. film CRNA NORA ob 20. uri škofja Loka SORA 7. februarja franc. barv. CS film AGENT X 13 ob 18. in 20. uri 8. februarja franc. barv. CS film AGENT X 13 ob 15., 17, in 20. uri 9. februarja jug. barv. film DOGODEK ob 18. uri 10. februarja jug. barv. film DOGODEK ob 18. in 20. uri AVTOPN EVM ATI K A VELOPNEVMATIKA TEHNIČNI IZDELKI NARAVNO USNJE UMETNO USNJE KEMIČNI IZDELKI SCUKJL S prijateljem sva sedela v krčmi. Prerešelala sva vse doživljaje v vasi, vse dogodke po jfvctu; največ časa pa sva posvetila ženskemu bitju. Bila sva si edina v mislih, da je boljše po rokah iti na Šmarno goro, kot pa se oženiti, potlej pa nikamor ne smeš, tiho moraš bili pri vsem tem itd. Ko sva za silo obdelala še to, me je prijatelj vprašal: »Si bral tisto o letečih krožnikih?« »Misliš o NLP ali neznanih letečih predmetih,« sem ga dopolnil. »Po pravici povedano ne verjamem v to!« Tedaj se je prijatelj razvnel, primaknil stol, pogledal naokoli, potem pa šepnil: »Veš, jaz paJ« Debelo uro sva razpravljala o tem. Prijatelj jc dejal, da gledam zelo nesodobno na svet, sam pa sem menil, da si on ne zna razlagali naravnih pojavov. Tako globoko sva razglabljala, da nama je zmanjkalo tekočine, v kozarcu, v žepu pa je denar že prej pošel. Prisiljena sva bila zapustiti gostilno. Po pravici povedano, na pragu že sam nisem bil več popolnoma prepričati, ali so ali niso leteči krožniki. Nekako vse sc mi je vrtelo in delalo okroglo. S prijateljem sva se poslovila na odcepu ceste. Obljubila sva si zvestobo in predvsem poudarila, da naju ženske že ne bodo vodile na vrvicah, pa če se vse podre. Ostal sem sam na poljski poti, bilo je v prvih večernih urah. Mesec je prijazno svetil. Ker naenkrat se je pod luno pojavila rdeča lisa, ki se je nato spremenila v vijoličasto, nato v modro in vse večja je bila. »Vraga, pa ne, da je leteči krožnik,« sem rahlo posumil. Hitro sem dobil odgovor, kajti tista lisa se je v naslednjem trenutku spremenila v sivo-zelen okrogel predmet, ki mi je lebdel nad glavo. Podzavestno sem padel na tla in pomalem klical na pomoč vse svetnike. Nobenega dvoma ni bilo več — nad mano je visel leteči krožnik. Toliko se še spoznam na le reči. A kar je bilo še huje. naenkrat je zadonelo po polju: »Halo, človek, ali me slišiš?« Brez besed sem bit. »Ne sprenevedaj se, človek. Vemo, da nas slišiš in razumeš.« Kaj sem hotel! Vstal sem in sc napravil pogumnega. Na fronti je bilo še huje. Več kot ubiji me ne more, sem si mislil. •Ka-a-aj? Kaaj ho-če-te?« sem izjecljal. r »Halo, Človek, deluje medsebojna izmenjava besed. — Govori Lingvo III. Sem sestavni del naše ladje. Imam Kadar sovražimo, tratimo zdravje, imetje in čas. Boljša je prezganka v miru, kakor je pečenka v prepiru. Razvoj je pokazal, da smo v Jugoslaviji vsi dinarske rase. Pot okoli Meseca je bližnjica na poti do človeka. Ne ravnajmo grdo z rožami, saj rože niso ljudje! Kadar odhajaš, odidi tako, da se lahko spet vrneš! Ni prav, če si bivši hlapec sam zaželi hlapca. Najprej bodimo ljudje, potem pa smo lahko tudi trgovci ali pa pesniki! ukaz dobiti od tebe nekaj podatkov.« »Izprašuj!« sem se važno postavil in dal roke žepe. Nazadnje niti ni bil videti nevaren. »Kdaj menite priti na druge planete?« »Na Luni smo že bili. Na druge planete pa postopoma v tem stoletju.« »Kaj boste storili s planeti?« »Hm, ne vem .. .« sem skomignil. »Kako: ne veš! Saj si razumno bitje.a »Že. A pri nas je tako, da ve vsakdo nekaj.* »Kako, kot sem jaz? Kaj niste bitje?« »Nc, človek, nisem. Samo del vesoljskih možganov sem. Se ti zdi to čudno? Takole je. Vsi deli možganov imamo isto upravno enoto. Kar jc za nas nerazumljivo, pošljemo -vanjo. Preučili smo vse vesolje v tem in v sedmih so- j sednjih ozračjih, vendar ni-srno nikjer ndSti mislečih bi- j tij. Edina nezmožnost naših J možganov je. da nc razume- i mo, kaj je to značaj. Pri vas, ' ljudeh, pa je to osnova za vse. Trudili smo se iskati pravo formulo značaja, a nam z opazovanji ni uspe- Kaf morem, videl sem ga I. Sivec »Mi pa vemo vsi vse.« »In zakaj potlej sprašujete?« , »Vemo vse o vesolju, o njihovem nastanku, ozračju, zakonitosti, problem ste samo vi, edini naseljenci planeta, ki tudi nekaj misli.« »Kaj drugje ni več mislečih prebivalcev?« •Ne, človek, ni jih. Povsod so le primitivne oblike življenj.« »In kaj ste vi? sem postal že skoraj predrzen. Hotel sem zvedeti čimveč o letečih krožnikih kot prvi človek. »Dobro, človek, povedal ti bom. Naše upravljanje ne pozna, laži in ničesar ne prikriva. V naših rokah je vse vesolje.' V njem kroži še mnogo takih letečih postaj kot sem jaz.« lo dobiti prave slike. Recimo, trije ljudje dobijo v enakih pogojih neko nalogo, a jo bodo vsak zase posebno rešili. Najhuje pri tem jc, da tudi besede ne potrjujejo dejanj in obratno. Vidite, človek, formule vašega značaja ni. Morali smo stopiti v stik z vami. Narediti moramo čimveč poizkusov. Morda bomo našli obrazec vašega karakterja.« »Od kod pa pravzaprav ste? Čigavi?« sem sc postavil v jezi. »Ne razburjaj se, človek, vse bom povedal. Naši možgani so delo visoko inteligentnih bitij s Saturna. Ta bitja so nas s svojo učenostjo zgradila in nam dala vse: možnosti vseh operacij dela, možnosti sklepanja, zakonito- sti logike, možnost samood-ločanja itd. Izračunali smo, da nas mislijo uničiti. Nismo hoteli tvegati in smo mi uničili visokomisleče prebivalce Saturna. Od tedaj vladamo vsem mi.« »In kaj zahtevate od mene?« »Radi bi te snemali. Poslednji up si nam. Vsi drugi poizkusi so se nam izjalovili. No, človek, kaj boš rekel doma ženL« »I kajl Bil sem v gostilni in sem se malo napil« »Dobro. Snemali bomo vsak tvoj gib.« Ob teh besedah se jc krožnik oddaljil, videl sem samo še rdečo liso pod mesecem. Premišljeval sem. Mogoče je, da so v vesolju bitja, ki so inteligentnejša od nas. Je naš prodor v vesolje v bistvu samomor, če srečamo taka bilja? Nas bodo uničila ali dala samo v živalski vrt kot poseben primerek bitij? Pospešil sem korak, kot sem ga uspel prilagajati poti. Na vratih me je počakala žena. »Hm,« je oprla roki ob boke, »kje si sc pa spet kla^l stari?!« V roki-jc držala znani leteči predmet in tako sem, rad ali nerad, postal krotke;-ši. Prej sem bil pripravljen povedali resnico, zdaj pa .. • Oh, saj veste, bolje je uiti brez poškodb iz dvogovora, ko pa je bila ona režiser. •Srečal sem poslovnega prijatelja. Pogovarjala sva sc, res, draga ženka, pogovarjala sva se o uvozu in izvozu . . * »Le pazi, da ti ne bom jat kaj uvozila! Spat takoj! Drugič boš doma, da veš.« Resnici na ljubo moram povedati, da se mi od tistega časa ni več prikazal leteči krožnik. 1 IZBRALI SMO ZA VAS • IZBRALI SMO ZA VAS • IZBRALI SMO ZA lOBOTA — 7. februarja 1970 MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Za polovico mlajši od mene,« se nasmehne učitelj, potem pa pravi resno: »Razlika kakor rned menoj in Srebrničem. Čez osem ali dvanajst let te razlike že ne bo več mogoče tako upadljivo ugotoviti. Mogoče se bova z vašim sinom Še kdaj srečala,« pravi, ker misli na podobno razliko v letih med seboj in Srebrničem. »Le dve, tri leta starejši frkolin sem začel zahajati k Sre-brniču. življenje teče in nas naglo enači s starejšimi ... Slavko Fedcrle? Ime je tako slovensko ...« »A priimek nemški,« Štefi ne čaka da bi to rekel učitelj Žagar. »Ljubši bi mi bil drug priimek?« »A zakaj? Priimek je priimek!« »O, pa ne! Priimek je človekova usoda. Vsaj za Ženo, ki priimek menja.« »Ne razumem vas.« »Vem,« se Štefi ne čudi, saj bi morala učitelju povedati vso svoj j nesrečno zakonsko zgodbo, da bi razumel, zakaj je priimek imenovala z usodo. »Usoda? Vsak mora nositi svojo. Ta lažjo, oni težjo. Važno je samo, da se človek nc pusti usodi uničiti in da se zaveda, da ni samo on nesrečen na svetu. Kdor je tak, bo kljuboval do konca ... Sicer pa, kaj govorim. Socialistka sem. V boju proti družbeni nesreči je moja nesreča majhna, znosna. Mislim, da bom zares srečna, če bom kdaj doživela zmago naših idej. Morda to ne bo čisto prava osebna sreča, bo za zadoščenje, da moje življenje vseeno ni bilo zaman, toliko nesrečnih življenj ... No, delo v stranki imam. In to delo mi ne dopušča, da bi se preveč in brez potrebe ukvarjala s samo seboj. In potem ... sina imam! Zanj živim. Kaj bi potem še terjala zase,« govori Štefi, obenem pa čuti, da pred učiteljem nalašč prikriva svoje resnične želje in hrepenenje — težnjo za osebno srečo, o kateri bi rada govorila s slehernim in za katero bi prosila celo Slavka, ko bi bil nekaj let starejši, da bi se lahko pogovorila z njim o svoji ljubezni do Lehmanna. Tako pa mora igrati pred Slavkom in vsemi skrivalnico. Da, skrivalnico, pravo skrivalnico, zaradi katere se skriva v politiko, v dejavnost, kjer se razdaja, samo da bi ubežala soočenju s svojo resnico, soočenju s sinom, ki še vedno misli na Franca in upa v njegovo vrnitev. O bogvekako bo že čez teden dni, ko se vrne s Krna, vrtal vanjo z vprašanji, na katera mu ne bo mogla več dolgo odgovarjati na način kakor doslej, marveč bo morala gledati, da bo čim manj prosta in doma. To ji sedaj ne bo težko V prostem času bo hodila okrog in nabirala pomoč za preganjane ogrske revolucionarje. »Ogrska?« ji ta misel pride prav tudi sedaj, saj se lahko z njo reši zadrege, v katero se je spravila s svojim samogovorom. »Kaj pravite k tej nesreči? Strahotno mora biti zdaj tam. Baje veleposestniki kar po lastni sodbi obešajo kmete, ki jim je revolucija dala zemljo. Obešajo samo zato, ker kmetje zemlje niso zavrnili, čeprav bi, kakor pišejo njihovi časniki, morali vedeti, da je ta zemlja nedotakljiva lastnina grofov in baronov in svete cerkve.« »V naši fari je župnik v nedeljo pridigal o tem in svaril kmete pred socialisti, ki jim obljubljajo grofovsko, veleposestniško in cerkveno zemljo. Vi bi jo seveda takoj vzeli, če bi prišlo do prekueijc, je rohnel s prižnice. Vzemite jo, vzemite! A ne pozabite, da se vam bo godilo tako kakor ogrskim kmetom, čim bi antantna vojska napravila prekuciji konec. Zato se pre-kuciji raje že sedaj postavite po robu in ne dovolite, da bi do nje prišlo. Drugače boste viseli, obenem pa še pogubili svoje duše na vekov veke ... Tako je govoril župnik, kmetje pa so zapuščali med pridigo cerkev. Le najbolj imoviti, tisti, ki se revolucije boje, so ostali. .. Tako je bilo na Žagi ... A kaj mislim o dogodkih na Ogrskem? Mislim, da se je vrnil tja srednji vek. Bogati in oblastniki so pokazali pravi obraz, tak, kakršnega so imeli in ga bodo imeli, dokler bodo lahko z nasiljem obvladali delovnega človeka. Toda naj bo poraz ogrske revolucije še tak poraz, je prihodnost še vedno upa- nje. Le znova bo treba začeti, znova povsod. Prihodnost je naša . ..« »Naša?« »Mislim, socialistična. Le ljudstvo mora zanjo dozoreti. Voda se lahko spremeni pod določenimi pogoji v led, lahko pa prav tako zavre in se spremeni v paro, ki bo pognala železni stroj revolucije.« f Tako govori učitelj Žagar, dokler se nc spomni, da je že za pol ure minil čas, ki ga je menil prebiti tu. Pohiteti bo moral, če hoče še pravočasno priti v Kred in prijatelja Lovrcnčiča odrešiti skrbi. »Že sredi noči nameravava na pot. V dijaškem taboru se bova odpočila Potem pa čez Bogatin. Vašega sina bom pozdravil Lahko pa mu tudi kaj nesem, če imate kaj pripravljenega.« »Mandolatc. škatlo mandolatov, če vam ne bo pretežko,« se Štefi tudi sedaj reši zadrege, saj na to, da bi Slavku kaj poslala, ni mislila. »Mandolatov bo vesel, čeprav mi skoro sleherni teden piše, da ne potrebuje ničesar.« »Ne, niso lačni. Mleka imajo dovolj. Pa tudi zdravi so. Prav: korenjaki. Ni čuda: mleko in zrak, naš triglavski zrak!« Potem stopi štefi v trgovinico po škatlo mandolatov. »Zares ste prijazni, gospod učitelj,« sc mu zahvaljuje. »Ne recite mi gospod. Odslej bi mi bilo ljubše, da bi mi rekli sodrug!« »Sodrug učitelj . . . No, tudi meni je ljubše ... Zc zadnjič sem slutila, da boste postali naš!« »Potem ste slutili prav, sodružica. Srečen bom, če se bova še kdaj srečala!« »Seveda se bova! Menda ne zapuščate domačih krajev za vselej? če prej ne, na poletne počitnice boste prišli.« »O, prav gotovo! Prihodnje leto pridem, čc ne prej. Torej, na svidenje, sodružica,« ji seže v roke. »Na svidenje, sodrug. In srečno pot, srečno pot,» pokaže s kretnjo proti Krnu, kopajočem se v popoldanskem avgustovem soncu ... Janko Rogelj — Kovačev s Primskovega (2) Pobeg s stricem v Ameriko Roglevi so Imeli v Ameriki strica Boštjana, ki je leta 1913 obiskal svojo staro domovino. Prav takrat pa je bil Janko Ua naboru. V Evropi je že dišalo po smodniku in vojni in stric Boštjan je nečaka nagovarjal: »Takoj, ko boš oblekel vojaško suknjo, boš moral v vojsko. Pri nas v Ameriki trez-no gledamo v prihodnost; vidim, da se bo v Evropi kmalu *ačel vojni ples. Zato se reši, čc ti bo uspelo.« Ker je bil Janko potrjen k j vojakom, ni več dobil potnega dovoljenja. Vendar je stric Boštjan obljubil, da bo nečaka kljub temu odpeljal iz Avstrije v Ameriko in ga tako rešil vojne. Stric in nečak sta odpotovala v Trst — navidezno na ogled neke kanadske tovorne ladje. Spretni stric Boštjan pa jc znal stvari lepo urediti in ko je bila kanadska ladja pripravljena 2a odhod, sta oba ogledoval-Ca ostala na njej. Tako sta °dpotovala iz stare domovine v novi svet, v Ameriko. To je bi'o 1. oktobra 1913. Za Ameriko takrat še ni bil Potreben potni list. Janko "°8elj je to s stričevo pomočjo dobro izpeljal. V pismih Sva namreč ugotovila, da je 2elo veliko njegovih pa tudi ^ojih sošolcev s kranjske 8'mnazije padlo v prvi sve- tovni vojni; večinoma vsi, ki so služili v kakšnem pešpol-ku. Janko se je tako srečno izognil vojnim strahotam, jaz pa sem imel srečo, da nisem služil pri pešcih, ampak pri pionirjih — in tako ostal živ, kljub temu, da sem se vlačil 4 leta po raznih bojiščih v Karpatih, Galiciji, Romuniji in Italiji. Z najinim dopisovanjem sva ugotovila, da sva si v nekakšnem sorodstvu. On je bratranec Kovačevega Joža z Javornika, katerega so hi-tlerjevci ustrelili kot talca leta 1943 v Moravčah, jaz pa sem bratranec njegove mame, Kovačeve France z Javornika. Za Slovence to ni sorodstvo, medtem ko je pri Srbih drugače. Take vrste sorodniki se med seboj imenujejo prijatelji in prijateljice. Ime prijateljica pa. so Srbi skrajšali v »prija«. Tako sva z Jankom Rogljem postala prijatelja, čeprav se v življenju nisva nikdar videla. On je star 75 let, jaz pa 77 let. Vsa najina pisma se začenjajo z »Dragi prijatelj«. Življenjska pot Janka Rog-lja je zelo zanimiva. Gotovo jo bodo radi prebirali mladi bralci Glasa, pa tudi drugi. V svojih pismih naš Janko piše, da ga je za slovenščino navdušil profesor Makso Pir-nat. Temu možu bo prav gotovo zagotovljeno častno mesto med profesorji kranjske gimnazije. Njegove ure slovenščine je večina dijakov težko pričakovala in se jih veselila. S kakšnim navdušenjem je on predaval o naših pesnikih in pisateljih! S tem je navdušil za slovenščino marsikaterega dijaka, in to v časih, ko to delo ni bilo lahko. V dijaških letih sem stanoval skupaj s poznejšim pesnikom Franom Albrechtom pri ,Burjevi Katri na Jelenovem dvorišču. V istem dvorišču, pri drugi dijaški gospodinji, je stanoval tudi poznejši pisatelj Janez Jalen. Oba sta bila starejša od mene, vem pa, da sta zelo cenila profesorja Pirnata. V takratnih časih je Lav Schvvendtner v Ljubljani izdajal knjige Ivana Cankarja. Fran Albrecht, ki je bil od doma premožnejši, jih je kupoval in z velikim navdušenjem prebiral. Večkrat je nam, mlajšim dijakom, prebral kakšen lep odstavek. Besedilo Cankarjevih knjig zveni kot pesem v prozi in to smo zelo radi poslušali. Pozneje v življenju sem-s', tudi jaz nabavil Cankarjeve knjige, danes pa nimam nobene, ker so fašisti leta 1941 z vozom odpeljali vse moje knjige (pa tudi knjige iz drugih hiš) in jih pozneje na občini v Zrečah sežgali. Profesor Makso Pirnat pa je bil Cankarjev prijatelj. O tem naj vam povem tale dogodek, ki mi ga je pripovedovala Marija VertOVŠek, poro-čena Hcric, ki zdaj živi v Poijčanah. - Nekega dne reče profesor Pirnat svojim dijakom: »Jutri pride v Kranj pisatelj Ivan Cankar, če ga hočete videti pridite jutri popoldne v drevored pred gimnazijo. Mož, s katerim se bom sprehajal, to bo on.« In res sc jc prihodnji dan zbralo večje število dijakov, da vidijo velikega pisatelja. Ko je Janko Rogelj prišel v Ameriko, se je najprej naselil v mestu East Helena v državi Montana. Tam je bil dve leti. Na moje vprašanje, kako se je počutil v Ameriki brez znanja angleškega jezika, mi je odpisal, da se je prvi dve leti jezika zelo malo naučil. Sprva je delal v pekarni, kjer so bili vsi delavci Nemci in je z njimi govoril nemško. Doma v East Heleni pa so govorili slovensko. Pozneje je delal v topilnici rude, pri polaganju železniških tirov, v tovarni orožja itd. Nobenega dela se ni branil. France Kozjek (Prihodnjič naprej) Oster žvižg dumdtiinke je zasikal po mrzlem zraku, paral gosto meglo in se v stotih delcih razletcl med vejami smrek, ki so bile bogato obložene s snegom, z darovi dvauištiridescte zime v dvajsetem stoletju, Janez je čepel pod debelo jelko in s peščico prijateljev poslušal uka-ze sosedovega Toneta. Volnene rokavice, v katerih je stiskal puško, so bile trde. Sneg je neusmiljeno močil skoznje in se tajal od telesne toplote. Tone jc ukazal umik. Z muko so se vlekli skozi visoki sneg, čez zanrrz-njeni potok v strmine, kjer so v majhnji luknji črne skale imeli nekaj odej. Brez novega povelja sta se po dva in dva zavila vanje. Nemo so »On nas je izdal. Podiraj« Dvajset let pozneje. Na zeleni jasi pod skalami iz zvočnikov zveni partizanska pesem svobodni Sloveniji. Janez je naslonjen na drevo in nemo zre na okrašen oder, kjer sc bo pravkar pojavil govornik. »Tovariši in tovarišice, spoštovani gostje. Dvajset let je minilo, odkar je na tem mestu padlo enajst hrabrih par-li.-iov, ki so prvi začeli na /('.' področju boj proti nemškemu okupatorju. Več o tem dogodku vam bo pove-(hl direktor naše tovarne Skodlar Matija ali po domaće Viclovčev Matija.« Janeza je streslo. Ločil se je od drevesa in divje rinil med množico do odra. Skle- Plameni pesnice strmeli v dolino, kjer so polagoma utihnili smrtni streti nemških osvajalcev in morilcev. Mrak se je spuščal na belo poljano, se vlekel med drevjem in v temo zavijal dvanajst izmučenih teles, zavitih v odeje in skrčenih, kot da v njih ni več trohice živ-ljenja. Janez je sam in brez odeje sedel ob nizki smreki. Žena, otroci, dom in živina, neobdelano polje in prazna drvarnica — mu je rojilo po glavi, da jo je naslonil med kolena in tiho za-ihtel. Grobno tišino in temo so prerezali široki snopi žarkov iz žepnih baterij in na speče fante malo stran od njega se je usula toča krogel. Utrujene in skrčene kope njegovih prijateljev partizanov so se le počasi nagibale vstran in umirale. Njih boj je bil končan. Janez, ki je sedel pod nizko smreko, je ob pogledu na strašen prizor prijel za puško in stekel po visokem snegu v goščavo. Ostal je sam in čutil se je krivega, da tudi on ni izdihnil z njimi. Brez pravega cilja se je obrnil in prisluškoval tuji govorici morilcev. Med njimi je nekdo v spakedrani nemščini našteval padle in Janeza je streslo, ko je v tem človeku prepoznal Vidovčevega Matijo. Ena Izmed nagrajenih zgodb od 312 spisov iz 18 renjskih šol ob letošnjem tekmovanju Po stezah partizanske Jelovice njena vrsta vojakov ga je odbila, ko je besen hotel do Matija, ki je v direktorskem sijaju obujal spomine na žalosten dogodek pred dvajse tirni leti. Svoji divji želji po maščevanju Janez ni mogel dati duška. Uniformirani vojaki so ga ponovno odbili. Povesil je glavo, obrnil hrbet in odšel domov. Razbita lesena bajta mu je dala edi no zatočišče. Na steni ob razpelu jc visela uokvirjena spomenica. Zastrmel se je vanjo in po licih mu je pritekla grenka solza razočaranja. Močno brnenje budilke je ob petih zjutraj zbudilo zgrbljenega starčka. Oblekel je zakrpane hlače in odšel na avtobus. V tovarni ga je čakala velika peč za sežiganje smeti. Na vsakem listu je videl podpis direktorja — borca Vidovčevega Matije, kako neusmiljeno ga požirajo uničujoči plameni resnice Štefka Juvan, Upravno administrativna šola — Kranj Ob razstavi o delu in življenju pisatelja F. S. Finžgarja ste naša pri- Prejšnjo soboto smo povedali, zakaj se prav v letošnjem Prešernovem tednu v Kranju spominjamo pred osmimi leti umrlega pisatelja slovitega romana Pod svobodnim soncem. Leto obsorej bo namreč minilo natanko sto let od rojstva tega kremenitega moža. V letu pred to častitljivo obletnico pa bo urejen — vsaj upamo tako — pisateljev rojstni dom v Doslovčah kot spominski muzej. Ker pa se jc Finžgar potrudil, da je bila Prešernova rojstna hiša preurejena v muzej, se prav spodobi, da v zahvalo dobi tudi Finžgar svojo lepo urejeno »staro hišo«. In še daljni žlahtnik Prešernov jc bil pokojni pisatelj — vzrokov jc torej dovolj, da smo sc Finžgarja spomnili, ko slavimo pesnika nesmrtnih Poezij. PISATELJEVA POSLANICA MLADINI Pred dnevi me je presenetilo ljubeznivo pismo tovarišice D. K. iz gorenjskih Mo-šenj. Piše mi, da je častilka Finžgarjevega pisateljskega dela, da je kot šolnica bila 7. njim v pismeni zvezi in — priložila je Finžgarjcvo izvirno pismo! Ko pa sem vrstice, ki jih je dne 8. aprila 1. 1953 pisatelj napisal, prebral — sem koj spoznal, da je to pismo sicer naslovljeno šolarjem v žirch, pravzaprav poslanica vsej slovenski mladini! Zato bo gotovo prav, da to Finžgarjcvo pismo v cejoti objavim — kot najdragocenejše vezilo zvestim bralcem Glasa za Prešernov letošnji praznik. Pomembnost pisma pa je tudi v tem, ker doslej šc ni bilo znano širši javnosti. In ker se tudi iz tega pisma znova zavemo, kako čvrst in gorenjsko možat je bil naš Fran Šaleški Finžgar. Pismo pa se glasi takole: Ljubi dijaki in dijakinje! Premnogo pisem dobivam. Kar zares mi ni mogoče na vsa odgovarjati. Toda na vaši dve pismi pa moram odgo- Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovičah voriti. Dijaki hodnost. Najprvo naj pohvalim obliko obeh pisem. Vesel sem lepe pisave in tudi lepega pravilnega jezika. Iz tega mi je jasno, da imate izvrstne učitelje in da vas ne učijo zaman. Staro pravilo in resnično je to, da se človek lahko nauči mnogo jezikov, toda materinega jezika pa ne znaš nikoli zadosti. — Vsak narod raste, se razvija in Izpopolnjuje in s tem vred se razvija tudi lepota jezika, šestdeset let je, odkar so bile moje prve povestice že tiskane. Toda jezik tedaj in danes? Koliko smo napredovali v razvoju in popolnosti jezika! Zato sem tako vesel, ko berem pismo tako mladih ljudi in v njem resnično lep jezik. Poročate mi, da moje spise radi berete. Spisi so res moji, saj je vseh daljših in krajših tiskanih že okrog sto. V spisih pa splošno mene ni. Vedno sem delal in živel sredi našega ljudstva. Nisem si zatiskal ušes in nisem si zavezoval oči. Kar sem videl, kar pretrpel bolečin in nesreč z ljudstvom vred, to sem živo občutil in skušal tudi povedati. Res, od premnogih dobivam pisma, ki trdijo, da me radi bero. Zakaj? Zato, ker v povestih ln zgodbah srečujejo sami sebe. Vsaka povest je le izrezek iz življenja. Ni narejena, ni zlagana, Iz ljudstva je zajeta in podana. Zato tudi vam svetujem ln s Prešernom naročam: Poslušaj jo, kako jo ta zavije — lepote sol se ti odkrije! — Za jezik in življenje Je šola le v živem narodu. Izumetničene ln skrotovičene povesti nimajo dolgotrainega življenia. Junak in junakinja v povesti ni samo ed.>n, ne samo ena, ki je slučai^o tak in taka. Vsak opin Hudi je samo zastonnik tisočev, ki so prav taki ali v«aj zelo podobni. Ssveda ljudje sebe radi prezro in pravijo: ta in ta sta v pover.ti pĆnimOB. Velika zmota Je to. Pisatelj mora ustvariti znanje, ki jih je v življeniu srečal premnogo, in iz vseh teh mora zgraditi povest in podati samo enega, ki Je nosilec človeštva sploh. Kaj bi vam še pisal, opozoril sem vas samo na to, da berite vse s pravim razumevanjem, ne prehitro, raiši po dvakrat in poiščite misel, življenjsko pravilo v povesti, srečne in nesrečne značaje, ki naj vam bodo v pouk in za smernice v življenju. Prav lepo vas vse pozdravljam — starček, ki je kot mlad vozaril s kolesom skozi Poljansko dolino v Žire in od tam kar čez klanec v Idrijo — oj mladost, kako si lepa! F. S. Flnžgđr Gotovo bodo tudi naši bralci imeli ob čitanju tega lepega pisma občutek, da so za hip pogledali v pisateljevo delavnico, v skrito kamrico njegovega srca. FINŽGARJEVA DELA V PREVODIH Ravnatelj Slovenske knjižnice v Ljubljani prof. France Dobrcvoljc nam je za razstavo v Prešernovi hiši prijazno dal na razpolago domala popolno zbirko Finžgarjevih del, prevedenih v tujo jezike. Častilce pisateljeve bo gotovo zanimalo — saj si vsi Glasovi bralci ne bodo mogli ogledati razstave v Kranju — v katere jezike je bil preveden Finžgar in katera dela so že prevedena. Tem bralcem ustrezam z naslednjim pregledom: Nemški: 1. Slovcnische Erziihler (Bur-s£he, das verstehts du nicht!), Ljubljana 1933 2. Slovvenische Novvellen (Dic Jagd auf den Aucrhahn), Wien-Leipzig 1940 3. Sieben Bilder fur die Fa-stenzeit, Regensburg 1956 4. Die Magd Anka, Regensburg 1959 5. Iztok. Roman um Justi-nian ... Lengerich, Stcvlcf 1964 Ruski: o. Povesti i rasskazv jugo-slavskih pisatelej, Moskva 1959 Slovaški: 7. Za Križom Vybor zo sto vinskej prozy (Chlieb naš vozdejši), Turčianski Sv. Martin 1942 Srbohrvatski: 8. Venac (Pod slobodnim suncem), Beograd 1929/30 in 1930/31 9. Suvremenik (Sibirija)« Zagreb 1940 10 Pod slobodnim sunccrrt. Beograd 1947 11. Jugoslovanska pro/3 (Služkinja), Beograd 1949 12. Stvaranje (Lov na div* ljeg petla), Cetinje 1953 13. Pod slobodnim sunccrfli Beograd 1953 14. Odabrane slovenačkc novele (Na tetrijeba), Sar* jevo 1954 15. Pod slobodnim suncem« Beograd 1956 16. Antologija slovcnaČke proze (Hronika gospodin3 Urbana), Beograd 1961 17. Republika (Vlastita biografija), Zagreb 1961 18. Pod slobodnim suncem-Beograd 1965. Črtomir Zoreč SOBOTA — 7. februarja 1970 GLAS * S STRAM Moj prosti čas V prostem času najraje be-rem, ob lepem vremenu pa Se žogam. Oče mi je namreč kupi 1 lepo rdečo žogo. Vsak dan vsaj po eno uro sem se * njo igral. Nekega dne sem J° na skrivaj vzel in jo začel letati v zid bližnje hiše. Izza vogala mc je opazoval sosedov Viktor. Ko sem desetič zagnal žogo, je zletela prenizko in se Od stene odbila na bodečo °8rajo. Padla je na sosedov Vrt- Viktor je ves vesel za-vPil: »Je že naša, je že na- ša!« Zraven sc je zasmejal, zgrabil žogo, jo pogledal ■— tedaj pa se mu je izvil dolg »maaaa ...« »Tebi je žoga počila, jaz imam pa še celo,« je dejal in jo spustil na tla. Žogo sem zagnal med staro ropotijo in le bratu sem povedal, kaj se mi jc pripetilo. Vinko Vrcček, 5. razred os. š. Stanka Mlakarja, Šenčur Bil sem bolan Bolezen je huda stvar. Ka-oar nas napade, izgubimo aPetit, zato človek še bolj oslabi. Letos je veliko ljudi oolnih za gripo. Ponekod so korali zapreti šole, tovarne Pa imajo veliko izgubo. Gripa je nevarna in nalezljiva bolezen, ki se prenaša s človeka na človeka. Tudi Jaz sem jo staknil. Dolgo ni-scni mogel v šolo. Mamica mi je prinesla kup zdravil. Največ je bilo sirupa proti kašlju, ki ga sploh nc maram piti. Razen tega sem moral še ležati v postelji. To je bilo zame najhuje. Rad bi šel na obisk k prijatelju, toda mamica me ni pustila. Ko je vročina minila, sem prav z veseljem odšel v šolo. Darko Zavrl, 3. razred os. š. Lucij an Seljak Kranj 5 nagrad Goren ske sm kreditne banke s: £i ba S" 5* S* F.* •i Pi 1» I11 is i itji I« 5* 5a Dopoldan z našimi nagrajenci Kot ste lahko prebrali že danes teden, je razpis Smuk v zimo končan. Avtorjem šestih, po mnenju ocenjevalne komisije, najboljših prispevkov smo izročili nagrade minulo soboto v tovarni Elan Begunje. Pravzaprav so srečni zmagovalci kar sami izbrali smuči. Prijazni inženir jih je namreč samo pospremil do vrat ogromnega skladišča, polnega raznovrstnih dilc, in jim pomežiknil, rekoč: »Le pogumno, fantje! Upam, da bo vsakdo našel sebi kaj primernega.« Ali ni res tako, dragi pionirji, da je prijetno presenečenje včasih več vredno, kot dolgo čakanje in upanje, če se vam bo uresničila tiha želja? In prav takšno presenečenje smo pripravili še za 5 pionirjev, ki so opisovali doživljaje, želje in podobno in jih pošiljali v uredništvo, za razpis Smuk v zimo. Nikar se ne hudujte, ker vam nismo prej odkrili, kaj še pripravljamo. Najbrž ste bili minulo soboto, ko ste prebrali, da so smuči razdeljene, malce razočarani, No ja, je že tako. Zato, da bi vas sedaj malce potolažili, vam nismo nič izdali, kaj še pripravljamo. Sedaj pa dobro preberite! Kar fjrrecej je bilo med vami takšnih, ki so napisali, da varčujejo za nove smuči. Zato so se v Gorenjski kreditni banki v Kranju odločili, da bodo petim poklonili hranilno knjižico s 3000 starimi dinarji. Tako smo še enkrat pregledali vaše zgodbice in jih pet izbrali. In kdo so ti srečneži? Samo trenutek. Le to bi vam še radi povedali, da danes na Gorenjskem že skoraj vsakdo varčuje. Če vi niste med njimi, potem čim prej začnite varčevati. S prihranjenim denarjem si boste čez čas lahko kupili tisto, kar si želite. Ce pa boste varčevali pri Gorenjski kreditni banki, lahko dobite še lepo nagrado. Banka namreč vsako leto pripravlja žrebanja za svoje varčevalce. Hranilne knjižice Gorenjske kreditne banke Kranj s 3000 starimi dinarji dobijo: Zdenka Kern, osnovna šola Petra Kavčiča, škofja Loka; Pavli škofič, osnovna šola Staneta Žagarja, Kranj; Srečo Kopač, osnovna šola Mošnje pri Radovljici; Viki Formazovič, osnovna šola Tržič in Milka Mlakar, osnovna šola Bohinjska Srednja vas. Hranilne knjižice z vpisanimi 3000 starimi dinarji lahko dobite na podružnicah Gorenjske kreditne banke Kranj: na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, škof ji Loki in na Bledu. In pionirji si niso pustili dvakrat reči. Razkropili so se po prostoru, brkljali med stojali, otipavali, pomerjali in spraševali za svet mojstra, ki pozna smuči kot lasten žep in ki jc rad priskočil na pomoč. Novinarji smo ta čas stali ob strani. Ni kazalo nadlegovati šolarjev, katerih obrazi so izžarevali čudno napetost, porojeno iz skrbi, ali bodo našli prave dilec, ali se morda kje pod gomilo bleščečih »metalk« ne skriva še kaj lepšega, boljšega, primernejšega za njihovo velikost in starost. Tudi spremljevalci — očetje, mame in razredniki — so neumorno stikali po dvorani, želeč pomagati svojim varovancem. Nazadnje jc le vsakdo iztaknil sebi ustrezne smuči in palice. Dve delavki sta potlej nabrano »kramo« spretno zavili ter jo spremenili v šest podolgovatih omotov. Glavna točka dnevnega reda je bila tako mimo in mladi pisci (ali smučarji, kakor jih pač hočete imenovati) so odšli na ogled tovarne, do'"'e, v nešteto obratov razdeljene stavbe, kjer skozi ; prva vrata prinašajo surov les. skozi druga pa odvažajo skladovnico najmodernejših smučk. Tu nastajajo »peruti«, s kakršnimi Raška postavlja svetovne rekorde, tu se rojevajo mojstrovine, ki bo z njimi opremljena jugoslovanska alpska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Val Gar-deni ... Zares zanimivo je vi- deti, kako iz več deset tankih deščic, lepila, mase in barve zraste prvovrstna smučka. Šele med kosilom so naši junaki našli čas in utegnili odgovarjati na. moja vprašanja. Najmlajši od nagrajencev, 8-letni Rado Repe iz Lesc, ki mu desno stopalo tiči v debelem mavčnem ovoju in se lahko premika le z bcrgljami, mi je povedal, da je bil zaradi zlomljene noge sprva zelo žalosten, zdaj pa da ni več, saj si je prav z opisom nesrečnega padca prislužil nagrado. Jerneja Vrhunc iz Železnikov, edina predstavnica nežnega spola, ki so ji bili člani komisije naklonjeni (presneta komisija!), pravi, da zelo rada piše in bere knjige ter da potem, ko je v Glasu izšel razpis, ni imela nobenih težav s svojim Zimskim popoldne-vom (takšen jc namreč naslov njenega prispevka). »Seveda na nagrado nisem niti pomislila,« je še pristavila, »zato sem bila nad izidom toliko bolj presenečena. Vse prijateljice so mi čestitale k uspehu.« Toda Jerneja ni edini pesimist med šestorico. Zirovec Anton Burjek, doma že znan smučarski skakalec — »Mnogo obeta,« pravijo predstojniki — jc kolegom sploh zamolčal, da je dobil smuči. Samo starši so prebrali pismo, ki smo mu ga poslali iz uredništva. Otvoritev nove trgovine Skoraj vsi prebivalci So-vodnja so težko pričakovali otvoritev nove samopostrežne trgovine. Tudi mi šolarji smo bili nestrpni, posebno jaz, saj mi je tovarišica povedala, da bom sodelovala pri otvoritvi. V šoli Tam, kjer trava zeleneča je razgrnila svoj prt, tam, kjer jablana dehteča, sliva, lepša sadni vrt, tam ponosno se dviguje šola, ta naš drugi dom, in če ineti let mi sto je, pozabila je ne bom. Mnogo sem se naučila, petk in redov vsakih vrst, za to znanje sem dobila, sem postala človek čvrst. Jolanda Debelak, 3. raz. os. š. Stane Žagar, Kranj V nedeljo, ko sem vstala, sem se napravila in odšla v šolo. Prišla sta tudi Janko in Darja. Tovarišica nam je razložila, kaj bo kdo govoril. Janko in Darja sta nosila šopke, jaz pa škarje. Ko smo prišli pred trgovino, smo še malo počakali, da je prispel predsednik občine Škofja Loka. Potem so bili trije govori. Medtem sta Darja in Janko poklonila šopke, predsednik pa je vzel škarje in prestrigel trak. Vstopil je prvi in mi smo mu sledili. Ljudje so zaceli kupovati. Prvi kupec je dobil brezplačno darilo. Tudi nas tri so obdarili. Tako smo v Sovodnju dobili novo trgovino. Milenka More, 2. razred os. š. Sovodenj »Čisto lahko bi bila pomota, zato sem bil raje tiho,« jc pojasnil svoje ravnanje. Le Jože Kern s šole Simona Jenka v Kranju mi je zaupal, da se je po tihem nadejal nagrade. »Veste, kar dva dni skupaj sem pisal, spreminjal in popravljal nalogo.« »Ja, in sploh mi jc ni hotel pokazati,« je narejeno -jezno zabrundal njegov oče. Medtem smo pojedli vsak svoj zrezek in šc preden sera utegnil prisesti tudi Marku Oblaku in Borutu Kokelju, sta fanta z drugimi vred odnesla pete. Saj kdo bo pa prenašal sitnega novinarja, če ga zunaj čakajo nove smučke in če se mu mudi domov, na sneg ter med prijatelje? I. Guzelj Napad Tisto noč je bilo v vasi presenetljivo tiho. Celo psi so mirovali in niso lajali, kot sicer vsako noč. Zdelo se je, da Nemcev ni posebno veliko v vasi. Odšli so menda v Begunje. Odred ni dolgo okleval. Partizani so se strinjali, da je treba nemudoma napasti železniško postajo in jo zažgati. Noč je bila temna, brez zvezd in lune. Borci so neslišno napredovali in kot sence lezli proti vasi. Prvi so že prehodili travnato obrobje in dosegli vogale hiš. Nemška straža jih ni opazila, zato so se zlahka prebili do zapuščene postaje. Edino železniški uradnik je zdel v stavbi in vneto pisaril. Slabotna luč je medlo silila skozi okno. Partizani so staro poslopje začeli naglo, a brez hrupa polivati z bencinom. Tu in tam so za nameček podtaknili tudi dinamit. Še hip in postaja se je spremenila v orjaško baklo. Nemci so kmalu zagnali vrišč in trušč. Začeli so gasiti in pri tem so jim pomagali tudi nekateri domačini. A ko je ogenj dosegel dinamit, je bil ves trud zaman. Kar niso požrli plameni, je raznesla eksplozija. Partizani so medtem vdrli še v trgovino in pobrali konzerve ter delikateso, ki je bila pripravljena za švabske vojake. Težko otovorjeni so se umaknili na Stol, se okrepčali, odpočili in pripravili na nove borbe. Vojko Smolej, os. š. Matija Valjavec, Preddvor vezenine Med novostmi tovarne čipk in vezenin Bled so tudi vezeni in klekljani prti. V trgovinah dobite tri različne vrste teh prtov. Za dnevne sobe so posebno primerni prti iz leacrila v drap barvi z bombažno vezenino v treh barvah. Večji prti so namenjeni za jedilne mize, manjši pa za mizice v dnevni sobi in omarice. Druga vrsta prtov za dnevne sobe je prav tako iz leacrila, obšiti pa so s klekljano bombažno čipko v treh barvah. Za spalnice pa so primerni prtički iz buret svile, obšiti z bombažno klekljano čipko. Vsi prti so zaviti v ovojnice iz prozorne folije, kar opozarja na boljše vrste prtov. Minka L. iz Kranja — Stara sem 21 let, visoka 162 cm in tehtam 51 kg. Ne vem, kakšen kroj obleke je primeren zame, v zato se obračam na vas, Marta. Rada bi imela obleko, v kateri bi bila prikupna in bi se v njej dobro počutila. Prilagam tudi dva vzorca blaga za poletne obleke. Marta odgovarja — Izbrali ste pravo blago, saj drobnim postavam vsekakor pristaja vzorčasto blago. Za vas sem narisala dve enostavni in udobni obleki. Prva na levi . jc iz rdečega satena. Lahko jo nosite brez barvnih dodatkov, po želji pa jo lahko ob vratnem izrezu in na rokavih popestrite s tankim belim blagom. Bel naj bi bil potem tudi ozek pas. Sicer pa je vzorec izrazito popoldanski ali če hočete večeren. Za večere na morski obali kot nalašč. V tako okolje bi sodila tudi večerna obleka s širokimi in dolgimi hlačami iz omenjenega satena. Drugi model obleke v zeleni barvi pa bi vsekakor morali popestriti z belimi dodatki kot so ovratnik, manšete in dva ozka trakova okoli bokov. Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic? Značilno za te šolarje je, da so najmanj neosebno pač pa osebnostno negovani. Dostikrat se starši bolj malo zanimajo zanje zaradi svoje prezaposlenosti, včasih skrbi zanje samo eden od roditeljev ali pa so ti otroci preobremenjeni s kmečkim delom. Cilji teh otrok — kar zadeva poklicne tein je — 50 navadno prenizki. Nekdo bi jim pač moral povedati, da je pet, šest ali sedem razredov za sedanji čas odločno premalo. / Ti fantje in dekleta, ki so le prerasli klopi šestega ali sedmega razreda, so vsekakor osemletko sposobni dokončati. Za vse, ki tega ne zmorejo, so vendar posebne osnovne šole. če se jim le ni posrečilo v rednem času končati osemletke, naj to poskusijo drugače, saj so motnosti (delavska univerza). Osnovna šola daje osnovno izobrazbo za karkoli. Ni tel-ko petnajstletnemu fantu pometati, težko pa je to počenjati, ko je star devetnajst let, ko so njegovi vrstniki le »šefi« s plačo kvalificiranega delavca, še tele pa je to fantu, ki se le vrne od vojakov, pa je še vedno »zadnji«. Zato morajo starši otroka spodbujati in spremljati, mu pomagati kljub morebitnemu odporu osnovnošolca. Starši so in ostanejo prvi svetovalci svojih otrok, zato naj bi bili vsaj toliko ambiciozni, da bi njihovi otroci dokončali osnovno šolo. A. Križaj Marta odgovarja Dobro je, če veste... Nikoli ni odveč, če vemo to ali ono stvar, čc pa še živimo v moderni dobi, potem nas lahko prej ali slej doleti, da bomo morali spregovoriti recimo v kaki televizijski oddaji. V Veliki Britaniji so zato ustanovili posebno šolo, ki pripravlja ljudi in svetuje, kako se je treba obnašati pred kamerami. V tej šoli svetujejo, da se je treba popolnoma sprostiti, kadar pred kamero govorite ali odgovarjate na vprašanja. Izogibajte se mahanju z rokami, vedar pa lahko z njimi učinkovito pokažete svojo odločnost, če se nagnete naprej, bodo gledalci prepričani, da ste zaskrbljeni. Pogled kvišku sicer res pomeni, da iščete navdih, misel, je pa seveda smešen. Če gledate v tla, bodo gledalci mislili, da ste plašni. Če vam oči begajo v levo in desno, se bo zdelo gledalcem, da gledajo posebno zvitega govornika. Skratka, ko govorite, je treba gledati v sogovornika in ne v kamero. Kotiček 2B.a ljutMteljj£ Februar je čas za saditev gomoljnih begonij PIŠE IN2. ANKA BERNARD Gomoljne begonije so ene od najhvaležnejših cvetic za okna in balkone. Tudi v polsenci, kjer ne uspeva vsaka lončnica, se dobro počuti velikocvetna begonija in nas razveseljuje s slapovi cvetja viseča gomoljasta begonija. Ob zadostnem zalivanju begonije prenesejo tudi sončne lege, ne marajo pa hude sončne pripeke. Največ sonca prenesejo bogato cvetoče mnogocvetne begonije, ki so nekaj nižje rasti, zato pa polne cvetja. Te so primerne tudi za zasaditev na vrtno gredo. Gomoljne begonije nakalimo v lončku ali zabojčku napolnjenem s čistim rečnim peskom-mivko. V vlažni mivki na toplem in svetlem mestu gomolji poženejo koreninice in prve liste. Sprva zmerno zalivamo, ko poženejo listi, pa malo bolj. Rastline nato presadimo v hranljivo kompostno zemljo in jih še kar naprej dobro oskrbujemo na toplem in svetlem prostoru. Preden jih denemo na okna, jih utrdimo, da brez škode prenesejo zunanje vremenske temperature. Po možnosti jih gojimo prek poletja v zabojčkih, kjer izgubi zemlja manj vlage, to pa se zelo pozna na bujnejših rastlinah. Ce imate starejše gomolje, jih potem ko odženejo prva očesa, lahko razrežete, tako da ima vsak kos gomolja najmanj po eno oko. Razrezana mesta posujemo z lesnim ogljem, ki preprečuje gnitje gomoljev. Gomoljne begonije silimo v februarju, kasneje siljene pa pozno cveto. Ljubitelje cvetja opozarjamo na predavanje o ureditvi vrtov, ki bo v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri v Domu JLA v Kranju. Zdravnik svetuje Garje Med drugo svetovno vojno in prva leta po njej so bile garje pogosta bolezen in reden spremljevalec slabe higiene ln nizkega standarda. V Sloveniji so potem skoraj izginile in smo nanje pozabili. Pred dvema letoma so se ponovno pokazale in smo jih komaj prepoznali. Garje povzroča drobna živaiica, ki rije po koži in koplje rove, ki so dolgi tudi do enega centimetra. Posebno živahna je, kadar se telo segreje. Zato je srbenje močnejše zvečer v postelji. Srbenje skušamo omiliti s praskanjem. Opraskana koža je pokrita s krastami značilnega videza, zato garij ni težko prepoznati. Najpogosteje se pojavijo garje med prsti rok, na prsih, trebuhu, v dimljah in upogibni strani sklepov. Včasih se prizadeta koža tudi vname in ognoji. Garje se prenašajo s človeka na človeka z do-tiJfom, lahko pa tudi s posteljnino in perilom. Redko se prenesejo z živali na človeka, če se v družini, vrtcu, internatu ali šoli pojavi več-primerov garij, je treba pregledati tudi ostale in jih po potrebi zdraviti ter uvesti boljše higienske razmere. Bolnik z garjami mora k zdravniku, ki bo predpisal mazilo za uničevanje povzročitelja. Bolnik naj se umiva, tušira ali namaka v kopalni kadi pol ure in se mili z žveplenim milom. Ko se osuši, naj se temeljito namaže s predpisanim mazilom oziroma tekočino in obleče čisto perilo. Umazano perilo in posteljnino je treba prekuhati, v pralnem stroju pa segrevati vsaj do 90 stopinj. Občutljive tkanine namakajte dve uri v topli vodi s pralnim praškom. Volnene dele obleke preli-kajte z zelo vročim likal-nikom čez mokro krpo. Drugi ali tretji dan ponovno menjate perilo, pre-oblečete posteljo in ves postopek ponovite. dr. Tone Košir Jože Abram: Zlatorog V nedeljo, 25. t. m., je kulturno umetniško društvo Tri-ilav iz Srednje vasi gostovalo z igro Jožeta Abrama Zlatorog v Češnjici. Delo je dramatiziral po Dcžmanovi povesti V kraljestvu Zlatoroga trentarski pisatelj J. Abram. To je zelo Zahtevno delo in scensko težko. Zato kulturnikom iz srednje vasi posebno čestitamo. Tekst je tekel gladko in spontano. Ne znam si razlagati, zakaj si ne ogleda preprost človek na vasi tudi nekega bolj zahtevnega dela. Videlo se je, da so v začetku igralci čutili praznino in njihov glas je zvenel prazno, če-Prav so si prizadevali, da so Zaigrali lepo in čuteče. Ko sem vprašal režiserko tov. Zupanovo, kako kaj, je odvrnila odločno in kratko: »Prišli smo, da zaigramo, da pokažemo, da zmoremo tudi težja dela, le škoda, da nima-mo potne dvorane. Edina nagrada amaterjem je, da jim gledalci v dvorani zaploskajo. Mi s skromnimi dohodki izpopolnjujemo oder in krijemo stroške, ki jih pri zahtevni igri in z 22 igralci res ni malo. Vendar sem vesela, da sodelujejo in zaigrajo kot je treba, čeprav so mnogo večerov prebili na vajah. Ce dobro zaigrajo, sem zelo vesela in moj trud je s tem poplačan. Prav tako ves trud igralcev, ki so v to igro vložili dusti truda. Občutek trnam, da so bili gledalci, kar jih je bilo, zadovoljni, saj so nam pošteno zaploskali« Scena je bila res lepa, mogočni zlatorog nas je v dvo- rani očaral in še in še bi želeli, da se prikaže. Igralci so večina mladi in kaže, da je med mladino še živ čut po lepem odrskem doživetju. Ne bi mogli reči, kdo je boljše podal svojo vlogo. Ali mogočne bele žene s svojim nastopom ali lep lovec Špik ali zalo dekle Anica ali brhki lovci s starim pastirjem in dekleti ali mogočni grof s Komisija za delovna razmerja TRIGLAV KONFEKCIJE Kranj, Savska 34 razglasa prosto delovno mesto FINOMEHANIKA ŠIVALNIH STROJEV za nedoločen čas. Pogoji: KV finomehanik Šivalnih strojev, praksa i zaželena. Nastop službe je možen takoj. i Razglas velja do zasedbe i delovnega mesta. svojo gostilničar ko, ki hlepi po bogastvu in hoče prodati svojo hčer za denar, kar pripelje vse v nesrečo, saj je zeleni lovec ves čas na preži, da onesreči srečne ljudi, ker sam ni srečen. Zares, delo, ki ga je vredno pogledati. Srenjskim igralcem hvala za prijeten večer. Le tako naprej in še vas pridemo pogledat. Š. R. Kmetijska zadruga Tržič — sedež Križe razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. vodfa kooperacijske službe ,2. skladiščnika reprodukcijskega materiala 3. traktorista Pogoji: pod 1. kmetijski tehnik z dveletno prakso v kmetijskih organizacijah pod 2. kvalificirani trgovski pomočnik ali kmetijski tehnik pod 3. kvalificirani traktorist Prijave sprejema uprava kmetijske zadruge Tržič, sedež Križe. KARAMBOLIRANIH AVTOMOBILOV L CITROEN 1D-19, lelo izdelave 1967 s prevoženimi 80.000 km. Začetna cena 16.409 N din. 2 os. a. AUDI—60, leto izdelave 1968 s prevoženimi 25.000 km. Začetna cena 11.009 N din. 3. CITROEN CV-2, leto izdelave 1966 s prevoženimi 63.080 km. Začetna cena 2.100 N din. 4. RENAULT R-4 L, leto izdelave 1965 s prevoženimi 69.000 km. Začetna cena 6.400 N din. Ogled osebnih avtomobilov pod št 1, 3 in 4 je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure pri Zavarovalnici SAVA PE KRANJ, pod 2 pa je možen pri Autocornerce Ljubljana Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica SAVA PE KRANJ do srede dne 11. 2. 1970 do 12. ure z 10% kavcijo od začetne cene. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost, Za vsakogar nekaj, nekaj za vse, dobite v gostilni in trgovini Zato pa med obiskom revije na ledu v Celovcu še k Maliju. Govorima slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Malle Jože Loibltal — Sv. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora. Ljubitelji športa! SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU ki bo od 2. 3. do 8. 3. 1970 V LJUBLJANI in ŠESTO SVETOVNO PRVENSTVO KOŠARKE ki bo od 16. 5. do 24. 5. 1970 TUDI V LJUBLJANI Na voljo vam bodo vstopnice za svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju ter kompleti vstopnic za vse finalne tekme svetpvnega prvenstva v košarki kakor tudi posamezne vstopnice za vse tekme. Vsa pojasnila dobite v turističnem oddelku Creine Kranj, Koroška cesta 4 aH po tel. 21-022 LJUBLJANA M0DMA KONFEKCIJA PRODAJALNA KRANJ, KOROŠKA CESTA 12 (pri restavraciji Park) Cenjeni potrošniki, pravkar smo zopet prejeli večjo količino konfekcije po znižanih cenah Izkoristite izredni 30- do 60-odstotni popust pri nakupu___ MOŠKIH OBLEK IN SRAJC 2ENSKIH PLAŠCEV IN KOSTIMOV Velika izbira razne konfekcije, pletenin in perila Metrsko blago za ženske plašče, ženske ln moške oble ke po tovarniško znižanih cenah! PRODAJAMO TUDI NA K*. POTROŠNIŠKI KREDIT — V mladinskem klubu na Jesenicah delajo Kmalu bo leto, odkar obstaja na Jesenicah mladinski klub v kletnih prostorih ču-farjevega gledališča. Ker v začetku ni bilo denarja in ker sc je v tem času pokazalo, da urejenost kluba ne ustreza zahtevam in željam mladine, se je vodstvo kluba odločilo za prenovitev. Tomo in Jani Hribar, Stane Srčič in prijatelji so že nekaj dni v popoldanskem in večernem času mizarji, zidarji, pleskarji in podobno. Glavni prostor bodo namreč tako preuredili, da bodo lahko v njem kulturne prireditve, uredili pa bodo šc popolnoma nov prostor, nekakšno učno sobo, v kateri bodo imeli svoje mesto krožki, dramska sekcija in podobno. Ko bodo preureditvena dela končana, se bodo lotili izdelave programa kluba. Upajo, da bo prva kulturna prireditev v »novem« klubu 8. februarja, ko sc bodo s skromno proslavo spomnili smrti Franceta Prešerna. Mladinci, ki delajo v klubu, so mi povedali, da nekaterim Jeseničanom ni všeč, ker točijo v klubu razen brezalkoholnih pijač tudi pivo. S tem pravijo, dobimo vsaj nekaj denarja, ki ga bomo pri prenovitvi potrebovali, saj so le redki tisti, ki nam priskočijo na pomoč. Druge pa moti, čc gori kdaj luč v klubu do dveh ali treh zjutraj, misleč, da se v njem dogaja kaj nemoralnega. Tisti gotovo ne vedo, da so vsi mladinci, ki delajo v klubu, zaposleni ali hodijo v šolo in imajo v nočnih urah priložnost, da kaj naredijo, popravijo ali sc pomenijo. Opazil sem starejšega možaka, ki se v prizadevnosti in zagnanosti od svojih mlajših prijateljev ni razlikoval. Pogovarjal sc je z njimi, jim pomagal in svetoval. Le kdo je ta možak? me jc zanimalo. Nihče drug, kot 64-let- Zalog — V nedeljo popoldan je bil v Zalogu pri Cerkljah zelo živahen zbor volilcev. Med drugim so obravnavali tudi nekatera komunalna vprašanja, med njimi ceste, telefon in prevoze z avtobusom. Sklenili so pričeti z akcijo za zbiranje sredstev za asfaltiranje ceste Zalog—Lahovče. Precej pripomb je bilo glede prevozov z avtobusi. - an Mojstrana — V nedeljo popoldne jc pevski zbor jeseniških železarjev »Jeklar« priredil koncert v kulturnem domu na Dovjem. Stiridesetčlanski moški pevski zbor se jc odločil za prvi koncert na Dovjem, ker sodelujejo v zboru tudi železarji z Dovjcga in Mojstrane. P. U. ni Alojz KRIZMAN z Jesenic, upokojeni mizar. »Rad pomagam mladim,« mi je pripovedoval, »ker vidim, da so pridni in delavni. Pomagam jim, čeprav vem, da bo plačilo skromno. Kar poglejte tale klub. Prej so bili tu navadni kletni prostori. In sedaj? Daleč od tega. In vse so naredili fantje in dekleta sami.« To pomeni, da mislite o naši mladini vse najboljše? »Današnja mladina ni zanič. Sarno premalo ji zaupamo. Veliko je takih, ki kaj radi poreko: Ah, ta mladina ni za nobeno rabo. To je krivično. Mladi so danes veliko bolj razumni kot smo bili mi v mladih letih.« Potem jc Alojz Križman nadaljeval: »Mladim zamerim le to, da za vsako ceno hočejo v mesto. Nihče noče ostati doma, na kmetiji. Vem, da marsikatera prav zaradi tega propada.« Na Jesenicah sc del mladine pritožuje, da ima premalo zabave. Ali je po vašem mnenju to res? »Res je nimajo veliko. Sedaj, ko imajo tale klub, lahko vsaj zaplešejo in se pozabavajo tako, kakor želijo. Prej skoraj ni bilo prostora za to. In sami so si uredili ta skromen kotiček.« In kakšna je vaša sodba o jeseniški občini? »Naša občina se je stalno razvijala. Sedaj opažam nekakšen zastoj. Berem pa, da bo kmalu boljše.« J. Košnjek on LJUBLJANA prireja demonstracije priznanih kozmetičnih izdelkov IcaJ CPfl Diplomirana kozmetičarka vam bo brezplačno svetovala o pravilni negi s Tokalon preparati. Razpored je naslednji: 9 in 10. II. 1970: Bohinjska Bistrica, Supcrmarket, posl. 16, 11., 12. in 13. II. 1970: Jesenice, Supcrmarket, posl. 27., lil ova, 16. in 17. II. 1970: Jesenice, Murka, Titova ul., 18. in 19. II. 1970: Kranj, Elita — drogerija, 20. in 21. II. 1970: Kranjska gora, Hotel Prisank. Prepričajte se o kakovosti kozmetike Tokalon! ISKRA — Elektromehanika Kranj v ZP Iskra Kranj želi zaposliti 1. več delavcev kovinske stroke (orodjarje, rezkalce, stru-garje, strojne ključavničarje) za delo v proizvodnji ter urejevanje obdelovalnih strojev; 2. trideset žensk za delo v montaži in obdelovalnici Pogoji: pod tč. L: zahtevana izobrazba, zaželena je tudi praksa; pod tč. 2.: najmanj šest razredov osnovne šole, starost petnajst do trideset let. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 28. februarja 1970. Kcmisija za urejanje delovnih razmerij veleželezninc MERKUR Kranj PE ZELEZNINA — RADOVLJICA raza lasa več prostih delovnih mest za blagovnico KOVINA, Lesce: a POGOJ: visoko kvalificirani trgovski delavec tehnične stroke s poslovodsko šolo ali dve leti prakse ali visoko kvalificirani trgovski delavec tehnične stroke in 8 let prakse v prodaji tehničnega blaga; 2. pomočnik poslovodje: POGOJ: visoko kvalificirani trgovski delavec tehnične ali gradbene stroke z najmanj 5 let prakse v prodaji tehničnega blaga; 3. 12 polkvalificiranih TRGOVSKIH POMOČNIKOV tehnične in gradbene stroke z najmanj 3-letno prakso; 4. 4 polkvalificirane ali nekvalificirane SKLADIŠČNE DELAVCE — možnost priučitve. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega službovanja in dokazilom o izobrazbi pošljite na naslov: Velcželeznina MERKUR Kranj, PE ZELEZNINA, RADOVLJICA do 28. februarja 1970. Nastop službe je možen 1. maja 1970. Dvorje — Minulo nedeljo je bil v Dvorjah pri Cerkljah sestanek vaščanov, na katerem so obravnavali ureditev nekaterih vaških cest. Dogovorili so se, da bodo s pomočjo kr# jevne skupnosti Grad zbrali sredstva za asfaltiranje vaške c& sle, ki povezuje Dvorje s Ccrkljami. Dela naj bi veljala okolf 6 milijonov starih din. Nekaj sredstev bodo zbrali vaščan* sami, prispevek pa bo odvisen od površine zemlje, motornih vozil itd. Najvišji prispevek bi bil tako okoli 72.000 starih di"; Govorili so tudi o zbiranju denarja za cesto, ki pelje sko^1 Dvorje do gostilne Kepic in bi bila tudi potrebna asfaltiranj* \ -an '* " *TI ^32 %'V ■ ' 1 m u V* # ff\ iv ■ M'.m^^m' I ^t. -i^ Tržič — V ponedeljek se je sestala komisija za ekonomsf vprašanja pri občinskem komiteju ZK Tržič ln razpravljal* o nekakšnem okvirnem programu svojega dela. Komisija s* je zadala nalogo temeljito preštudirati predlog programa ^ možnostih gospodarskega razvoja tržiške občine za letošnji leto, ki ga bo potrdila skupščina na svoji prihodnji seji. - S. B. Prodam TELIČKA (bik) za rejo. Naslov v oglasnem oddelku 487 V Šenčurju prodam dve ZAZIDLJIVI PARCELI ob glavni cesti Kranj—Brnik. Voda na parcelah. Kranj, Smled-niška 42 488 Prodam motorno SLAMO-REZNICO na puhalnik alfa 400 in MLIN na kamen za žito. Žirovnica 9 * 489 Nov ELEKTROMOTOR 4 kVV prodam ali zamenjam za 8kW. Razliko doplačam. Marolt, Poljšica 19, Podnart 490 Ugodno prodam starejšo KOBILO, sposobno za vsako kmečko delo, ali pa zamenjam za mlajšega KONJA, težkega od 500 do 600 kg. Terenska 7, Slovenski Javornik, P. Jesenice 491 Prodam 6 let staro KRAVO, ki bo teletila. Jcrala, Podbrez-J« HI, Duplje 492 Prodam 3 PRAŠIČE za zakol in kupim VPREŽNE GRABLJE. Žagar Franc, Stara Loka 51, škofja Loka 493 Prodam SVINJSKO MAST m MESO. Žabnica 15 494 Prodam lOOditrski betonski MEŠALEC z garancijo, ELEKTROMOTOR škoda 7 KM in GUMI VOZ, nosilnost 3 tone. Hrastje 22, Kranj 495 Prodam novo KROŽNO ŽAGO z mizo. Bašclj 6, Preddvor , 4% Prodam PUHALNIK za seno m 7 m CEVI, premera yjcm. Jelovčan, na Logu 8, Škofja Loka 497 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zabniea 37 498 Prodam PSA ovčjaka in rabljene SMUČI. Naslov v oglasnem oddelku 499 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka po 170 kg. Sp. Atrije 4, Zabniea 500 Prodam vprežne GRABLJE, OBRAC ALNIK, PLUG - ob-račalnik in PUHALNIK. Dor-tarje 16, Žabnica 501 Prodam celjske RADIATORJE- Cerkljanska Dobrava 10, Cerklje * 502 Prodam večjo količino semenske GRAHORE in krmilne PESE. Voglje 90, Šenčur I • 503 Prodam STRUŽNICO za Manjšo obrt in ČISTILEC žita (pajkelj). Stara Loka 69, Skoija Loka 504 Prodam 5 let starega KONJA, vprežne GRABLJE in JPrcžno KOSILNICO. Cerkljanska Dobrava 10, Cerklje 505 Prodam JABOLKA. Olševek lh Preddvor 506 prodam KRAVO simentalko 8 teletom. Visoko 5, Šenčur 507 Prodam kombiniran mizar-f« SKOBELJNI STROJ, delovne širine 60 cm. Naslov v °8lasnem oddelku 508 Prodam tri mesece brejo, "Nado KRAVO. Sp. Duplje 71 509 Prodam traktorske KOMBI-r|IRKE za seno znamke far. *°ritnik, Klanec 29, Komen- da 510 Prodam PLETILNI STROJ regina in hišno VODNO ČRPALKO. Skokova 9, Kranj 511 V najem oddam zemljo: NJIVO in TRAVNIK na Grancu in prodam krmilno PESO. Poizve se na škofjeloški 25, Kranj 512 Prodam PESO. Bohinc, Praše 2, Kranj 513 Prodam plemenskega BIKA in TELICO, staro 10 mesecev Sp. Bitnje 20, Žabnica 514 Prodam 6000 m" GOZDA blizu Cerkelj. Naslov v oglasnem oddelku 515 Prodam več težkih PRAŠIČEV, suha hrastova DRVA in dve SLAMOREZNICI. St. Bitnje 22, žabnica 516 Zaradi bolezni prodam MOPED T-12 s prevoženimi 6000 km, TRAKTOR far 18 KM s KOSILNICO in dvobrazdnim PLUGOM ter HIDRAVLIKO in semenski KROMPIR bintje Lahovče 47, Cerklje 517 Prodam semenski in jedilni zdrav, zgodni KROMPIR saški, cvetnik in igor ter lepa JABOLKA boljših vrst. Aljančič, Podbrezje 105 518 Prodam PEC na olje cmo 8 in SOD za olje s pipo, kabinet ŠTEDILNIK na drva, KAMIN in tobi ŠTEDILNIK. Partizanska 44, Kranj 519 Po ugodni ceni prodam kombinirano OMARO ter KAVČ za dnevno sobo in nov električni ŠTEDILNIK gorenje. Bajd, Križe 81 520 Prodam ŠIVALNI STROJ singer. Valjavec, Kokrica 128, Kranj 521 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Sp. Bitnje 19, Žabnica 522 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE za zakol. Šink, Cešnje-vek 9, Cerklje 523 Prodam vpre/ni SADILEC in OKOPALNIK za krompir. Cešnjevek 24, Cerklje 524 Prodam večjo nemško SLA-MOREZNICO s puhalnikomv dobrem stanju. Sp. Brnik 33, Cerklje 525 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Olinje 7, Cerklje 526 Prodam mlado težko KRAVO, 8 mesecev brejo. Zalog 17, Cerklje 527 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Dvorje 40, Cerklje 528 Prodam semensko KORENJE. CERKLJE 103 529 Prodam PRAŠIČKE. Pšenična Polica 8, Cerklje 530 Prodam tri PRAŠIČE težke od 160 do 200 kg in večjo količino namiznih JABOLK. Jama 8, Kranj 531 Prodam mlado KRAVO simentalko, 7 mesecev brejo in 11 let staro KOBILO. Visoko 90, Šenčur 532 Prodam mlado KRAVO, ki bo čez 14 dni teletila. Posavc 14, Podnart 533 Prodam po 60 kg težke PRAŠIČE. Cesta na Klanec 5, Kranj 534 Prodam malo rabljeno SPALNICO in levi ŠTEDILNIK s kotličkom. Cehovin Filip, pleskarstvo, Primskovo 43, Kranj 535 Prodam brejo KRAVO po izbiri in 300 kg JABOLK. Srednja vas 45, Šenčur 568 Prodam KRAVO s teličkom in 8 mesecev brejo KRAVO ali menjam za KONJA. Zapo-ge 11, Vodice 573 Ktipim Kupim originalno KABINO za traktor zetor. Janhar, Hra-še 46, Smlednik 536 Kupim lahek PLUG. Apno 11, Cerklje 537 Motorna vozite Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1968. Rezervni deli, zimska oprema, možnost plačila s čekom. Kranj, Luz-narjeva 17 — telefon 22-515 450 Prodam dobro ohranjen MOPED kolibri. Poizve se na Miljah št. 15, Šenčur 538 Zamenjam FIAT 750, letnik 67-68 za odprt VW KOMBI. Janežič Štefan, Cerklje 25 539 Prodam AVTORADIO blau-punkt in stresni PRTLJAŽNIK za avto. Žlogar, Kokrški breg 1, Kranj 540 Kupim rabljena VRATA za Lat 750, stari tip. Naslov v oglasnem oddelku 541 Prodam NSU MAXI v razdrtem stanju. Ciperle Marjan, Preddvor 104 542 Prodam MOPED. Hotema-žc 50, Preddvor 543 Po ugodni ceni prodam FIAT 600, motor 750 v voznem stanju. Plačljivo tudi s čekom. Knific, Svetjc 38, Medvode 544 ^ta^vanja f V bližini Kranja prodam p:;' j v ico 111S i • s posebn i m vhodom, garažo in vrtom. Naslov v oglasnem oddelku 449 Oddam opremljeno SOBO. Drulovka 20, Kranj 545 V RUCEVNICI - Bistrica pri Tržiču prodam najboljšemu ponudniku MONTAŽNO HIŠO tipa Jelovica. Informacije v Črnučah 3, Ljubljana 546 V Škof j i Loki vzamem v NAJEM MANJŠI LOKAL za pečarsko obrt. Ponudbe s ceno poslati Fujanu v Hraše 5, Smlednik 547 Prodam staro HIŠO s sadovnjakom na Drulovki št. 18. Poizve sc pri Kopaču Rudiju, Mlaka 18, Kranj 548 BIFE, dobro vpeljan, na novo opremljen, v lepem kraju blizu Kranja dam v najem tistemu, ki odkupi inventar in opremo za 75.000 din, najemnina 600 din. Upoštevam samo resne ponudbe pod »gotovina pri prevzemu« 5-1-9 ŽENSKI SALON, damski, dobro vpeljan, s tradicijo prodam ali dam v najem. Pretnar Jana, Golnik 41 5J0 Iščem SOBO in KUHINJO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 551 Odstopim GOSTILNO takoj ali s 1. majem. Pogoj jc odkup inventarja. Ponudbe oddati pod »gostilna« 552 Oddam SOBO dvema mirnima fantoma. Banlč, Zlato polje 15 a, Kranj 553 Prodam starejšo DVOSTA-NOVANJSKO HIŠO v Kranju. Vhodi ločeni. Eno stanovanje takoj vseljivo. Naslov v oglasnem oddelku 554 Študent išče OGREVANO SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »mir« 555 Iščem neopremljeno SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 556 Sprejmem SOSTANOVALCA, Kranj, Jezerska 6 557 Študent išče TOPLO SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 558 Zaposlitve MIZARSKEGA POMOČNIKA, zd«ivega, sprejmem takoj. Plača 2000 din mesečno. Škot Anton, Dolnice 31, Šentvid 477 Sprejmem VAJENCE za elektrostroko. Bidovec Franc, Jurčičeva 2, Kranj 559 Iščem UPOKOJENKO za varstvo starejše ženske. Ogrevano stanovanje brezplačno, ostalo po dogovoru. Ponudbe oddati pod »delna pomoč« 560 Iščem dobro BRIVSKO-FRIZERSKO POMOČNICO. Soba zagotovljena. Ponudbe oddati pod »takoj« 561 NATAKARICO, kvalificirano ali priučeno, sprejme gostilna PRI MOSTU, škofja Loka. Plača dobra, delo osem urno 562 Fant z lepo urejeno mehanizirano kmetijo v Ljubljani želi spoznati delovno, verno kmečko dekle do 30 let. Za tajnost jamčim. Ponudbe oddati pod »v Ljubljano« 566 3. februarja med 17.20 in 17.50 izgubljeno DENARNICO na avtobusu Ljubljana—Kranj —Bohinj vrnite prosim na avtobusno postajo v Kranju 563 Najdena OČALA na avtobusni postaji v Kranju se dobe v Poženiku št. 14, Cerklje 564, Ženitve Pošten, 34-letni fant, srednje postave, povprečne zunanjosti, želim spoznati pošteno, čedno in postavno dekle od 22 do 32 let, po možnosti, da bi mi pomagala pri opremi hiše. Imam novo hišo v Kranju in udoben avtomobil. Ponudbe oddati , pod »pošten« 368 Samski, star 43 let, sporazumno ločen, visok 180 75, temnih las, s srednješolsko izobrazbo, Gorenjec s stanovanjem ob morju, želi spoznati Gorenj ko do 40 let zaradi poroki-. En otrok ni ovira. Ponudbe c !>''«i na oglasni oddelek pod »Kope.'' 565 Prireditve GASILSKO DRUŠTVO KO-KRICA priredi v soboto, 7. 2. 1970, ob 20. uri ln v torek, 10. 2. 1970, ob 20. uri PUSTNO VESELICO s plesom v kulturnem domu na KOKRI-CI. Maske zaželjene in nagrajene. Igrajo VESELI TRGOVCI 480 GOSTILNA ZARJA TRBO-JE vas vabi na veselo PUSTO-VANJE v nedeljo, 8. februarja. Za razvedrilo in ples igrajo VESELI DOBREPOLJCI iz Dolenjske. Vabljeni! 481 GOSTIŠČE PRI JANCETU iz Srednje vasi priredi v soboto in nedeljo pustno ZABAVO s PLESOM. Vabljeni! 567 ZMS PREDOSLJE priredi v kulturnem domu 7. 2. 1970 ob 19. uri veliko PUSTO VANJE s TOMBOLO. Za razvedrilo bodo skrbeli VIŠKI FANTJE s pevcema in humoristom. Maske zaželene. Rezervacije sprejemamo na telefon 22-600. Vabljeni! 439 Ostalo POLAGAM vse vrste PODOV, tapisomc, kakor tudi vse plastične mase. OBLAGAM tudi vse vrste stopnic. Novak Mirko, Kranj, Krasno-va 3 241 OBVEŠČAM STRANKE, da sem se preselil iz Groharjevega naselja 8 v Škof j i Loki v Staro Loko 41. Sprejemam naročila za DOBAVO ln POLAGANJE parketa, tapisoma, toplega poda ter vinaza. Mirko Florjančič, parketar, Stara Loka 41 326 OBREZUJEM in CEPIM vse vrste sadnega drevja! Bertoncelj Vinko, Z. Dobrava 4, p. Kamna Gorica 479 KOTLE za žganjekuho, vseh vrst, izdeluje kvalitetno Kapelj Viljem, bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 327 Hitro in poceni vam naredi vsa PECARSKA DELA Alojz Kropar, Milje 22, Še* čur 569 Vzamem KRAVO z mlekom na rejo. Mežan Jože, Prešernov* 92, Bled 570 Ansambel VESELI TRGOVCI vabi k sodelovanju mlado talentirano PEVKO domače in zabavne glasbe. Ni potrebna posebna glasbena izobra* ba. Janežič Vinko, Sp. Brnu! 29, Cerklje 571 SD ŠENČUR vabi strelce na tekmovanje z ZRAČNO PU» ŠKO v nedeljo, 8. in 15. februarja od 9. do 12. ure v KLUBSKI SOBI 572 GLASBILA GRAMOFONSKE PLOŠČE vseh vrst HERGETH KLAGENFURT - CELOVEC, Burggasse 23 Zahvala Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše nepozabne, skrbne in nadvse dobre mame in stare mame Marije Lavtar, roj.Dacar Muroove r-iame iz Šenčurja sc iskreno in najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno iskrena zahvala tudi dobremu sosedu Lojzetu, dr. Briclju Jerneju, č. duhovščini, pevskemu oktetu Šenčur, najlepša hvala za izrečena sožalja in vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje in jo spremili na njeno zadnjo pot. Vsem še enkrat naša najlepša hvala. Žalujoči: hčerki Micka in Pavla z družinama ter drugo sorodstvo Šenčur, Sp. Kokra, 30. januarja 1970 Obletnica Minilo je leto dni, odkar smo tragično izgubili dragega in skrbnega moža, očeta in starega očeta Rudolfa Les jaka Se enkrat se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, predvsem pa prijateljem, ki so nam ob težki uri stali ob strani in nam še danes s toplo besedo lajšajo bolečino. Žalujoči: žena in otroci z družinami Nesreča v gozdu V torek, 3. februarja, se je pripetila pri podiranju smrek na Pokljuki v bližini Mrzlega studenca huda nesreča. Skupina delavcev je žagala smreko. Drevo ni hotelo pasti kljub temu, da so jo s klini in vzvodom poskušali podreti. Delovodja je zato naročil, naj delavci pripeljejo hidravlično dvigalo. Medtem pa je delavec Raj ko Korošec, star 17 let, šel obža-govat drugo že podrto smreko. Po pripovedovanju delavcev pa je kmalu nato zapihal močan veter, tako da je podžagano smreko podrl. Veja padajočega drevesa je udarila Rajka Korošca po glavi tako hudo, da je na kraju nesreče umrl. L. M. SE NT A skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, telefon 22-053 vam nudi: ajdovo, rženo in koruzno moko ter posebno moko za krofe, testenine bačvan-ka, vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni. Poledica, prehitra vožnja in ceste za voznika ni več. — Foto: F. Perdan Nesreče tega tedna Na cesti I. reda v Podljubelju se je v torek okoli tretje ure zjutraj pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Ljubivoju Lukiču iz Bistrice pri Tržiču. Zaradi neprimerne hitrosti je začelo vozilo zanašati, nato pa sc je še prevrnilo na streho. Voznik je vozil pod vplivom alkohola, škode na avtomobilu jc za 7000 dni. V torek popoldne se je na cesti tretjega reda v Lescah zaradi neprimerne hitrosti zaletel v električni drog voznik osebnega avtomobila Ivo Vukovlč Iz Radovljice. Voznika so hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico, škode na avtomobilu je za 13.000 din. Zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti se je v torek zvečer pripetila prometna nezgoda v Zmincu v Poljanski dolini. Ko je voznik Alojz Mrak zaviral, je vozilo zdrsnilo s ceste in sc prevračalo še kakih 35 metrov po njivi. Sopotnica Cirila Mrak je bila v nesreči huje ranjena, voznik Mrak pa laže. Škode je za okoli 4000 din. L. M. Zahvala Ob prezgodnji izgubi našega dragega sina Francija Kovača se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, pevcem, pionirjem in mladini osnovne šole Predoslje za vence in cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. žalujoči: starši, bratje in drugo sorodstvo Suha, 3. februarja 1970 Zahvala Ob nenadni tragični izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Avgusta Kerna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, upokojencem, pevcem ter zastopnikom Cestnega podjetja Kranj, Merkur Kranj in vaščanom s Primskovcga ter vsem, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje in se z venci in cvetjem poslovili od pokojnega. Posebna zahvala g. župniku Slapšku za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Pavla, sin Tone in Ivan z družino, stara mama in drugo sorodstvo Kranj — Primskovo, 5. februarja 1970 Zahvala Ob smrti mojega dragega moža Franea Holehakerja dentista sc iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili do groba, darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujem zdravniku dr. Vinku Vrbnjaku za požrtvovalno skrb v času bolezni mojega moža, gasilskim društvom Kranj-Primskovo, Stra-žišče in Kokrica za zadnjo počastitev, kranjski pihalni godbi ter pevcem društva upokojencev, obema govornikoma ob grobu, častiti duhovščini za zadnje spremstvo in vsem, ki so mi izrazili ustno in pismeno sožalje. Kranj, dne 6. februarja 1970 žalujoča žena Jelca Zahvala Ob nenadomestljivi in mnogo prezgodnji izgubi moje drage hčerke Mojce Luskovec sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in ji darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mamica, dedek, babica, stric in teta Šenčur, 3. februarja 1970 Karate tudi v Kranju Judo klub Triglav bo na željo svojih članov in nečlanov organiziral tečaj karateja s pričctkom 13. februarja ob 19. uri v telovadnici kranjske gimnazije. Tečaj bo trajal tri mesece, nato pa bo v okviru judo kluba ustanovljena tudi sekcija za karate. Karate, ki v prevodu pomeni umetnost borbe prazne roke, je začel svoj zmagoslavni pohod po svetu v začetku tega stoletja, ko jc okinavski mojster Funa-koski pred pagodo Sholokan v Tokiu prvič javno prikazal širšemu občinstvu do tedaj še neznano borilno veščino, imenovano karate. Vendar pa jc karate nastal že tisoč let pred našim štetjem v osrednji Aziji. V slabih sedemdesetih letih je karate osvojil svet in danes skoraj ni dežele, kjer ga ne bi gojili. Za svojo popularnost se ima zahvaliti predvsem svojim posebnostim, saj ga lahko gojijo stari in mladi. Lahko ga gojimo kot fizično in psihično oblikovanje, kot športno veščino in na koncu kot efektno samoobrambo in rekreacijo. Pri nas je bil prvi karate klub ustanovljen leta 1963. v Beogradu. V teh kratkih sedmih letih smo dosegli vrsto mednarodnih uspehov, saj smo premagali že tudi velesili v karateju Vel. Britanijo in Francijo. J. Rojšek. Delovno šolsko športno društvo v Žirovnici Trček zmagovalec občinskega turnirja Pred dnevi jc bil v Kranju končan odprti občinski turnir v namiznem tenisu, kjer jc nastopilo 40 igralcev. Pri moških je bil najboljši Trček, ki je zmagal med posamezniki in v parih skupaj z Demšarjem. Med ženskami pa je imela največ uspeha Tončka Novak. Rezultati moški: polfina-le — Trček : Rakovec 2:0, Prislan : Novak 2:0, finale — Trček : Prislan 2:0; dvojice — finale: Trček — Demšar : : Cuk — Rakovec 2:0; ženske pol finale: T.Novak : Zakojič 2:1, Ramovš : L. Novak 2:0; finale T. Novak : Ramovš 2:0; dvojice finale: L. Novak — Zakojič : T. Novak — Ramovš 2:0. A. Novak Brez presenečeni ne gre V Delnicah se je s tekom na 30 km za člane v sredo za-čelo letošnje 25. jubilejno državno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Marljivi smučarski delavci v Delnicah pa ni-jnajo sreče z vremenom. Na lanskem prvenstvu, ki je bil tudi v Delnicah, je bilo pre-Vcč snega, medtem ko ga letos ni. Zato so se prireditelji °dločili, da teke prestavijo na Matic — Poljane nad Mrk-Polje. , Za presenečenje na 30 km Je poskrbel veteran Roman Seljak (Alples Železniki) z odličnim četrtim mestom. Favorit jugoslovanskega maratona Alojz Kerštajn z Jesenic Pa je obranil naslov državnega prvaka. Antolfč prvi Na prvem pozivnem na-rniznoteniškem turnirju Kranja za člane II. razreda je bil naslednji vrstni red: L Antolič (Žabnica), 2. Trček (Žabnica), 3. Eržen (Golnik), 4. Korenjak (Sava), 5. Cuk (Duplje), itd. A. Novak Vrstni red: 1. Kerštajn (Jesenice), 2. Bavč.c (Fužinar) 3. Kobilica (Gorje), 4. Seljak (Alples), 5. Mlinar (Jesenice), 6. F. Grašič, 7. Krpelj (oba Alples). Tudi drugi dan državnega prvenstva na Matič-Poljani nad Mrkpoljcm ni minil brez presenečenj. Z dvojno zmago so presenetili tekmovalci ravenskega Fužinar ja. Pri članicah na 10 km je zmagala Jožica Bavče pred reprezen-tantko Grilčevo. V teku starejših mladincev na 5 km je zmagal Ravenčan Mozgan, med mlajšimi mladinci je naslov državnega prvaka na 5 km osvojil Jeseničan Tajnikar, medtem ko je pri mlajših članih na 10 km bil najboljši Gorjarl Mato šimnic. Vrstni red: članice — l.„ Bavče (Fužinar), 2. Grilc, 3. Grušovnik (obe Lovrenc), 4. Terzič (Bohinj); starejši mladinci — 1. Mozgan (Fužinar), 2. Burger (Radovljica), 3. Ogrin (Fužinar) ... 7. Gortner (Triglav) ... 10. Lah (Jesenice); mlajši mladinci — 1. Tajnikar (Jesenice), 2. Kalander (Lovrenc, . 3. Šolar (Triglav) ... 7. Reberšak (Radovljica) ... 9. Nameček (Jesenice) ... 10. Kemperle (Alples); mlajši člani — L šimnic (Gorje), 2. Rožič (Jesenice), 3. Mohorič ... 6. šparovec ... 8. M. Jelene (vsi Triglav) ... 10. V. Jelene (Alples). D. Humer Letos mineva že deseto leto, kar so na osnovni šoli v Žirovnici ustanovili šolsko športno društvo. Vsa ta leta je bilo omenjeno društvo med najboljšimi v občini in je doseglo precej dobrih rezultatov tudi v republiškem Okrnjeno prvenstvo Na letošnjem republiškem prvenstvu v smuku, ki je bilo pred dnevi na Zelenici, je nastopilo le 45 tekmovalcev in tekmovalk, od skoraj 100 prijavljenih. Zelo slaba udeležba je bila med članicami, saj je startala le Tržičanka Maja Kramar. Pri starejših mladinkah pa sta nastopili le dve tekmovalki. Največ uspeha so imeli tekmovalci mariborskega Branika, osvojili so dva republiška naslova. Prvaki so postali: ČLANI: Svet (Branik), najboljši z Gorenjske Klemenčič (Tržič), ki je osvojil tretje mesto. ČLANICE: Kramar (Tržič), STAREJŠE MLADINKE: Malvoz (Fužinar) 2. Hafner (Trans-turist); STAREJŠI MLADINCI: Elvič (Branik), 2. Ravnik (Radovljica). D. Humer merilu. Za vse te uspehe pa je najbolj zaslužen mentor društva tov. Štefan Mlačnik. Društvo, ki ima največ uspe- hov v odbojki in smučarskih disciplinah, bo ta jubilej proslavilo s še večjo aktivnostjo. Z. Felc Kokotovič : Požar 1 : O Tretje kolo na šahovskem prvenstvu Kranja ni prineslo presenečenj. Rezultati: Rebolj : Matjašič 0:1, Strman : Zbil 0:1, Fl-šer : Sire prekinjeno, Iva-novic : Marko 1:0, Valja-vec : Zaplotnik 0:1, Kokotovič : Požar 1:0. Po tretjem kolu je v vodstvu Kokotovič s tremi točkami. F. štagar Prvenstvo Triglava na Krvavcu Na smučiščih Krvavca je pred dnevi smučarski klub Triglav organiziral klubsko prvenstvo v veleslalomu. V posebnih skupinah so se pomerili tekmovalci, ki imajo že tekmovalni razred, v drugih pa tekmovalci, ki so se letos včlanili v SK Triglav. Vratni red najboljših: tekmovalni razredi — mlajše pionirke: L Simona Bajželj; starejše pionirke: L Slavi Peneš, 2. Jana šparovec; mlajše mladinke: 1. Mileva Bajželj, 2. Irena Jenko; mlajši pionirji: 1. Stanko Prezelj, 2. Branko Mirt, 3. Miloš Lipovac; starejši pionirji: 1. Vili Hladnik, 2. Matej Metlikovič, 3. Zoran Valič; mlajši mladinci: L. Miran Hladnik, 2. Iztok Skok, 3. Dušan Blažič; starejši mladinci: 1. Miloš Jocif, 2. Dušan Mravlje. Novi člani kluba: cicibanke — 1. Jana Jurančič, 2. Staza Ravtner, 3. Saša Rozman; starejše pionirke — 1. Nevenka Šavšanskl, 2. Silva Ažman, 3. Tatjana Dolinšek; cicibani — L Igor Martinjak, 2. Ivo Baje; mlajši pionirji — 1. Igor Šar-šanski, 2. Miran Praprotnik, 3. Ljubo VVajthauser; starejši pionirji: 1. Iztok škoflc, 2. Iztok Bajda, 3. Sandi štrukelj itd. J. JAVORNIK Občinska namiznoteniška liga Naklo, Triglav II in Triglav III prvaki Prvi del občinske namiznoteniške lige se je končal brez večjih presenečenj. V vseh razredih so zmagali favoriti. Le v prvem je presenetila ekipa Naklega, ki ima dve točki naskoka pred Zabnico. V ostalih dveh razredih so ekipe bolj izenačene. Neporaženi ekipi sta le Naklo I in Triglav III. Lestvice: I. razred — Naklo I 7 7 0 35:18 14 Žabnica I Triglav I Golnik Dij. dom I. Sava Voklo I Duplje I 30:15 30:25 28:24 2424 25:26 16:32 10:28 12 12 11 10 9 8 8 V II. razredu pa je bil naslednji vrstni red: 1. Triglav II, 2. Visoko I, 3. Voklo II, 4. Žabnica II, 5. Kranj I, 6. Naklo II, 7. Proleter, 8. Duplje II. V III. razredu pa so se ekipe razvrstile takole: 1. Triglav III, 2. Dijaški dom II, 3. Šenčur, 4. Žabnica III, 5. Olše-vek, 6. Visoko II, 7. Naklo III, 8. Kranj II, 9. Cerklje. A. Novak Takšna bo sporim« hala drsališča Pod Mežakljo. Doslej se je na žiro računu gradbenega odbora za gradnjo hale na Jesenicah zbralo 44.748,50 novih din. Gradbeni odbor se za vse prispevke zahvaljuje in upa, da se bodo s svojo pomočjo oglasili še mnogi Gorenjci. Prispevka nakazujte na gradbeni odbor za gradnjo hale Jesenice št, 5153-3-278 — Presneti fičko, lahko bi upošteval, da ni sam na cesti, še fotografski aparat mi je zmočil. — Foto: F. Perdan Znaki na smučiščih Na eni od naslednjih sej bo občinska skupščina Radovljica kot poslednja od vseh petih gorenjskih skupščin sprejela odlok ali dopolnilo odloka o javnem redu in miru, ki sc nanaša na ureditev smučišč in uporabo le-teh. Z občinskimi odloki bodo tako uzakonjena Pravila za smučarje, ki so jih leta 1967 sprejeli na kongresu FIS. S sprejetjem teh odlokov so stopila v veljavo pravila obnašanja na smučiščih, to je, da smučarji nc ogrožajo z neprimerno vožnjo dcug drugega in podobno. Smučišča pa morajo biti tudi po predpisih opremljena s smučarskimi znaki kot to zahtevajo smučarski tereni. Nekateri upravljavci žičnic so. smučarje že obveščali o pravilih smučanja na smučiščih z razdeljevanjem posebnih lepakov. Na njih so napisana pravila za smučanje sprejeta na konferenci FIS. Zimska odbojkarska * »ga V nadaljevanju tekmovanj v zimski odbojkarski ligi v dvorani TVD Partizan v Stra-žišču sta se v sredo najprej pomerili ekipi Partizana iz Kranja in Šenčurja. Z 2:1 je zmagala ekipa Partizana Kranj. Drugo srečanje je bilo med ekipo Iskre in Partizanom Kranj. V tem srečanju pa so prav tako z 2:1 zmagali Člani sindikata iz Iskre. Dve koli pred koncem tekmovanja tako zanesljivo vodijo z 12 točkami Veterani. Pokala občinskega sindikalnega sveta Kranj jim ne more odvzeti več nobena ekipa. Vrstni red drugih ekip je: Iskra 6 točk, Partizan Kranj in Šenčur 4, Sava 2 in IBI ter osnovna šola France Prešeren brez točk. . Zadnje srečanje jc na sporedu 25. februarja. V sredo, 11. tebruarja, pa se bodo pomerile ekipe IBI, Sava in Veterani. A. 2. Na nekaterih smučiščih pa so prav tako postavili smučarske »prometne« znake, ki pa so smučarjem, predvsem nedeljskim, skoraj neznani. Spodaj so štirje najbolj pogostni znaki za nevarnost, ki bi jih moral poznati vsak smučar. Al — pomeni znak za ovinek in se postavlja na nepreglednem terenu; A2 — pomeni zožitev in se postavlja pred zožitvami kot so odprtine v ograjah, mostovi, podvozi, poti v usekih in podobno; A3 — pomeni križišče; dopolnilna tabla označuje nI primer križišče s žičnico; A4 — je znak za splošno nevarnost. 7. marca na Krvavcu III. zimske sindikalne igre Letos tudi prvič republiško sindikalne tekmovanje v veleslalomu Minulo sredo popoldne je komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu Kranj ponovno potrdila sprejeti sklep, da bodo III. zimske sindikal-nc športne igre, ki so bile prvotno predvidene 21. februarja in so bile zaradi tehničnih ovir preložene, 7. marca na Krvavcu. Hkrati pa so podaljšali tudi rok za prijavo tekmovalcev iz. posameznih sindikalnih oziroma delovnih organizacij v občini. Lahko rečemo, da jc organizatorju uspelo, da so tovrstna tekmovanja oziroma srečanja članov sindikata iz kranjskih delovnih organizacij postala tradicionalna. Sc več. Pokrovitelj lanskih II. zimskih sindikalnih športnih iger na Krvavcu je bil predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Tone Kro-pušek. Lani, ob koncu tek- movanj, jc dejal, da jc v prihodnje tovrstna srečanja treba razširiti. Predsednik komisije za šport, pri občinskem sindikalnem svetu Kranj Vili Pli-niu.šck nam je povedal, da so na sredini seje razpravljali tudi o i. republiškem tekmovanju v veleslalomu. Predvideli so, da bi bilo to tekmovanje 21. marca na Krvavcu. Tako so že imenovali poseben odbor za obe prireditvi. Predsednik organizacijskega odbora za obe tekmovanji je Jaka Vehovcc, predsednik odbora za izvedbo tekmovanja pa znani smučarski delavec iz Kranja Franc Medja. Dokončno bo komisija o prvem republiškem sindikalnem tekmovanju v veleslalomu razpravljala prihodnji teden. Komisija je na zadnji seji tudi sklenila, da bodo prihodnji mesec v vseh sindikalnih organizacijah v občini izvedli anketo med člani sindikata o stanju rekreativnega športu v kolektivih in'o nadaljnjem razvoju rekreacije. Komisija je tudi ugodno ocenila potek tekmovanj v okviru zimske odbojkarske lige in ugotovila, da so to trenutno (v tem letnem času) edina neprekinjena srečanja v odbojki v občini. A. Ž. SGP Tehnik je sredi preteklega meseca začel z zemeljskimi deli na trasi novega škofjelc:"kega hotela, katerega gradnjo financira turistično transportno podjetje Transturist hi ki naj bi bil gotov še pred koncem letošnjega leta. (- ig) — Folo: F. Perdan